'QM V« •»'#« » • • ■ » vrv« Posamezna številka: ■ 1 krono, ? o a POdTISriNA «i »• M« vnrrrnvttvnrmmcvf •Im - O eTABOE* lahaju vsa* dan, raaveu uedoMe in praznikov, ob 18. ari a da umora n&aledujega dne ter stane celoletne 180 K% polletno 00 K, četrtletno 45 a, mesečno 15 K« Inaorati po dogovoru. Pri večkratii. objavi popast* N - »rj^ bk opran ,*4a~v«~» * MAltlBOE, Jurčičeva ulica 5tev« A. .TABOKA*. ukm m; i S Posamezna številka: C' 1 krono. ;• ■ ■, A.J UREDNIŠTVO se nahaja v Mari« boru, Jurčičeva ul. oL 4, X. nadstropje. Telelon iutorurb. žt. 276. UPRAVA so oahr.j» v Jurčičevi nlici št, 4, pritličje, d osno. Tele« ion št. 24. SHS poSlnoeukovni ra« con itev. 11.787* ■WWN!IS5fBaBBB^ BSBBSaRSSSJTtJ " Na oaročila brez denarja m n« j Z ozira. —. Rokopisi ue ne vračajo. * H m a»OM«III ar 4 "3 r7TTn“iTrn~~ri ■ in ni hhhhihi Leto: I. SVJaribor, torek 23. novembra 1920 Številka: 74. Regent Aleksander ratificiral rapalski sporazum. Manzoni italijanski poslanik v Beogradu. Zasedanje Jadranskega zbora.it linisfer Kukovec voliieem. Ne obračam se na Vas zaradi sebe, ampak zaradi Vas. Hočem dobro svojemu narodu, ki mi je do sedaj zaupal v težkih dnevih in kteremu sem tudi jaz služil zvesto. Svoje misli povem narodu, ker freba ob volitvah 28. t. m, začrtati pot za dolgo bodočnost. Mislim, da bi gre-čil, če ne bi oponfhil nagih ljudi na nasrečo, ki jih čaka, če volijo brez premisleka. Ko sem pred , 2 leti prevzel zastopstvo naroda v Beogradu, držal sem se prisege, ktero so Slovenci malo prej položil za skupnost naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Te soglasno izrečene volje naroda sem se dižal tudi, odkar sem postal minister naše države in prevzel veliko odgovornost za dejanja vlade. Čutil sem se v jednaki meri kot Srba kakor Hrvata in Slovenca. Če sem delal za srbske invalide, hrvatske sirote in slovenske delavce,, vedel sem, da s tem služim celemu narodu. Pridobil sem si zaupanje prvih mož fzmed Srbov in Hrvatov in videl sem, da sem na podlagi tega zaupanja mogel marsikaj doseči za Slovence. Videl sem, da bode Slovenec v ti državi velik in srečen le, če ne bode hotel ostati le majhen Slovenec, ampak biti zmiraj Jugosloven. Največ so škodovali slovenskemu kmetu in meščanu oni Slovenci, ki so kazali nezaupanje nasproti Srbom, kajti nezaupanje na eni strani rodi nezaupanje tudi na drugi strani. Deloval sem v družbi s srbskimi L. Jadranov: Pes ki samega sebe ne umeva; opazuje W Qidi’ a teSa vendar noče priznati, bedeli smo ob morskem obrežju in i J?emi 2amislili v zelenkastomodro gladino pred nami. Težke, mučne misli navdajale, trpki sbomini so se javljali pred našimi duševnimi očmi. V temnil globinah pa so se skrivali po- VOdnwai?°Vn se Pomilovalno posmehovali naši zaslepljenosti, našemu omejenemu duhu. —_ Vedno govoričite Bi pisarite o svojci, ^ggjepjjeoci. Veste- in hrvatskimt poslanci, kateri so prisegali na' ono isto skupno demokratsko zastavo. Slovenski demokratski poslanci bodo dobili v zgodovini priznanje, da so delali ti dve leti nesebično, častno in uspešno. Ge se je doma zasejalo nasproti njim nezaupanje, bila je io velika škoda za naš narod. Ne stopam prvikrat pred štajerike Slovence, ki so me že leta 1009 prvikrat izvolili s veliko večino glasov za poslanca slovenskih