278. štev. V Ljubljani, sobota dne 5. oktobra 1912. Leto L gamsi —Mb— ——LJi Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutn^j, — Naročnina znala: v l^ubljani v upravništvu mosečuj K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1 '50; s poSto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K t’70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se :a pošilja upravniAtvu. s« Telefon številka 118. NEODVISEN POTTTIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. K UredniStvo tu upravnlštvo i 'rata ... Vsi so se spravili na delo, in po dv?h urah marljivega truda so bila vrata popravljena in pritrjena na svoje mesto; niti orlovo oko gospoda De Monklar ne bi bilo našlo v obližju vešal sledu o rečeh, ki so se bile zgodile. , Ko je prišel veliki profos pogledat, je našel vojake na mestu, opravljajoče stražo z gorečnostjo vnemo, ki ic bila vredna v resnici boljšega namena svobodno dihati. Nekaj stoletij je izginila Bolgarska iz zgodovine — nad bolgarskim narodom je ležala smrtna obsodba. Bolgari so izgubili tudi svojo slovansko narodno cerkev, v cerkvi in šoli so zavladali Grki. Tako je Turčija skušala uničiti najmočnejši in najnevarnejši narod na Balkanu. Stoletja ni bilo čuti o Bolgarih. Bolgarsko se je govorilo samo še v gorskih vaseh. Stara slovanska književnost je bila uničena. Bolgar je bila »psovka«. V sredi te teme se je pojavila čudotvorna knjiga: »Starobolgarska istorija«, ki jo je napisal menih ofcec Pajsij. Ta knjiga je izšla 1. 1762. Letos je minilo od tega 150 let in se je ta jubilej slavil po vsej Bolgarski. Tudi »Dan« je pisal o tem. Otec Pajsij je v starih samostanih našel spomine starebolgarske slave in je sestavil ono knjigo v cerkvenobolgarskem jeziku. Knjiga se je hitro širila med narod in je vžigala prvo ljubezen do domovine, na katero je bil že narod pozabil. Otec Pajsij je vedel, da le zgodovina In narodni iezik lahko rešita bolgarski narod iz mrtvaškega spanja. Dočim so peli Srbi o svoji preteklosti lepe narodne pesmi — Bolgari tega niso imeli. Knjiga otca Pajsija je postala budite-Ijica k novemu življenju. Poslej so se skušali Bolgari dvigniti, kadarkoli so se pojavile vstaje v Srbiji ali na Grškem. Tako so poskušali vstajo 1. 1812. — torej pred sto leti — ko je bukareški mir dal Srbiji financielno neodvisnost. Toda zaman. Vstaja se je ponovila 1. 1821., ko je bila osvobojena Grška. Toda § 13. mirovne pogodbe je izločil Bolgare, ki so morali čutiti grozno maščevanje Turkov. Ko se je Srbija že razvijala v samostojno knježevino — pod Obrenoviči — so Bolgari bili še v turški sužnosti. L. 1876. so poskusili prvo večjo samostojno vstajo, ki io popisuje bolgarski najboljši pisatelj Vazov v romanu »Pod jarmom«. Prevod tega romana je letos prinesel »Dan«. Za to vstajo je sledila osvobodilna vojna 1. 1877 in 1878., ki je prinesla Bolgariji svobodo. 2e 1. 1884. so se pojavile v mladini vsebolgarske sanje — prišlo je 1. 1885. do vojne s Srbijo. Začela se je konkurenca dveh mladih držav, ki ne gresta danes druga proti drugi, ampak druga ob drugi. In v tem je rešitev obeh — v tem pa je tudi poraz starih sovražnikov balkanskih Slovanov. Danes je Bolgarija država s 4 milj. prebivalcev, bogata in plodna, polna zdravega naroda in polna mlade sile. Nje boj za svojo zemljo je naraven — zgodovina kaže, da ima na Balkanu veliko bodočnost. Operacije srbsko-bolgarske vojske. Berlin, 3. oktobra. Iz dosedanjega gibanja bolgarske in srbske armade je razvidno, da se bosta obe vojski združili in skupno operirali proti Turčiji. Obe armadi se bosta postavili tako, da bosta oddaljeni ena od druge samo 50 km. Bojno