Poštnina plačana v gotovini.
72.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1928.
Letnik X.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADItfl U
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vselbinas
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 260. Zakon o posesti in nošenju orožja.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 261. Tarifna obvestila. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 171 z dne 27. julija 1928.:
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 25. junija 1928.: Postavljen je za računskega oficiala v
3.	skupini II. kategorije pri direkciji šum v Ljubljani Julij Lavrenčič, bivši računski oficial v isti skupini iste kategorije pri isti direkciji.
Dekret ministra za gradbe z dne 18. julija 1928.: Ing. Rudolf Škof, profesor na srednji tehnični šoli v Ljubljani, sme izvrševati javno prakso v vsej kraljevini, specialno v stroki gradbenega inženjer-stva.
Izredna številka 171 A z dne 27. julija 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. julija 1928., s katerim se sprejema ostavka, ki jo je podalo dosedanje ministrstvo, in se člani tega ministrstva postavljajo na razpoloženje, obenem pa postavljajo:
za predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle dr. Anton Korošec, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za zunanje posle dr. Vojislav Marinkovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za trgovino in industrijo dr. Mehmed S p a h o, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za vojsko in mornarnico častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general Stevan Hadžič, minister na razpoloženju;
za ministra za promet Andra Stanič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra pravde Milorad Vujičič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za šume in rudnike Peter Marko-v i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za poljedelstvo in vode dr. Vladimir A n d r i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec:
za ministra za gradbe dr. Budislav Grga A n đ e -lino vi č, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za prosveto Milan G r o 1, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za pošto in telegraf Bogoljub Ku-j u n d ž i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za finance dr. Nika Subotič, na^ rodni poslanec;
za ministra za socialno politiko Stjepan Barič, narodni poslanec;
za ministra za narodno zdravje dr. Cedomir M i -h a i 1 o v i č, narodni poslanec;
za ministra za vere Dragiša Cvetkovič, narodni poslanec;
za ministra za agrarno reformo Daka P o p o -v i č, narodni poslanec.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 22. junija 1928.: Posta.vljen je pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci za rudarskega računskega revi-
denta v 4. skupini H. kategorije Cvetko Kavčič, dosedanji rudarski računski pripravnik v 5. skupini II. kategorije pri isti direkciji.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 18. julija 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Adolf T r e b š e, mehanik v Ljubljani.
Objavi ministrstva za notranje posle z dne 23ega marca in z dne 30. junija 1928.: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smeta izstopiti zaradi sprejema avstrijskega državljanstva:
1.	) Marija Duh, kuharica na Dunaju, rojena v Pressbergu in pristojna v Police, srez Ljutomer;
2.	) Teodora H a u b e r g e r, kuharica na Dunaju, rojena v Radgoni in pristojna v Pobrežje, srez Maribor desni breg, skupno z maloletnim sinom Hu-gonom.
Številka 172 z dne 28. julija 1928.:
Odlok ministra za socialno politiko z dne 22ega maja 1928.: Postavljen je za uradniškega pripravnika v 9. skupini L kategorije pri oblastni inspekciji dela v Mariboru Ivan Šorli, uradnik pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v 8. skupini L kategorije. (S tem se nadomešča po razsodbi državnega sveta odlok z dne 8. marca 1927.*)
Dodatek k razglasu ministrstva pravde z dne 10. aprila 1928.** glede obnove zemljiških knjig na Dunaju, ki jih je dne 15. julija 1927. uničil požar, in sicer za davčne občine: Innere Stadt, Leopoldstadt, Landstrasse, Wieden, Margarethen, Mariahilf, Neubau, Josefstadt, Alsergrund in Brigittenau kakor tudi nekaterih vložkov zemljiške knjige za go-spoščinska posestva (druga skupina). Prijave in pritožbe se morajo vložiti ustno do dne 15. avgusta 1928. pri, deželnem sodišču za. civilne stvari na Dunaju (v I. okraju, Herrengasse 17). — Razglas navaja tudi popolni seznamek nepremičnin, ki so se vpisale v nove zemljiške knjige, in gospoščinska posestva.
Številka 173 z dne 30. julija 1928.:
Odlok pomočnika ministra za prosveto z dne 3. julija 1928.: Pomaknjen je iz 8. skupine I. kategorije v 7. skupino I. kategorije dr. Roman Kenk, docent na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani.
Odlok ministra za prosveto z dne 5. junija 1928.: Pomaknjen je iz 4. skupine II. kategorije v 3. skupino H. kategorije Ivan Cesar, član narodnega gledališča v Ljubljani.
Odlok pomočnika ministra za prosveto z dne 8. junija 1928.: Postavljen je na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani za pogodbenega docenta, za dve leti Vasilij Isajevič, dosedanji pogodbeni docent na isti fakulteti.