trgov. Poznam svoje ljudstvo iz dvajsetletnega političnega dela. Za mene ve slovenski kmet, saj sem sam kmetski sin in ni kmetskega okraja na Štajerskem, kjer bi jaz še ne bil na javnem shodu. Poznajo me učitelji, uradniki, trgovci, obrtniki, ki so mi sklenili tekom let mnogo zaupnic, na kterc sem zmiraj ponosen. Danes nastopa mnogo kandidatov drugih strank pred volilci, vendar, nikdo ne more povedati, zakaj bi naj slovensko ljudstvo zapustilo napredno narodno demokratsko mojo zastavo. Klerikalcem je odzvonilo v naši narodni državi, jugoslovansko narodno misel pa zastopa v vsi čistosti in doslednosti samo moja stranka. Zato sem nastopil kot nosilec liste kandidatov, ki po svojem imenu in preteklosti pomenijo zvestobo jugoslo-venski narodni misli. Na§ narod v skušnjavi, da se da omamiti pri teh volitvah z zvenečimi besedami novih strank, katerih ni ustvarila narodna korist, nego plitvost mišljenja in častihlepje. Smatram, da imam več čustva in smisla za socijalna vprašanja, nego narodni socijalci, pa tudi več zaslug za našo skupno narodno stvar. Ne vem, kateri pametni razlog bi torej mogel opravičiti izdajstvo na li, kaj je to, sužnost? Ali ste jo kdaj okusili? Kje je vaš odgovor dozdevni velikani, ki hočete prodreti v osrčje vesoljstva? Svobodni hočete biti, a iščete svobodo le z besedami in lepimi blago-donečimi frazami v gotovem pričakovanju, da bo vam podeljena brez truda, da poleti vam sama v naročje. Zaslepljenci! Zasužnijili ste si naravo, zasužnjili ste še elemente in vesoljstvo, a zasužnjili ste si pri tem samega sebe. Zbistrite si orožje uma in izdali vam bodemo skrivnost, ki vam pa je že davno znana. Nemo, v napetem pričakovanju smo i«** *n . Poslikavali pljuskajočim valčkom, ki so se z lahnim šumom razsipljali na obrežje. Dozdevalo se nam je, da čujemo iz globine večnega gibanja tega elementa glas morskih . so razkrivali pred nami slike iz življenja preminulega titanskega roda, povest jasnih in nesrečnih dni, borba za svobodo zasužnjenih bratov v ne-prodirni, gosti megli dogledne bo-docnosii. . , « *. * j Tuni daleč nekje v bajni deveLi de-? Želi je bila velika mogočna država, bogato obdarjena z vsemi naravnimi do-bjotami. Nad to državo je eoeooclariJ naši stranki v prilog kandidatur- imenovane nove stranke, ki ne more jamčiti volilcem za noben uspeh. Tudi za kmeta je moja stranka že kaj storila, nova kmetijska pa doslej še nič, razun če je imenovati rnržnjo zoper kulturo ih zmerjanje zoper inteligenco kot pozitivno delo. Tudi jjlede bodočnosti nam volilni oklic, ki zmerja na vse clruni, ne podaje upanja, da kandidati, če bodo izvoljeni, izberejo pravo pot. Demokrati smo pridobili naši slovenski stvori podporo v močnih prijateljih. Nadejam se sicer, da se najdemo z zastopniki samostojne'kmetske stranke vendar le na skupnem delu v skupščini. Vendar je stabilnost nase narodne politike pričakovati le, čo demokratska stranka izide močna iz teh volitev. Moja rodoljubna dolžnoet je torej, da kličem vse narodno zavedene volilco, da oddajo krogljico za mojo listo, kteri sem stopil na čelo kot nosilec. Po toči boste zvonili, če pustite nezastopane nage vitalne narodne interese. Moja stranka jo v mnogoletnem delu že pokazale, da je nekaj storila, drugi Vam še le obetajo. Ni