vrvenje na Bolgarskem. Sofija, 3. oktobra. Ves dan in vso noč vozijo vojaški vlaki na jug. Vozovi so tako zelo napolnjeni z vojaštvom, da morajo vojaki stati. ? ,vs,^ krajih ljudstvo vojake navdušeno pozdravlja. Vojno razpoloženje je doseglo vrhu-nef- I ovsod se povdarja, da hočejo združene balkanske države same obračunati s Turčijo in ne potrebujejo nobene tuje pomoči. Grški častniki v Sofiji. Petrograd, 3. oktobra. V Sofiji je prišlo več grških častnikov generalnega štaba, ki so dolgo konferirali z višjimi bolgarskimi vojaškimi krogi. V bolgarskem vojnem ministrstvu delajo noč in dan, samo da se vse priprave za mobilizacijo in predstoječo vojno čimpreje izvrše. Vrvenje v Macedoniji. Petrograd, 3. oktobra. »Novoje Vrem ja« poroča, da pripravlja notranja organizacija v Macedoniji veliko vstajo po vsej Macedoniji. Vsi starejši ljudje bodo dobili orožje. Vstaia izbruhne tekom par dni. Srbske priprave. Belgrad, 3. oktobra. Kralj Peter je včeraj ves dan pregledoval čete in se vrnil šele okolu 9. ure zvečer v konak. Narod ga je povsod viharno pozdravil. Ob 10. uri zvečer se je vršila seja kronskega sveta. O rezultatih seje niso izšla nobena poročila. Vendar ji pripisujejo veliko važnost. Princ Aleksander in Gjorgje. Belgrad, 3. oktobra. Kraljevič Gjorgje je povsod kjer se prikaže, predmet velikanskih ovacij. Trdi se, da dobita vrhovno poveljstvo nad srbsko armado prestolonaslednik Aleksander in kraljevič Gjorgje. Navdušenje za vojno med Grki. Atene, 3. oktobra. Med grškim prebivalstvom navdušenje za vojno vedno narašča. Re zervisti se javljajo v polnem številu. Vest, da je prišlo na Samos 800 turških vojakov, je eatuzi-azem še povečala. Na parnik »Egeo«, ki je prišel iz Samosa v Dardanele, so streljali s turških utrdb in ga precej poškodovali. Grška zbornic? se snide jutri k izvanrednemu zasedanju. Turška pleni grške ladije. Bukarešt, 3. oktobra. Grški poslanik je naročil grškemu konzulu v Costanzi, naj ukaže vsem usidranim grškim parnikom, naj do na-daljne odredbe ne odidejo v turške vode, ker je turška vlada odredila, da se morajo vsi grški parniki po turških lukah zapleniti. Enako navodilo so dobile tudi vse grške ladije, ki plovejo še sedaj po Črnem morju. Kako sodijo v Rusiji o položaju. Petrograd, 3. oktobra. V tukajšnjih diplo matičnih krogih še niso izgubili vseli nad, da sc-reši balkanska kriza mirovnim potom. Ruski zastopniki v balkanskih državah so dobili ponovne instrukcije, da vporabijo ves svoj up.liv; da preprečijo voino. Petrograjsko zunanje ministrstvo neprestano konferira s kabineti ostalih velevlasti. V neuradnih petrograjskih krogit so nasprotno čisto drugega mnenja. Splošne prevladuje mnenje, da je mirna rešitev krize čisto nemogoča. Vest o mobilizaciji srbske ir bolgarske armade, je petrograjske kroge silne iznenadila. Še prošlo nedeljo je bolgarski posla nik v Petrogradu, Paprikov, izjavil dopisniku lista »Novoje Vremja«, da Bolgarska čaka samo še na rezultat pogajnj med Sasanovom in Anglijo, sedaj pa je kar nenadoma izbruhnila kriza z vso silo na dan in to v času, ko je Sasanov odsoten iz domovine. To dokazuje, da je vojns neizogibna. - Širite, kupujte In naročajte „Dan“! Priiavljafte nove naročnike! XV. Brata. Vrnimo se zdaj k Manfredu. Slabo pozna našega junaka, kdor je ori-čakoval le za trenotek, da mu je prišlo na um, bežati iz Pariza. Jedva resen, je hitel k Štefanu Doletu. Edina previdnost, ki si jo ic dovolil, je bila ta, da je šei v mesto skozi vrata Monmartre, na-mesto.v da bi se vrnil skozi vrata Sen-Deni. »Čakal sem vas. Manirecv' ie dejal Štefan iJoiet resnoor.o, ko je stopil mladenič 'T njegovo hišo. »Kaj je z dekneo?