Objavi ministrstva za notranje posle z dne 18. julija 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta: 1.) Feliks (Srečko) Rejec, dijak v Ljubljani; 2.) Božidar Štrukelj, delavec na Gori.
* Uradni list 36 z dne 1. aprila 1927. ** Uradni list 36 z dne 14. aprila 1928.
Zakoni in kraljevske uredbe.
260,
Mi
Aleksa.ndex> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in, Slovencev v LVHI. redni seji, ki jo je imela dne 31. marca 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o posesti in nošenju orožja,*
ki se glasi:
I.	Obče odredbe.
Členi.
.Za orožje po tem zakonu se smatra vsako orožje, ki služi za napad ali obrambo in ki ni po svoji značilni lastnosti namenjeno ne za domačo rabo ne za smotre umetnosti ali obrta.
V spornih primerih odloča o tem upravno ob-lastvo prve stopnje.
Pod odredbe tega zakona spada tudi strelivo za strelno orožje.
Člen 2.
Glede na odredbe tega zakona se deli orožje;
1.	) na dopuščeno orožje;
2.	) na nedopuščeno orožje;
3.	) na vojaško orožje;
4.	) na orožje vojaškega značaja.
Člen 3.
Dopuščeno orožje se deli dalje:
1.	) na vse vrste lovskih pušk z eno ali več cevmi, potem na samokresnice (smirnarice) in kremenjače;
2.	) na lovske karabinke, avtomatske pištole in revolverje vseh vrst, izvzem ši one, s katerimi je oborožena naša vojska.
Člen 4.
Za nedopuščeno orožje se smatrajo bodala, bajoneti, trirezni meči, puške v palicah, bodala v palicah kakor tudi vsako skrito za napad sposobno orožje, ki ni namenjeno ne za izvrševanje umetnosti ali obrta ne za domačo rabo (bokserii in temu podobno).
Člen 5.
Za vojaško orožje se smatrajo topovi, mitraljeze, vse vrste bomb in granat, puške in revolverji, s katerimi je oborožena naša vojska.
Člen 6.
Za orožje vojaškega značaja se smatra ono, ki je bilo prej v oborožbi naše ali tuje vojske, s katerim so oborožene tuje vojske in ki vobče učinkuje kakor vojaške puške.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 28. julija 1928., št. 172/LV.
II.	Posest in nošenje.
Člen 7.
Doma je dovoljeno imeti, pa tudi za obrambo svoje imovine izven hiše nositi orožje iz točke 1.) člena 3. tega zakona z ustrezno količino streliva; toda prijaviti se mora državnemu upravnemu ali policijskemu (političnemu) oblastvu prve stopnje, če je to v kraju občin, če pa ga ni, občinskemu oblastvu. Občine morajo voditi seznamek in vrsto prijavljenega orožja ter o tem poročati svojemu pristojnemu upravnemu državnemu oblastvu.
Člen 8.
Za nabavo in posest ostalega dopuščenega orožja (člen 3., točka 2.) je treba dovolila pristojnega upravnega oblastva prve stopnje ali ustreznih državnih krajevnih policijskih (političnih) oblastev.
Člen 9.
Za nošenje vseh vrst dopuščenega orožja, razen v primeru člena 7. tega zakona, je treba dovolila upravnega oblastva prve stopnje ali krajevnega državnega policijskega (političnega) oblastva.
Člen 10.
V izjemnih primerih, kadar je javna varnost ogrožena, sme minister za notranje posle prepovedati nabavo, posest in nošenje orožja tako po-edincem kakor tudi celim občinam, srezom in oblastim.
Člen 11.
Za posest in nošenje orožja zgodovinske in umetniške vrednosti ali osobite osebne in rodbinske važnosti kakor tudi orožja, ki je v poedinih krajinah po udomačeni tradiciji del narodne noše, mora pristojno oblastvo takoj izdati orožni list, čim se zahteva, ne glede na rabo tega orožja.
Člen 12.
Glede nedopuščenega orožja (člen 4.) sme dajati dovolilo za nabavo in orožni list samo izjemoma in iz posebnih razlogov upravno oblastvo druge stopnje.
Člen 13.
Za vojaško orožje se orožni list ne sme izdati, razen če minister za vojsko in mornarnico pri strelskih tekmah ali za, posebne zasluge komu podari tako orožje.
Za posest vojaškega orožja, ki spada v službeno opremo rezervnih častnikov, daje upravno državno oblastvo prve stopnje dovolila brez takse.
Za opremo mestnih stražnikov z vojaškim orožjem daje dovolila minister za vojsko in mornarnico sporazumno z ministrom za notranje posle.