pa med njimi mož, ki so že imeli priliko delati, in ne veste, kako se bodo vživeli in kdaj v težki položaj, v kterem smo se mi vendar že udomačili. Volitev ni šala, ampak najusodnejše dejanje za volilca in ves narod. • Dovolj težke so bile razmere, ko smo demokratje nosili odgovornost v zadnjih dveh letih. Nič bi nam ne bilo osebno prijetnejše, nego prepustiti isto za naprej ljudem, ki se za to toliko potegujejo. Toda nevarnost za naš obstanek še ni odstranjena. Zato vidimo v tem svojo sveto narodno dolžnost, mogočni in obče priljubljeni Brahma-dova. Bil je umen in skrben gospodar, pri tem varčen in z neumornim požrtvovalnim delom si je nagromadil velikansko bogastvo, ki g* je razdeljeval po potrebi svojim revnim podanikotn. Zato ni čudo, če je vse, mlado in staro ljubilo in spoštovalo svojega vladarja. Kakor je bil priljubljen svojim podanikom, tako je bil osovražen od neštetih sosedov, ki so mu zavidali posest bogate države in prežali na njo, kakor hijena v pustinji. In niso čakali zaman. . , Brahmadeva je ležal na mrtvaškem odru v senci svetih dreves, kraj njega pa je šumljsla sveta reka in se leno valila proti morju. Žalost je napolnjevala ozračje in s .k tlom povešenimi glavami so hodili ljudje po svojih opravkih. Vsakemu je sevala z obraza tuga po priljubljenem vladarju in v njegovih pogledih si čital strah pred bodočnostjo, ki je ležala temna in grozeče- pred njimi. Preroki so nastopali med ljudstvom in oznanjali hudo uro. Kralj je zapustil troje sinov, ki so postali zdaj nasledniki na prestolu. Niso pa bili vredni očetovega imena. Razdelili so si državo, ugonabljali bogastvo, rajali jn popivail cele noči, a jfejjp jirn le bika devet« kri da se ne umaknemo in da ne' pustim«1, naše ladje brez krmila na razburkanem’ morju. Kandidati, ki so se vpisali na' demokratsko listo, niso novinci v na-; rodnem in gospodarskem delu. Ne bode; Vam težko odločiti se, da jim zaupate! svoj glas, ako vprašate svojo vest in' svojo pamet, .' /ri' ■ Shod modraških razgrajačevi^' ■ Za soboto večer so „modraši* zbrali celo svojo, niti celih 250 .kroječo armado v Narodni dom. Nadmodraš Deržič jimi je razvil svoj program, a zavil je vanj same ostudne napade na JDS gnojni koš že zdavno premletih fraz in šlager-j jev za smeh. Ko je na kvalificiran načini še zadavil JDS, jo je med splošnim! ploskanjem za vse večne čase pokopal.; Ker pa JDS le še ni hotela obležati že v grobu pokopana, jo je tovariš Hren* zopet izvlekel ven iz Deržičeve jame, jfe zadal še smrtni sunek, nakar jo je zopet pokopal. Ali dični predsednik krajevne organizacija. NSS je na svojo žalost sprevidel, da na ta način dvakrat zadavljene in dvakrat pokopane JDS še! ni drug vzel, jo je še on izvlekel na' dan. Najbrže se je učeni socijalist do*, mislil nedavnega časa, ko je še on 'prisegal na njeno zastavo. Iz hvaležnosti ji je podaljšal življenje preko noči. V, , Žgočem" prednagrobnem govoru jo je priporočil svoji posebni gardi za pobijanje shodov z indirektnim poveljem,’ da jo drugo jutro ob priliki shoda be-. guncev končnoveljavno spravijo s tega sveta. In s tem je bil ta zgodovinski shod „centrale NSS* zaključen. •— Do-’ so drug zoper dragega in sejali ne*; zadovoljnost med ljudstvom, ki so ga] trpinčili in izžemali do zadnje