« io vi rašal Mair.red v skrbeh. »Odšla je.« »Ali se je vrnila doniov?« »Ne; odšla je s kraijein.« Manfred je zmajal z glavo in ponovil maši-nalno: »Ah, ah, odšla je s kraljem... tako!« Bled kakor smrt je sedel v naslanjač in se zagrohotal na ves glas. — »Ali veste, kje sem prebil nocojšnjo noč? Ne vem, kaj bi vam dal. če uganete!« Dolet, ki je hodil ves v skrbeh in zamišljen semtertja, se je ozrl na mladeniča s presunljivim glasom Stopil je k njemu in mu položil roko na ramo. »Dragi prijatelj,« je dejal s toplim, vnikiji-vim glasom, ki je tvoril eno izmed vrlin tega toli simpatičnega človeka, »dragi Manfred, zakaj me ne vprašate, kaj se je zgodilo? Zakaj hlinite brezbrižnost, ki je daleč od vašega srca? Ali nisem več vaš tovariš?« Manfred je prijel učenjaka za roko. »Smrt božja! Kdo pravi to? Vam. mojster Dolet, dolgujem vsel .Vi ste me poučevali, vi ste odprli mojo dušo umevanju ljudi in stvari; z lučjo ste preplavili temo. ki me je obdajala, preden sem spoznal vas! Kar se na tiče tistega dekleta... niti ne vem njenega imena (to je bila laž), videl sem jo nocoj prvikrat (druga laž). Stvar je jako enostavna: vidim, kako neki razbojnik nasilju je ženski. Zakadim se vanj in zapazim, da je ta razbojnik slučajno kralj francoski. Vzamem mu dekle... vi ne bi bili storili nič drugače... in jo privedem k vam, iz usmiljenja z njeno mladostjo, ter vam jo zaupam .., No, in ona je odšla? No. ji je že bolj ugajalo tako. Dogodek je prokleto neznaten. Vas. Dolet, vendar poznam. Zalil bi vas. ako bi vas vprašal o podrobnostih; kajti če bi bila sama hotela ostati — vi bi jo branili zoper celo armado. Ako je odšla, je odšla po svoji lastni volji. Odšla je s kraljem. Stvar jc v redu! Dovoli o tem Dredmetu. prosim vas.« »Naj bo! Ne govoriva več zdaj o tem,« je rekel Dolet, ki ga jc bilo groza te čudne Man-fredove razburjenosti. »Vendar pa je vmes točka.^ ki jo morate poznati... neizogibno je: kralj'je stopil v mojo hišo s silo. Uprl sem se njegovim zahtevam, on pa me je velel aretirati, in deklica je šla z njim le zato, da mi je prihranila Bastiljo.« ■Čudovita požrtvovalnost nedolžne duše! Odpustite mi, dragi prijatelj. Mraz me pretresa, če pomislim, da vam je pretila Basrlja zaradi neznanke. In to po moji krivdi! Ah. Dojet, tega si ne odpustim nikoli. Nakopa! sem vam Fraucevo jezo. Ze zdaj slutim, da bo rodila ta aventura raznovrstno nesrečo. In vse to zaradi ženske, ki je komaj čakala, da io posili kak kraljevski prasec!« Sam ves zbegan po misli, ki jo je bil izrazil je Manfred vstal in stopil parkrat semtertja; njegova razburjenost je rastla od trenotka do trenotka. »Toda borili se bomo!« je povzel z rezke srditostjo. »Francevi in Monklarjevi beriči naj se le predrznejo dotekniti lasu na vaši glavi! Pri rogovih hudičevih! Ako treba, zapalim Pariz in ga pogasim s krvjo!« »Pomirite se, Manfred. Ne verjamem, da bi pretila neposredna nevarnost. Kar se pa tiče te deklice ...« Dovolj o tem, mojster! Po tem, kar sein izvedel ravnokar, jo zaničujem iz dna duše. In še bolj nego njo zaničujem sebe. ki sem jo privedel k vam. Do svidenja, mojster. Ali ve l.antnž te dogodke?« »Pravkar je odšel; ves ie v skrbeh zaradi vas.« »Hitim ga pomirit in se domenit z njim, kako bi najbolje zastražila vašo hišo.