Člen 14.
Za puške vojaškega značaja sme dajati orožni list poedincem, poedinim podjetjem ali napravam iz posebnih razlogov in v izjemnih primerih zaradi osebne zaščite in čuvanja imovine upravno oblastvo druge stopnje.
Če gre za opremo občinskih stražnikov s takim orožjem, da dovolilo za to veliki župan, kar mora sporočiti ministru za notranje posle.
Člen 15.
Za orožje, ki se daje prebivalstvu v poedinih krajinah po pravilniku ministrstva za notranje posle o razdajanju in nošenju vojaškega orožja z dne 27. novembra 1924., J. B. br. 23.682, «Službene Novine» z dne 6. decembra 1924., št. 280, veljajo predpisi tega pravilnika.
Člen 16.
Javni uslužbenci državnih in občinskih ali drugih samoupravnih oblastev in zapriseženi organi javnega oblastva kakršnekoli vrste, ki imajo po svoji službi ali svojem poklicu pravico ali jim je dolžnost, imeti in nositi orožje kakršnekoli vrste po naravi svoje službe in predpisih o njeni organizaciji, morajo nositi pri sebi listino svojega starejšine o pravici do posesti in nošenja orožja, ki se najde pri njih. Samoupravni organi morajo sporočiti upravnemu oblastvu prve stopnje, komu so podelili pravico, nositi orožje, in za kakšno orožje.
III.	Nabavljanje in prijavljanje orožja in izdajanje orožnih listov.
Člen 17.
Posest dopuščenega orožja iz člena 7. tega zakona se mora prijaviti v osmih dneh od dne, ko se
je nabavilo, pristojnemu oblastvu, imenovanemu v členu 7.
Prijava mora obsezati poleg popisa orožja lastnikovo ime, njega poklic in bivališče.
O učinjeni prijavi se izda reverz. Ta se odreče in pravica, imeti to orožje, se odkloni osebam, naštetim v členu 18. tega zakona.
Prav tako mora prijaviti imetnik tudi orožje, navedeno v členih 11. in 13. tega zakona.
člen 18.
Nabavo orožja, za katero je treba po tem zakonu posebnega dovolila (člena 8. in 12.), sme dopustiti pristojno oblastvo vsakemu državljanu po predhodno pribavljenih poročilih podrejenih oblastev, da je potreba glede orožja osnovana in da je prosilec ne-prikoren, kakor tudi po zadostnem prepričanju, da se orožje ne bo zlorabljalo.
Tega dovolila ne smejo dobiti:
1.	) maloletne osebe pod 18. letom;
2.	) osebe, postavljene pod policijsko nadzorstvo z izvršnimi sklepi pristojnih oblastev;
3.	) osebe, ki so obsojene zaradi hudodelstev ali kaznivih dejanj iz koristoljubja po občem kazenskem zakonu ali so zaradi teh dejanj v preiskavi;
4.	) osebe, ki so jim bile odvzete državljanske pravice s sodno sodbo>, dokler jih zopet ne pridobe;
5.	) umobolne osebe;
6.	) osebe, ki so znane kot prepirljivci, pretepači ali rekovni (notorični) pijanci in so za take proglašene s sklepom občinskega odbora svoje občine.
Registrirano dovolilo ima potem trajno veljavnost.
Člen 19.
Dovolilo za nošenje orožja se sme podeliti vsakemu državljanu, ki izpolnjuje pogoje iz prednjega člena, če dokaže, da je potreba za to osnovana. Izda se v obliki Orožnega lista.
Člen 20.
Orožni list ima trajno veljavnost na vsem ozemlju kraljevine ter velja izključno za orožje, za katero je bil izdan, in za lastnika orožnega lista.
V primerih zadružnega življenja na kmetih, kjer je več članov zadruge, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, da smejo nositi orožje, ki ga ima zadružna hiša, se sme izdati za orožje iz člena 7. tega zakona zaradi čuvanja živine in njene obrambe zoper zveri orožni list, ki se glasi na ime več teh zadrugarjev.
Nihče ne sme zoper te predpise nositi tujega orožja in tudi ne rabiti tujega orožnega lista bodisi za tuje, bodisi za svoje orožje.
Člen 21.
Pristojno oblastvo odvzame pravico do posesti in nošenja orožja osebam, ki zakrive hudodelstvo iz koristoljubja, osvete in temu podobno, in te osebe ne morejo nikoli več dobiti pravice do posesti in nošenja orožja; sme pa ga jim odvzeti, če nastopijo razlogi, iz katerih se orožni list ni mogel izdati, če zlorabijo orožje in store z njim kakršnokoli dejanje, kaznivo po občem kazenskem zakonu ali po zakonu o lovu in ribji lovi, in če prepuste svoje orožje in svoj orožni list komu drugemu, da ju nosi.