srage krvi. S srpom in kladivom si je iskaloj zatirano ljudstvo pravice in prišlo je tako do poloma, ki so ga napovedpva-li pravi in krivi preroki. ■■ Sovražnik ni imel težkega dela m ni čakal zaman. Privrel je s toplega juga in s hladnega severa m kos za1 kosom je padal v njegovo nenasitna žrelo. Preroki pa so begali med razburjeno, prestrašeno množico in venomer povzdigovali svoj svareči gl*s,'v „Kos za kosom vam odpada, v Čuvajte nad rodnim svetom*! < Svarila prerokov pa so prišla ob gluha učesa bratov-naslednikov. Od-; lagali so in odlagali, češ, saj je zato še vedno dovolj časa in se končno razšli vsak v svojo deželo. Ljudstvo pa se je s časom pomirilo, le izza zasedenega ozemlja, kjer je vihtel sovražnik svoj kruti' bič, so prihajali obupno-žalostm pogledi iu ljudstvo je proklinjalo svoje vladarje. Najmlajši izmed bratov pa ni vedel kam bi' se se napotil, kajti njegovo državo je skoraj do cela zasedel zahrbtni sovražnik. Begal je kakor preganjana zver sem ter tja, romal s palico' v roki od kraja, nikjer vareu. Povsod 'i DOJRvtoEkUf bili smo o tem shodit od našega sourednika daljše poročilo. Toda zdi se nam, da ga z ozirom na silno resnost vsebine vseh govorov najbolje tako odpravimo, kakor smo ga. Končni obračun pa dobi še posebej g. Jarh za njegovo (ljubezen, izkazano nam na račun našega jsl* oda begnncev. Shod beguncev. * Komaj so .modrasi" zaznali, da bo Milko Brezigar sklical za nedeljo dopoldne shod beguncev v »Narodnem čali: „Ven z njimi!" Ko je govornik uvidel, da z druhaljo ni mogoče resno debatirati, je odšel. Dr. Brezigar je. pozval, naj sc tisti odstranijo, ki ne mislijo voliti JDS ozit, ne mirno poslušati govorov. Z zverinskimi kriki: „Ven z njimi!" so zapustili dvorano. Nato je kandidat v poučnem daljšem govoru razvijal svoj program, s posebnim ozi- karskih strasti. Noben begunec se ne sme postaviti v vrsto strankarskih bojevnikov, temveč z mirnim in treznim prevdarkom mora pretehtati moč tiste stranke, ki naj prevzame zastopstvo ne-odrešene domovine. Svoje začudenje je odložita svoji kandidaturi, kar se je tudi zgodilo. Na mesto odstopivšega dr. Rybafa je imenovala NSS Deržiča in JDS namesto dr. Gregorina dr. Brezigarja. Seveda je imela NSS priliko, postaviti namesto dr. Rybafa kakega drugega ‘begunca, kar pa ni storila. Na- izražal nad tem, da so se gotove kategorije'beguncev oklenile najmanjše rodni svet v Ljubljani je ob tej priliko stranke narodnih socijalcev in vodijo izjavil, da je v interesu Primorcev, da rom na begunce. Med govorom so raz- borbo kot najstrupenejši stranTcarji. V j si dobijo prijatelje v vseh državnotvornih grajaČi vpili zunaj in če je prav. bila. unskem vprašanju morajo iti vse j strankah in da ni umestno za begunce., državna policija navzoča in je moralaistranke skupno; če pa NSS in v njenem'ako se spustijo v zagrizen strankarski 'domu", so pričeli agitirati, da s silo 'razbijejo shod in vržejo kandidata iz dvorane. Od več strani se jih je opozorilo, naj se s takim nastopom ne onečastijo v očeh poštenih ljudi, ker ne glede na posledice kršenja svobode vo-jJivnih shodov, sami ponižajo ugled stranke na niyo poulične druhali. Vsi ti opomini niso nič pomagali. Deržič ,Jn zlasti Jurh sta izrabila strankin shod soboto večer 's svojimi nesramnimi