« Mladi mož si je popravil baret s črnim peresom. nasmehnil se in se napotil proti ulici Froamantel. kjer je imel svoje stanovanje. Imel ga je skupno s prijateljem, ki ga ie imenoval Lantnčja. Kmalu nam bo dana prilika, razložiti to prijateljstvo. k\ je družilo mladeniča in povedati, kaj mu je bilo vzrok. Za zdaj omenimo samo. da je bila simpatija med njima globoka in trdna in da sta zvesto delila vse dobro in slabo, kar se jima je pripetilo. Z eno besedo, živela sta kakor dva ljubeča brata. Stanovanje v ulici Froamantel, nedaleč od Luvra, je bilo jako revno. Našel si v njem samo najpotrebnejše pohištvo. Tvorilo ga je dvoje slabo razsvetljenih sob, ena za Manfreda, druga za Lantnčja. »Ti!« je vzkliknil Lantnč, videč vstopiti prijatelja. (Dalje.) DNEVNI PREGLED. Rodoljubi okolu »Slovenca« so se zopet en-Ičrat pošteno razjokali nad to nesrečno usodo žalostne majke Hrvaške. Sedaj so naenkrat prišli do prepričanja da je avstrijska politika ‘Jugoslovanom skrajno sovražna in da se zunanji minister raje briga za reforme v Mace-doniji, mesto da bi najprej uredil razmere med avstrijskimi Jugoslovani. Cujte in strmite! Kdo bi si mislil, da je Avstrija s svojo jugoslovansko politiko pošteno zavozila in da bo morala kreniti na čisto druga pota. ako si bo hotela pridobiti med Jqugoslovani simpatij. Le na eno so patrijotični trobentarji okolo »Slovenca« pozabili. Dobro bi bilo namreč, ako bi še malo pojasnil, kdo je pravzaprav v prvi vrsti kriv sedanjim neznosnim razmeram med Jugoslovani. Znani zloglasni zagrebški srbski veleizdaj-niški proces je »Slovenec« pozdravil z velikanskim veseljem, četudi se je zgražal nad njim ves svet. Sploh je odločno odobraval vladno zatirajne hrvaškosrbske koalicije, za katero stoji ogromna večina Hrvatov in Srbov. Klerikalci dalje niso ganili niti mazinca v zbornici tv prilog Hrvatom in Srbom. Kar se tiče Kranjske pa sploh ni treba govoriti. Blagajna klerikalne stranke je s politiko vred bankerotna. Slovenci se borimo za svoje vseučilišče, a klerikalci na drugi strani ukradejo naš vseučili-ščni fond. Sploh podpirajo na vsej črti germanske težnje. Zagrešili so vsepolno raznih narodnih izdajstev, katerih ne bomo navajali, a navesti hočemo, komu naj služi sestanek Hrvatov in Slovencev, ki se vrši 20. t. m. v Ljubljani. V prvi vrsti je avstrijska vlada sporazumno z ogrsko naprosila Slovenke klerikalce, da jima pomaga razdreti hrvaško-rbsko koalicijo. Bogati bodo Judeževi groši, katere bi dobili slovenski kerikalc za efijalsko dejanje, ako bi se jim to posrečilo. Naši klerikalci hočejo zanesti v prvi vrsti na Hrvatsko svoj verski fanatizem, ne vodi jih pa morda k temu koraku narodno gospodarstvo ali celokupni interesi narodne ideje. Na Hrvatsko hočejo zanesti sistem v podobi raznih organizacij bodisi gospodarskih ali katoliških, pri katerih bi odločevale samo posamezne osebe, katere bi naj bile vprežene v mažarski - voz. Iz dobrih katoliških duhovnikov, ki bivajo na Hrvatskem hočejo napravit, da bi služili Rimu in Madžarom, a narodu v propad. In ti ljudje se potem še čudijo, da dela potem vlada z nami kakor hoče. Mihelič, nadučitelj v D. M. V Polju se sedaj. ko je bil na 50 K obsojen baha, da je svojo službo — kot najmlajši prosilec, a klerikalec!! — dobil prej ko 31 kompetentov. Resnici na ljubo konstatujemo, da se klerikalec Mihelič in obsojenec zaradi neresničnih podatkov v denuncijatski ovadbi, baha s tem le na podlagi naše tiskovne pomote. Konštatiramo, da je bilo prosilcev za nadučiteljsko mesto v D. M. v Polju le šes_t in izmed teh šestih je bil obsojeni Mihelič najmlajši. S tem je Miheliču mislimo, jezik zavezan in naj raje šteje, kolikokrat se je v ovadbi zlagal, mesto da se po obsodbi še baha, kako je dobil nadučiteljsko mesto. Kaj bo z deželnim zborom štajerskim? Klerikalci so dobili naenkrat »špundus«. Ker ima narodna stranka na programu svojega nedeljskega glavnega zbora tudi razgovor in sklepanje glede deželnega zbora, so se