Člen 22.
Če prestane pravica, po predhodnem členu, se orožje dotični osebi odvzame in shrani pri oblastvu.
Tako odvzeto orožje se hrani pri oblastvu šest mesecev; v tem času ga je lastnik upravičen odstopiti ali prodati drugi osebi, ki bi ga, smela, kakršna je pač vrsta orožja, po predpisilf tega zakona nabaviti in imeti. Če tega ne stori v tem roku, proda oblastvo orožje na javni licitaciji ter izroči izkupiček lastniku.
Člen 23.
Če se lastnik orožnega lista stalno preseli v drug srez, mora predložiti v 14 dneh svoj orožni list novemu pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi evidence.
Prav tako se mora vsaka izprememba orožja, odstop ali prodaja drugi osebi, prijaviti pristojnemu oblastvu.
IV. Izdelovanje, prodajanje in prevažanje orožja in streliva.	.
Člen 24.
Orožje in strelivo smejo izdelovati samo one osebe, ki so dobile za to dovolilo od ministra za vojsko in mornarnico sporazumno z ministrom za notranje posle. Minister izdaja dovolila tudi za njega uvoz iz inozemstva in izvoz iz države sporazumno z
ministrom za notranje posle; za puškarske in obrtne obratovalnice, ki predelujejo in popravljajo dopuščeno orožje, veljajo odredbe zakona o radnjama (obrtnega zakona).
Člen 25.
Dovolilo za nabavo in posest orožja, ki ga določa ta zakon zaradi prodajanja, izdajajo veliki župani v območju svoje oblasti osebam, ki se bavijo s temi posli ter imajo po drugih zakonih potrebna dovolila za trgovanje vobče. Tudi izdajajo dovolila za nabavo in posest streliva po pravilih ministrstva za vojsko in mornarnico z dne 25. avgusta 1920., A. B. br. 837.
Člen 26.
Koncesionirani prodajalci orožja in streliva morajo voditi knjige o prodaji, za katere predpiše obliko in natančnejše odredbe minister za notranje posle s pravilnikom.
Kupcem za orožje iz člena 7. tega zakona smejo prodati po eno puško in ustrezno količino streliva na podstavi pokazane listine o njih istovetnosti, za ostalo orožje, za katero se zahteva predhodno dovolilo, pa na podstavi izdanega dovolila pristojnega oblastva.
Te knjige smejo pristojna oblastva vsak čas vpo-gledati; razen tega morajo poslati prodajalci začetkom vsakega meseca pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje seznamke oseb, ki so jim prodali orožje in strelivo.
Člen 27.
Trgovinski agenti — potniki — domačih ali inozemskih tvornic, ki potujejo zaradi trgovinskih sklepov, smejo nositi samo po en izvod poedine vrste orožja ali streliva po predhodnem dovolilu velikega župana one oblasti, v kateri tvornica obratuje, ali obmejnih oblasti, kjer je dotični potnik prišel v državo, če je iz inozemstva.
V dovolilu se mora označiti število izvodov vsake vrste orožja in streliva, ki jih ima potnik pri sebi.
Potniki ne smejo nikakor in nikoli prodajati teh izvodov in tudi ne dobiti dovolila za to.
Člen 28.
Potniki ali lovci iz inozemstva, ki hočejo priti v našo državo in prinesti svoje orožje, se lahko obrnejo zaradi dovolila po naših konzularnih oblast-vih v inozemstvu na velikega župana obmejne oblasti, kjer žele priti v našo državo. Ta oblastva ocenijo možnost dovolila s pridržkom, da se dovoli takim potnikom vkljub predpisom o uvažanju orožja posest in nošenje orožja, dokler se mude tukaj; po povratku pa ga morajo vrniti.
V. Kazenske odredbe.
Člen 29.
Kdor ne prijavi orožja, ki ga ima, zaradi registracije, kjer se ta zahteva po tem zakonu, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 5 dni ali v denarju od 20 do 200 dinarjev.
Člen 30.
Kdor nabavi brez dovolila ono orožje, za katero se zahteva po tem zakonu predhodno dovolilo, ali izvrši po prejetem dovolilu nabavo, orožja pa ne prijavi zaradi registracije, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 10 dni ali v denarju od 50 do 500 dinarjev.
Člen 31.
Kdor nosi orožje, glede katerega ni dobil dovolila za nošenje — orožnega lista, naj se kaznuje z zaporom od 2 do 15 dni ali v denarju od 100 do 750 dinarjev.
Člen 32.