napadi na JDS ter s tem namenoma še bolj podžgala strast nebrzdanih elementov, iz katerih obstoji večina te strančice. Med hujskajočim govorom še lanskega liberalnega Jarha so padle gro-jžnje: »Razbijemo jim shod, ven jih po-mečemo." s • Nihče od odbora ni čutil vsaj iz for-melnosti toliko takta, da bi bil take {grožnje zavrnil. Zlohotno se je sme-ijal gentleman Jeržič in škodoželjno se Ije zarežal, njegov -tovariš Jurh. Skoro celo noč so posvetili načrtom tega poskusa brahijainega nasilja. Nedeljo /zjutraj se je po mestu širila vest, da bodo j„liberalne begunce, s kandidatom vred Ipometali ven“. 2ato je izostalo mnogo beguncev, ki bi bili radi prišli na shod. ,„Shodaši “ so mobilizirali posebno gardo razbijačev jn kričačev, med njimi tudi nekaj — sodnoznanih; postavili so jih pod komando »begunca" Rogliča, pogrebnika „Narodne Obrane za neodre-tgeno domovino*. . Ne oziraje se na te grožnje, je shod (Ctvoril sklicatelj, kandidat dr. Brezigar, prof. Ribarič je v imenu »Narodnega /sveta" za zasedeno ozemlje skušal jtetvarno pojasniti sklep »Narodnega sveta", da se vsakemu prepušča svobodno jse odločiti za volitve, da interesi beguncev zahtevajo, da ne tvorijo samo jtne stranke, marveč, da skuša vsak po £vojem prepričanju dobiti prijateljstva Pri vseh držnootvornih strankah in da beguncem ne kaže se s strastjo podajati v ta volilni boj. A komaj je izgovoril ime dr. Rybarča, že so organizirani razbijalci shoda dvignili prvi vrišČ in kri- videti in slišati, da se tu krši zakon, je i pustila, da so zopet prišli nazaj in to pot pod vodstvom »begunca" Rogliča obnovili nemir in dokumentirali, svoj modraški terorizem. Dr. Brezigar je vstra-jal pri svojem stvarnem govoru, ravno-tako naslednji govornik urednik Rehar, katerega so s samimi puhlimi medklici itt frazami Skušali prekiniti. Višek svojega • »Kašperlteatra" so dosegli,'ko se je oglasil k besedi'Roglič, ki je postal »begunec" šele, ko je ubežal raznim neprilikam njegovega strokovnjaškega vodstva v skladišču za živila, kjer se je seznanil z verižniki in magnati, ki jih je kot radikalen sccijalist tako radikalno preganjal, da je zdaj postal iz revidenta — komij svojega brata. Preskrbljeno je, da je g. Roglič pomnil svoj govor dne 21. novembra 1920 v »Narodnem domu". okrilju nekateri begunci hujskajo eno stranko proti drugi, škodujejo s tem ravno samim sebi najbolj. V lepem številu zbrano učiteljstvo se je z navdušenjem izrekle za Demokratsko stranko, ki je edina dalo na svojo kandidatno listo uradnike in učitelje. * Kako bo Jzgledala ustavotvorna skupščina? Sedanje Narodno pmdstav-nigtvo ima izmed velikih strank 108 demokratov, 76 srbskih radikalcev, 27 članov'Hrvatske zajednice, 17 klerikalcev in 80 elanov iz različnih frrup. Pri bodoči Uslavotvorni skupščini bo šlo za to, da SC’stvori parlamentarni blok večjih strank, ki bodo z vso silo delale na to, da se zakonski načrt o ustavi čimpreje sprejme-Ako bo dala la skupščina narodu ustavo, bo s tem napravljen temelj za močno državo. Vsak dober državljan si želi, da Deloma ga je že nar. preds. Kejžar pri- pridemo preje do ustave, ker s tem je merno zavrnil. Govoril je še begunec Humer v smislu poziva »Narodnega sveta", nakar je sklicatelj dr. Brezigaj shbd zaključil. Značilno za