klerikalci zbali, da bi morda zadevne resolucije bile bolj radikalne nego so dozdanje klerikalne iz-.vaje. Zato so v torek 1. oktobra klerikalni deželni poslanci prišli v Gradcu skupaj (koliko Jih je bilo, smo radovedni!) in so »soglasno« sklenili resolucijo, v kateri pravijo, da je sicer v očigled žalostnemu gospodarskemu položaju (aha. vendar enkrat priznanje)! želeti dela-zmožnosti deželnega zbora, da pa predlogi ustavovernega veleposestva (dozdaj so trdili, da o kakih pogajanjih in predlogih nič ne vedo!) niso takšni, da bi mogli biti podlaga za pogajanja, ampak da se morajo v okvir pogajanj pritegniti vsa pereča vprašanja. Sedaj pa, liuba slovenska javnost, ti pogruntaj, kaj Si brihtne klerikalne poslanske glavice pod temi perečimi vprašanji predstavljajo!! In končno. čujte. se je tudi soglasno izrekla zaupnica dr. Korošcu in Robiču. Kak povod je bil za to zaupnico, nam ni prav jasno. Ali morda »liberalna« namigavanja, da se v klerikalnih vrstah iVrši že delj časa tihi boj, kdo bo v bodoče de- CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Preudaril sem bil tako hitro m ravnal nato s tolikšno naglico, da nisem mislil zadosti na lastno rešitev — drugače bi bil jahal seveda naravnost nazaj po prejšnji poti, zakaj tako bi bil prišel kmalu do naših ljudi. Toda bil sem že daleč od ceste in sem imel za seboj pač že miljo polja, ko mi je prišlo to na um. In ko sem se ozrl, so bili napravili Prusi dolgo črto, da mi zastavijo pot na Charleroisko cesto. Nazaj torej nisem mogel več, toda obrnil sem se vsaj lahko proti severu. Vedel sem, da mrgoli v tej smeri vsa okolica naših bežečih čet, ki moram prej ali slej vendarle naleteti nanje. Nekaj pa sem pozabil — Sambro. V svojem razburjenju nisem niti mislil nanjo, dokler ni ležala pred menoj, globoka in široka, blesteča se v jutranji luči. Zapirala mi je pot, za mano pa so rjuli Prusi. Zdirjal sem do brega, toda konj se ni dal spraviti dalje. Izpodbodel sem ga, ali breg je bil visok in reka globoka. Odskočil je, prhaje in tresoč se po vsem telesu. Zmagoslavno upitje za mojim hrbtom je prihajalo od tre-notka do trenotka glasneje. Obrnil sem torej konja in zdiral ob bregu Sambre, ki dela tam ovinek. Nekako sem moral priti na ono stran, zakaj povratek mi je bil zaprt. Zdajci pa me prešine žarek upanja. Zagledal sem hišo na svoji strani reke, na oni strani pa drugo hišo. Kjer stojita dve hiši druga drugi nasproti, je med njim navadno pregaz. Strma pot je vodila k vodi; izpodbodel sem konja. želni ogbornik? Kandidatje so štirje: ‘dozclanji dež odbornik Robič, ki se še ne misli umakniti, dr. Korošec, ki bi tudi rad prišel do stalnega korita, dr. Jankovič, ki bi se zaradi zdravja rad preselil v Gradeč, in dr. Verstovšek, ki se je tako navadil profesorskega pokoja, da si ne želi več nazaj v službo. Kaj bo z deželnim zborom, je potemtakem seveda še vedno nejasno. Da ne bo novih pogajanj tako kmalu, je brez dvoma. Bogata kuharica. V Gradcu je te dni umrla kuharica Ivana Gangl. Pri zapusščinski razpravi so našli v njenem kovčku 5 hranilnih knjižnic za 90.000 K in poleg tega 250 K v gotovini. Njeni sorodniki, ki živijo jako ubožno na Spodnjem Štajerskem, so bili precej iznena-deni. Požar v Mariboru. Dne 1. oktobra krog polnoči je izbruhnil požar v Halbžirthovi tovarni v Kopališki ulici; tovarna je popolnoma pogorela. Obsojeni cigan. 