Kdor nosi orožje, za katero je dobil orožni list, toda brez orožnega lista, naj se kaznuje v denarju od 10 do 50 dinarjev; kdor pa prepusti drugemu orožje in orožni list, da ju nosi, ali mu prepusti samo orožni list, da ga nosi s svojim orožjem vred, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 5 dni ali v denarju od 50 do 250 dinarjev. Tako naj se kaznuje tudi oni, ki je sprejel tuje orožje ali tuj orožni list, da ga nosi.
Člen 33.
Kdor otuji orožje, ki ga je imel pravilno P° tem zakonu, s prodajo ali kako drugače, pa tega ue naznani pristojnemu oblastvu po členu 23. ali ga da osebi, ki nima dovolila za nabavo in posest, a je orožje take vrste, da je treba zanje dovolila, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 10 dni ali v denarju od 50 do 500 dinarjev. Tako naj se kaznuje tudi ona oseba, ki sprejme tako orožje, če je orožje take vrste, da je treba zanje predhodnega dovolila.
Člen 34.
Kdor nabavi, ima in nosi vojaško orožje, orožje vojaškega značaja ali nedopuščeno orožje, a nima dovolila za to, naj se kaznuje z zaporom od 5 do 20 dni ali v denarju od 250 do 1000 dinarjev.
Člen 35.
Vsakdo, ki prodaja orožje zoper predpise tega zakona na tajen in nedovoljen način ali nabavi, ima v zalogi in prodaja vojaško orožje, orožje vojaškega značaja ali nedopuščeno orožje kakor tudi vsako drugo dopuščeno orožje, nabavljeno v večji količini, ee se je izvršila nabava zoper ta zakon zaradi preprodaje, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 6 mesecev, če ne prehaja dejanje v obliko drugega dejanja, kaznivega po občem kazenskem ali drugem zakonu.
Člen 36.
Prodajalci orožja, ki imajo za prodajanje pristojno dovolilo, se kaznujejo — če prodado vrsto orožja osebam, ki nimajo dovolila, a ga je po predpisih tega zakona treba, ali ki neredno vodijo knjige o količini in o prodanem orožju, odklonijo pristojnim oblastvom vpogled vanje ali ne predlože o pravem času seznamkov po členu 26., — z zaporom od 10 do 30 dni ali v denarju od 500 do 3000 dinarjev.
Odločbe ministra za notranje posle so izvršne.
Pritožba se izroči onemu oblastvu, ki je izdalo odločbo, ali neposredno ali pa po pošti na povratni recepis. Dan izročitve se ne šteje v rok.
Člen 45.
Pritožbe zoper obsodbe, ki so izrečene zaradi učinjenih kaznivih dejanj, označenih za prestopke-prekrške, in ki jih izrekajo po poedinih predpisih v pokrajinah pristojna oblastva, se vlagajo pri višjem pristojnem oblastvu v roku in po načinu, določenem v členu 44. tega zakona.
Odločba višjega oblastva je izvršna.
Člen 46.
Posli oblastev ob prijavi in registriranju in izdajanje reverzov za posest in nošenje orožja po tem zakonu niso zavezani taksi za orožje iz točke 1.) člena 3., ki ga je dopustno imeti doma.
Vse druge zahteve za pridobitev poedinih dovolil za posest in nošenje orožja in drugo so zavezane taksi po zakonu o taksah.
Člen 47.
Minister za notranje posle se pooblašča, da predpiše pravilnik za izvrševanje tega zakona.
nik za njegovo izvrševanje z dne 7. avgusta 1924., J. B. br. 15.520,* kakor tudi vsi drugi zakoni, vse zakonske odredbe in vsi predpisi, ki nasprotujejo temu zakonu.
Člen 54.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Kovinah».
Našemu ministru za notranje posle priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 14. junija 1928.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Velja Vukićević s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
; l. s.
Minister za notranje posle:
dr. A. Korošec s. r.
Videl in pritisnil državni pečat .
čuvar državnega pečata, minister pravde:
Mil. Ant. Vujičič s. r.
Člen 37.
Prodajalci, ki nabavljajo ali prodajajo orožje brez dovolila pristojnega oblastva ali vrše nabavo z dovolilom, toda v drugi vrsti orožja ali večji količini, naj se kaznujejo z zaporom od 1 do 3 mesecev ali v denarju od 1500 do 10.000 dinarjev, če ne bi bilo dejanje, kakršen je bil pač njegov namen, kaznivo po drugem zakonu.
Člen 38.
Trgovinski potniki naj se kaznujejo, če nosijo pri sebi izvode orožja in streliva, a niso dobili za to dovolila, z zaporom od 1 do 10 dni ali v denarju od 50 do 500 dinarjev.
Člen 39.,
Vse denarne kazni po tem zakonu se izrekajo v korist državne blagajne.
Člen 40.
Poleg kazni zaradi dejanj iz členov 30., 31., 33., 34., 35. in 37. naj se obsodijo storilci na odvzem orožja, ki se proda, če ni vojaško, v korist državne blagajne osebam, ki imajo pravico, imeti orožje. Vojaško orožje pa se izroči pristojnim vojaškim oblastvom. Odvzeto nedopuščeno orožje se mora uničiti, če ga upravno oblastvo ne nameni za kaj drugega.
Člen 41.
Dejanja, kazniva po tem zakonu, se preiskujejo in sodijo uradoma.
Člen 42.
Kazniva dejanja iz členov 29., 30., 31., 32., 33., 34., 36. in 38. so prestopki-prekrški; preiskujejo in sodijo jih po predpisih, veljavnih v poedinih pokrajinah države, tam določena oblastva, ki so pristojna za sojenje prestopkov-prekrškov. Kazniva dejanja iz členov 35. in 37. pa so pregreški; preiskujejo jih redna preiskovalna oblastva, ki so pristojna v poedinih pokrajinah države, po občem kazenskem postopanju, a sodijo jih pristojna sodišča prve stopnje, odnosno okrajna sodišča.
Člen, 43.
Prestopki zastarajo čez tri mesece, pregreški pa • po občem kazenskem zakonu, ki velja v poedinih pokrajinah.
VI. Končne odredbe.
Člen 44.
Če se po tem zakonu prosilcu ne bi moglo izdati zahtevano dovolilo ali bi se mu odrekla pravica do posesti že nabavljenega orožja, mu mora izdati pristojno oblastvo o tem obrazloženo odločbo naj-kesneje v 30 dneh.
Pritožbe zoper te odločbe se morejo vlagati v 15 dneh, in sicer:
a)	zoper odločbe nižjega oblastva kot oblastva prve stopnje, določenega v členih 8. in 9., ne glede na njegov dosedanji ustroj, pri velikem županu dotične oblasti, zoper odločbe velikega župana pa pri ministru za notranje posle;
b)	zoper odločbe velikega župana, kolikor je s tem zakonom določen za oblastvo prve stopnje, pri ministru za notranje posle.
VIL Prehodne odredbe.
Člen 48.
Ko stopi, ta zakon v veljavo, se: smatrajo vsa dovolila, izdana po dosedanjih predpisih za posest in nošenje orožja, za polnoveljavna. Imetniki tega orožja morajo v treh mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo, to orožje prijaviti pristojnemu oblastvu zaradi registracije in zaradi zamene prejšnjih dovolil, če je to glede na vrsto orožja po tem zakonu potrebno, in zaradi zamene orožnega lista s trajno veljavnostjo po členu 20. tega zakona, če hočejo nositi to' orožje nadalje. Po tem roku se uporabijo glede imetnikov, ki ne postopajo tako, predpisi tega zakona.
Člen 49.
Vsi imetniki orožja, ki niso imeli po dosedanjih predpisih nobenih dovolil, morajo prijaviti v roko, določeneni v prednjem členu, orožje pristojnemu oblastvu zaradi registracije in izdaje potrebnih dovolil, kakršna je pač vrsta orožja, če so taka dovolila po tem zakonu potrebna in če imetniki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu. Če taki imetniki v določenem roku tega ne store, se uporabijo zoper nje predpisi tega, zakona.
Člen 50.
Puške in revolverji, ki imajo po členu 6. tega zakona značaj vojaškega orožja, se odvzamejo, ce se hranijo med prebivalstvom, ko stopi ta zakon v veljavo, na zahtevo ministra za vojsko in mornar-nico od lastnikov ter se izroče vojaškim oblastvom. Za odvzeto orožje dado vojaška oblastva lastniku drugo nevojaško puško, ki jo sme imeti po predpisih tega zakona, ali pa mu izplačajo vrednost po ocenitvi komisije, razen če, je tak lastnik pribavil tako orožje na nedovoljen način.
Imetniki tega orožja ga morajo v roku, določenem v členu 48., prijaviti pristojnim policijskim (političnim) oblastvom zaradi registracije. Zoper onega, ki tega ne stori v določenem roku, pa se pozneje pri njem najde tako orožje, je postopati po predpisih tega, zakona.
Člen 51.
Če bi se hranila, ko stopi ta, zakon v veljavo, pri bojnikih in bojniških rodbinah puška ali revolver, najsi vojaška (člen 6.), ki so ju obdržali za spomin bojnikov na udeležbo v osvobodilni vojni, se mora smatrati tako orožje za orožje iz člena, 11. tega zakona in z njim je postopati po predpisih tega zakona.
Člen 52.