401etni cigan Šandor Nikolič. ki je kakor smo poročali — dne 3. septembra hotel na cesti iz Ptuja v Turniš oropati Martina Herneca iz Stomošine, kateri je ta dan v Ptuju prodal vole za 820 K, je bil 1. oktobra pred mariborsko okrožno sodnijo obsojen na 3 mesece težke ječe. Krvav tepež ined očetom in sinom. Iz Ljubna se poroča: Včeraj sta se začela prepirati v neki gostilni pomožni delavec Ferdinand Coglauer s svojim očetom štefanom Cog-lauerjem. Oče in sin sta bila precej vinjena. Sin je grozil očetu z nožem, ker je ta razbil steklenico s pivom ob njegovo glavo. Sin je yes razjarjen prijel nato sveder in je začel mahati z njim po očetovi glavi. Poškodoval ga je tudi s steklom razbite steklenice. Pri tem tepežu je zadobil tudi neki 81etni otrok lahne poškodbe. Štefan Coglaur je ves oblit s krvjo moral iskati pomoči na stražnici. Nečloveškega sina so zaprli. Zgorel. V papirnici v Stubbachu je skočil včeraj v razbeljen kotel ključavničar Jožef John. Nesrečnik je padel takoj v nezavest in je v kotlu zgorel. Umor in samomor nemškega konzula v Lvovu. V Lvovu na Gališkem se je ustrelil 2. oktobra t. 1. nemški konzul pl. Reden. Kon-jlu je imel ljubavno razmerje z mlado damo. v Poslednjem času pa jo je zapustil kakor se je zdelo. Dama je stanovala pri njem. Med obema zaljubljencema je nastal omenjenega dne prepir, med katerim je posegel konzul po samokresu in sprožil strel na svojo ljubimko, katero je težko ranil. Nato je pognal tudi sebi krogljo v glavo. Na strele so prihiteli sosedje, vlomili so vrata in so našli oba mlada človeka nezavestna na tleh ležati. Konzula ni mogla več rešiti človeška pomoč, ker je smrt takoj nastopila. Dama je bila v nezavesti in težko ranjena.4 Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer ie v^ratkem času vsled težke rane umrla. Umorjenca je 241etna Elizabeta Pirsche, hči nekega tamo-šnjega uradnika. V pismu, ki ga je konzul zapustil, se čita. da sta se oba prostovoljno poslovila od življenja. — Konzul je dobil dan pred svojo smrtjo imenovanje za konzula v Srednji Afriki in zdi se, da se mora v tem iskati vzrok umora in samomora. Na drugi strani pa pravijo, da je bila rodbina konzulova proti zakonu z gospodično Pirschejevo in da v tem tiči vzrok te drame. Konzulu pl. Reden je bilo 44 let, in je bil rojen v Fratizburgu. Bil je že štiri leta akreditiran v Lvovu. Vodstvo konzulata prevzame začasno konzulov tajnik Gas-ser. Težka avtomobilska nesreč«!. V bližini Landskebrga ob Warti je trčil avtomobil ruskega plemenitaša Stika ob voz nekega kmeta Baron je bil težko ranjen, kmet pa na mestu mrtev. Nravna pokvarjenost alkoholika. Janez Jelen, 521etni delavec iz Miškovic pri Pragi je silno udan pitju žganja. V pijanosti pa je padel pod pasjo kulturo. Ima 241etno hčer Marijo, ki se je zaljubila v gotovega mladeniča iz vasi. Oče pa ni dovolil tega razmerja, češ da ima svojo hčer zase. Tu je priznal gnusen čin. katerega je izvršil že pred 12. leti na svoji hčeri Mariji, ko jo je spolno zlorabil. Hči in mati sta to pri zaslišanju povedali. Živina je od onega časa neprenehoma zalezoval svoj hčer. pisal ji je anonimna pisma, v katerih ji je pisal, da bo v hiši mir, če bo imela hči še vnaprej Šlo je. Voda je segala do sedla, na desnici in na levici je brizgala pena kvišku. Enkrat se je konj spoteknil, in že sem mislil, da sva izgubljena: toda spravil se je spet na noge in planil v naslednjem hipu po drugi poti navzgor. Ko sva bila na drugem bregu, sem slišal, kako je pljusnil prvi Prus v vodo. Zdaj nas je ločila samo še širina reke Sambre. Jahal sem po Napoleonovem načinu, z glavo potegnjeno med pleča, in se nisem upal ozreti, ker sem se bal. da bi’zapazili moje brke. Zavihal sem bil ovratnik sive suknje, da jih skrijem vsaj nekoliko. Saj je bilo vendar tudi še zdaj mogoče, da se obrnejo nazaj in dobite kočijo, ako spoznajo svojo zmoto. Toda ko smo bili spet na cesti, sem