Vse kazni, izrečene do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, po dosedanjem zakonu o posesti in nošenju orožja, se odpuščajo, kolikor niso že izvršene; kolikor pa uvedeno postopanje še ni dokončano do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ga je nadaljevati po tem zakonu.
/ VIII. Sklep.
Člen 53.
Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati: zakon z dne 18. februarja 1922.* in pravil-
* Uradni list z dne 31. marca 1922., št. 78/30.
Razglasi osrednje vlade.
__ Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštetega dne 31. avgnsta 1928.**
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo I. br. 15.030 z dne 21. julija 1928., ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto:
1 napoleondor . . . . .	. . Din 219—	
1 turška lira			247-50
1 angleški funt ....		276-80
1 dolar			56-85
1 kanadski dolar ...	. .	. . »	56-55
1 zlata nemška marka . ,	. . »	13-57
1 zlati zlot			6-37
1 avstrijski šiling .	.	.	,	. . »	8-—
1 belg			7-96
1 pengö 		. »	9-90
100 francoskih frankov . . .	. »	222-65
100 švicarskih frankov . . .	. »	1095—
100 italijanskih lir		' . »	298—
100 nizozemskih goldinarjev .	, . »	2289—
100 romunskih lejev . . . .		34-77
100 bolgarskih levov . . . .		41-10
100 danskih kron			1520—
100 švedskih kron			1522-50
100 norveških kron .	.	.	.	. »	1519-80
100 pezet 			937—
100 drahem		r »	73-90
100 češkoslovaških kron . . .	. »	168-45
Ti kurzi morajo veljati za čas od dne 1. do dne 31. avgusta 1928.
Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 21. julija 1928.; št. 15.030.
Razglasi sodišč in sodnili oblastev.
S 4/27-63.	1589
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Alojzij Pšun’der, trgovec v Mariboru.
Konkurz, razglašen s sklepom opr. št. S 4/27—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 19. julija 1928.
* Uradni list z dne,1 27. avgusta 1924., št, 257/81. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. julija 1928., št. 171 A.
Popravek k oklicu o uvedbi postopanja, da se proglasi za mrtvo Marija Saurer.
V tem oklicu, priobčenem v Uradnem listu 71 a dne 30. julija 1928. (stran 517.), se mora glasiti sedma vrsta odspodaj pravilno:
«Marija Trojak, omožena Saurer, se pozivlje, naj»
Nc VH 198/28—Z.	1587
Oklic baje zgorele vložne knjižice.
Na predlog, ki ga je podala Katarina Piš ek, posestnica pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju št. 18, se oklicuje vložna knjižica Posojilnice v Ptuju, r. z. z n. z., št. 34.640 z vlogo 47.493 Din 74 p, ki je predlagateljici baje zgorela.
Imetnik te vložne knjižice se- pozivlje, naj jo predloži v šestih mesecih po objavi tega oklica sodišču; tudi drugi udeleženci morajo predložiti svoje ugovore zoper predlog, ker bi se sicer po navedenem roku izreklo, da je vložna knjižica razveljavljena.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL,
dne 23. julija 1928.
E 2490/28—4.	1604
Dražbeni oklic.
Dne 14. avgusta 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Mali vrh, vi. št. 207.
Cenilna vrednost: 11.222 Din, najmanjši ponu-dek: 7481 Din 32 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe^ je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zjv četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 26. junija 1928.
E 4177/28—8.	1507
Dražbeni oklic.
Dne 17. avgusta 192 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Račje, a) vi. št. 34 in b) vi. št. 372.
potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	) za težaška dela . .
2.	) za strešne poprave .
3.	) za mizarska dela . .
4.	) za ključaničarska dela
5.	) za pleskarska dela .
6.	) za pečarska dela . .
. Din 26.600-62, . Din 24.754-48, . Din 1.550—, . Din 21.362-24, . Din 516-24, . Din 4.100—,
za vsa dela skupaj .
. Din 78.883-58.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 30. julija 1928.
Bazne objave.
Opr. št. 1330/1—1928—32.
1588
Nc I 225/28—2.	1564 2—2
Amortizacija.
Na prošnjo Antona Beršnjaka, posestnika na Hudem, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Ivančni gorici, r. z. z n. z., št. 1 v vrednosti 2980 Din na ime: «Sokol» Št. Vid-Stična.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v enem letu od dne razglasitve tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek L, dne 17. julija 1928.
E 258/28—13.	1569
Sklep.
Izvršba z dražbo polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Kapele, vi. št. 66, in odnosno zemljiška knjiga Vrhje, vi. št. 23, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom opr. št. E 258/28—2, je po § 200., št. 3, i. r. ustavljena.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 12. julija 1928.