bil lahko spoznal no grmenju kopit, kako daleč so še od mene; in zdelo se mi je, da se mi bližajo pomalem. Jahali smo po kameniti, izvoženi poti, ki je vodila od pre-gaza dalje. Prav previdno sem pokukal izpod pazduhe na svoje preganjalce in zapazil, da mi preti nevarnost predvsem od enega, ki je bil že daleč prehitel svoje tovariše. Bil je huzar, prav čeden fantič na velikem, močnem vrancu. njegova majhna teža ga je bila spravila na prvo mesto. To mesto je častno, pa tudi nevarno, kakor je izkusil prav kmalu. Potipal sem toke ob sedlu in zapazil v svojo grozo, da ne tiče pištole v njih. V enem je bil daljnogled, drugi pa je bil nabasan s papirji. Moja sablja je bila ostala pri Violetti. Ce bi bil imel le svoje orožje in svojo kobilico, potem bi se bil že od-križal teh dedcev. No, brez vsega orožja vseeno nisem bil. Cesarjeva sablja je visela ob sedlu. Bila je kriva in precej kratka, z z!ato okovanim ročajem — orodje, pripravnejše za ljubavno razmerje. Ako ji to ni všeč, jo bo ubil. Te scene §o se ponavljale v Jelenovem stanovanju, kakor hitro je odšla žena pokvarjenca iz hiše. V svoji maščevalnosti je prišel Jelen tako daleč, da je svoji ženi Lizi večkrat primešal med kavo fosforne vžigalice in druge, življenju nevarne preparate. Tako je tudi kupil v poslednjem času strup za poljske miši, s katerim je hotel vzeti svoji ženi življenje. Ker je bilo z Jelenom nemogoče živeti skupaj in ker ie vsak dan ponavljal svoje grožnje, je njegova žena Liza Jelenova izpovedala vse na orožniški postaji v Čakovicah, odkoder je odšel v Miškovice orožniški stražmojster in je po zaslišanju hčere, matere in tete Ane Novakove Jelena aretiral in ga odpeljal v zapor k deželnemu sodišču. Slednjič sta se nesrečni ženi znebili biča, ki je pel v hiši in ki jima je grenil življenje. Roparski napad. Predvčerajšnjem se je sprehajala soproga Marija Majer po samotnem drevoredu dunajskega Pratra, ne daleč od glavnega drevoreda. Naenkrat je skočil iz grmovja kakih 20 let star človek, oblečen v svetel sako in temne hlače, napadel je gospo in ji vzel iz torbice 70 K denarja in zlat lorgn m. Nato je napadalec takoj izginil. Policija ga je doslej zasledovala brez uspeha. Mož z dvema ženama. Včeraj se je zagovarjal pred prizivnim sodiščem v Gradcu 43-letni, že večkrat kaznovani lastnik tehniškega biroja Gabrijel Kraitschier zaradi prestopka bi-gamije. Kraitschier se je oženil leta 1896. z neko Heleno Spitzer. Pet let nato, torej leta 1901. se je ločil s to ženo in leta 1903. se je zopet oženil z neko Ano Mlakar po rimskokatoliškem obredu v Gradcu. Druga žena mu je prinesla za doto 11.000 K. Ta druga ženitev pa je bila le vsled tega mogoča ker je Kraitschier zamolčal farnemu uradu o svoji pravi ženitvi. Gabrijel Kraitschier je bil vsled tega včeraj obsojen po § 208. na trinajst mesecev težke ječe. Ana Mlakar, ki zahteva nazaj onih 11.000 K katere je Kraitschier medtem porabil, se bo morala obrniti na civilno pravno opt. Zagoneten umor. Iz Berlina se poroča: Včeraj zjturaj okrog dveh se je pasantom v jugovzhodnem delu Berlina zdela zelo sumljiva dvojica postav, mož in žena, ki sta nesla pod plaščem nekaj, kar je bilo zelo podobno človeškemu truplu. Ko so se ljudje začeli bližati obema osebama, sta ta dva vrgla škatljo na neko dvorišče in sta zbežala. Pasanti so pregledali škatljo in so v velikem strahu konsta-tirali, da je bilo v nji truplo neke žene. Policija je ukazala odnesti trupo v mrtvašnico, kjer so spoznali v njem ženo, kakih 30 let staro. Vsekakor se je zgodil misterijozen umor, katerega Pa doslej še niso razširili, ker se ni mogla dognati identičnost