E 790/28—10.	1520
Dražbeni oklic.
Na predlog Štefana Jakoba in Ane Jakobove, posestnikov v Frankolovem, bo dne 15. avgusta 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verpete, vi. št. 16: hiša s priteklino, cenilna vrednost 7450 Din, zemljišča (njive, travniki in pašniki), cenilna vrednost 13.221 Din 30 p — skupaj 20.671 Din 30 p; najmanjši ponudek 13.781 Din.
Pritekline: 1 koš in 2 kosi v skupni cenilni vrednosti 50 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 2068 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 14. junija 1928.
E 32/28—17.	1500
Dražbeni oklic.
Dna 16. avgusta 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Otave, vi. št. 124, 130 in 136.
Cenilna vrednost: 7060 Din; najmanjši ponudek: 4706 Din 64 p.
Pravice, ki ne .bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 27. junija 1928.
Cenilna vrednost: ad a) 17.189 Din 40 p in ad b) 33.120 Din — skupaj 50.309 Din 40 p; najmanjši ponudek: 33.540 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 25. junija 1928.
E 228/28—7.	1509
Dražbeni oklic.
Dne 10. avgusta 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Železniki, vi. št. 8.
Cenilna vrednost: 50.883 Din; najmanjši ponudek: 33.922 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, dne 27. junija 1928.
--------■«..»---------
Razglasi raznih uradov in oblastev,
261.
Tarifno obvestilo.*
Lokalna tarifa z dne 1. oktobra 1926.
Dopolnitev.
Z veljavnostjo od dne 1. avgusta 1928. naj se vpiše v tej tarifi na 59. strani v izvozno tarifo br. 31. po abecednem redu v seznamek postaj, od katerih velja izvozna tarifa, tudi postaja z nazivom: Stara Moravica.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 4. julija 1928.; G. D. br. 47.543/28.
Št. 5269.	1591 3—1
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem poprav starega stanovanskega prizidka in klo-nice (garaže) gradbena direkcije na Viču prvo javnoi pismeno ofertno licitacijo.
Licitacija se bo vršila dne 18. avgusta 192 8. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani, kjer se tudi dobivajo med uradnimi urami
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. julija 1928., št. 167/LIH.
Razpis.
Po sklepu seje ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani z dne 18. julija 1928. razpisuje podpisani urad po §§ 11. in 42. službenega pravilnika za nameščence osrednjega urada za zavarovanje delavcev ta-le mesta:
1.	) eno mesto kategorije A, položaja V.;
2.	) dve mesti kategorije C, položaja VI.;
3.	) štiri mesta kategorije C, položaja VH.;
4.	) eno mesto kategorije C, položaja VIII.
Pripadajoče prejemke in pogoje za razpisana
mesta določa zgoraj omenjeni službeni pravilnik.
Svojeročno spisane prošnje je treba opremiti s krstnim listom, domovnico, poročnim listom, rojstnimi listi otrok, šolskimi izpričevali, izpričevali o dosedanjih službah, nravstvenim izpričevalom, zdravniškimi izpričevali in potrdilom o ureditvi vojaške dolžnosti. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom, izdanim po zdravniku državnega ail javnega urada, in še z enim izpričevalom, izdanim po državnem ali drugem javnem dispanzerju, odnosno zdravniku specialistu za tuberkulozo', s katerim se ugotavlja, da je bil prosilec vsestranski pregledan in da ne boluje za tuberkulozo.
Prošnje naj, se vlože pri podpisanem uradu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, do vštetega dne 16. avgusta 192 8.
do 12. ure. Kesneje došle in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Opomba: Gre zgolj za notranje uradniške iz-premembe.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 27. julija 1928.
1592 2—1 Poziv upnikom.
Upniki Zadružne elektrarne v Krške m, r. z. z o. z. v likvidaciji, se pozivljejo po § 40. zadružnega zakona, naj priglase morebitne terjatve.
Jože Pfajfer s. r. in Rupert Engelsberger s. r.,
likvidatorja.
1573 3-2 Poziv upnikom.
Mlekarska zadruga pri Sv. Miklavžu nad Laškim je prešla po sklepu občnega zbora z dne 25. maja 1928. v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj naznanijo terjatve zadrugi.
V Laži šah, dne 23. julija 1928.
Likvidatorja:
Ferdinand Funkcij s. r., posestnik v Lažišah št. 27, in Martin Žveplan s. r., posestnik v Lažišah št. 21.
1594	Objava.
Izgubil sem potni list, ki ga je izdal dne 17. julija 1922. pod št. 1019 sreski poglavar v Kranju. Proglašam ga za neveljavnega.
Stanko Heinrihar s. r. (v Škofji Loki).
Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani, ^ Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.