umorjene žene. Model v samostanu. V Rimu se je včeraj občinstvo lahko dosti nasmejalo. Prigodba a la Boccaccio. V ulici Repetta stoji samostan, katerega posedujejo jezuiti. V prvem nadstropju se nahajajo redakcijski prostori »Civilte Cpttolice«, organa jezuitov. V drugem nadstropju, ravno nad redakcijskimi prostori ima španski slikar t že organiziranega telesno ali duševno deluto-čega delavstva, pa tudi takega, ki še ni nikjer organizirano. Društvo c. kr. davčnih uradnikov i* Kranjsko vabi k XI. občnemu zboru, ki s* vtfc 6. oktobra 1912 ob 10. aridopoldne v bot eh' »Ilirija« v Ljubljani, Kolodvorska ulic«. Ali ste pokusili posebno specialiteto likerja I zdravnik želodca? Ustanovljena lota 1H31. Ustanovljena leta 1W31. | Največja zavarovalnica avstro-ogrske države E. If. m. rt li ? Trsti. Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. '— Tekom leta 1911. se jc zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1063 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron. 362 Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Pripravljalni odbor za ustanovitev ljubljanske krajevne skupine omenjenega društva je v svoji seji predelal pravila, ki jih je osrednji odbor v Trstu odobril in izročil deželni vladi kranjski v končno potrditev, ter ie pričakovati, da se bo mogel ustanovni občni zbor vršiti začetkom meseca novembra. Vrhniški »Sokol« priredi v nedeljo 6. oktobra v gostilni pri »Jurci« veselico, združeno z vinsko trgatvijo. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 v. Ker je č'sti dobiček namenjen za zgradbo * Sokolskega doma«, se nadeja društvo obilnega obiska. Dramatični 0!*sek »Sokola« Litija-Šmartno priredi v nedeljo dne 6. oktobra, ob 8. uri zvečer v telovadnici »Sokolskega doma« v Litiji l"ran Govekarjevo narodno igro s petjem v petih dejanjih »Rokovnjači«. V nedeljo tedaj vsi v Litijo, kjer pokažite s svojim obiskom, da ste pravi buditelji naroda in prijatelji dramatike. Nazdar! Zagorska podružnica C. M. podružnice priredi v nedeljo, dne 6 oktobra svojo prvo vinsko trgatev v prid C. M. družbi. — Trgatev godba, šaljiva pošta itd. — Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopina 40 vinarjev. Iz prijaznosti sodeluje zagorski sekstet V naši dolinci je to prva prireditev te vrste. Zato apelujemo na vse narodno čuteče Zagorjane, da se iste sigurno udeleže. Gledališko društvo na Jesenicah otvori letošnjo sezijo s klasično dramo »Trnje in lavor« v nedeljo dne 6. t. m. ob polu 8. uri zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi. Ker bo konec predstave že ob 9. uri. bo mogoče udeležiti se tudi zunanjim gostom, ki se bodo lahko vrnili že ob polu desetih zvečer. Kostume za to predstavo je posodilo slovensko gledališče v Trstu. Idrijski odsek »Prosvete« si je izvolil na III. rednem občnem zboru odbor, ki se je kon-statiral sledeče: geod. Hinko Prelovec, načelnik, inont. Ludovik Bonča, tajnik, ing. Fran Burnik, knjižničar, ing. Emil Thaler, blagajnik, ing. Valentin Vončina, geod. Dragotin Šinkovec, ing. Franc Kavčič, pregledniki. Pevsko društvo »Planina« v Planini vabi k veselici združeni z vinsko trgatvijo, ki se vrši dne 6. oktobra 1912 v prostorih gospoda I. Udoviča v Planini. Začetek ob 4. popoldne. »IO Pošljite naročnino, al je še nisle! Vsako soboto in nedelio sveže riževe in krvave KLOBASE domačega izdelka pri Rusu, Marije Terezije c. 8 Lasne kite po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neri!“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalriica za vsa lasna dela. Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in ti^k »UčitpIKke tickamo,. Mali oglasi. T*T