moralo »modrašarjev" je tudi, da so na shod pripeljali tudi otroke. Hvaležni smo jim, da so se Še ob pravem Času demaskitali. Kogar zdaj ni več sram biti pristaš stranke kričačev, razbijalcev shodov, za stvarno debato nedozorelih ljudi, ga iskreno obžalujemo. Ndfraiija fsj zunanja ji * Zaupni sestanek učiteljstva mari" borskega sodnega okraja se je vršil zadnjo nedeljo v Mariboru. Sklicatelji so povabili poslanca Voglarja, da Jim da poročilo o politični situaciji. Prof-Voglar se je vabilu odzval/ in poroča* obširno o bojih, ki jih je vodila Demo* kratska stranka za uvedbo učiteljske službene prakmalike in za zboljšanje V svoji nevarnosti in svojem brezupu se je zatekel v svetišče in zaprosil preroke pomoči in sveta. \ Pred njega je stopil prerok Gorazd 'a mu odkril, kar mn je Bog navdih- ' « ,* • Ali čujte me sinovi moji, ' i Naj pridere od večerne strani, Naj, odkoder solnce zlato vstaja, Naj od juga toplega privreje: i Vse orožje jedno vam premaga — Bratovska je sloga to orožje !* — „Pomni knez-begunec tc beseda. {Služijo naj ti v Zgled, kako moreš priboriti svobodo svojemu ljudstvu, ki te podjarmljeno pričakuje, čigar srca ti vroče in udano bijejo naproti, rešitelju, borcu za svobodo. Le priborjena svoboda bo zasisjurala trden obstoj, tebi i tvoji državi. Bila ti je darovana, zato je nisi znal ceniti ne ti, ne ljudstvo. Zato vam je bila vzeta, Spokori se knez-begunec,- tvoja in tvojih bratov dolžnost je sedaj, odrešiti zasužnjene brate.* • Kne* gaJa-stališče, da se mora reševati brez stran’ auv'r* rt * Zakžtj ne kandidira NSS dr. Rybafa? V početku volilnega boja je razumel. Zadel je palico ob kamen in! Pos^av’la JDS kot svojega begunskega se napotil od koče do koče, od palače! kandidata dr. Gustava Gregorina in do palače. Bodril je liudstvo k delu, j NSS dr. Otokarja Rybafa. Dr. Gregorin koval zarote in si s tem prisvojil srca ije izjavil, da sprejme kandidaturo de- * sledila !" * “*?* dva brata, spozuavši.klic bogov, podala | begunske m, primorsi,e interese v okvirju 'si roke v spravo 'n ?. združenimi načini demokratske stranke. Dr. Rybaf je rav-jso pteenali sovražnika iz dežele, osvo- notako izjavil, da de smatra kot člana bodili zusužfijene in zatirane brate. NSS in da bo zastopal interese beguncev je ponosen na svoj'’ pradede, ki so si z|s . Pa * ^baf ostro nastopal mec^m v roki osvojili oljčnata gajo ob j F*0*' demokratom. V Ljubljani se je sveti reki in fin ta način prišli sto- i vršil sredi meseca oktobra velik shod a«*"1"5 * Pra'"' 1= PO^vil za- * stopntk NSS gosp. Rupnik načelo, da Nemo f.-.io **rWi obobr<;.' : «v- te vsi' begunci morajo glasovati za NSS, roke in poslušali dolgo povest ’ v zasu-ž.pjenrm natorlu, o prekletstvu, ki je vladalo nad državo mogočnega Brah-madere, pravljico o priborjeni svobodi. Ali je bila to pravljica? Ne, ni bila .ni ne sme biti! In vi, knezi sinovi ki je postavila za svojega kandidata dr. Rybafa. Naravno je, da niso mogle druge stranke spre'eti tega načela, in so bile prisiljene prevzeti k temu načelu svoje stališče. Da bi preprečil Narodni Brahmadore, čuvajte nad rodnim svetom![svet v Ljubljani nadaljno polemiko, je napiGsi) dr. Gicgorjija jn df. f&ba£#>, naj boj. Vsak tak zagrizen strankarski boj mora izzvati pri nasprotnih strankah odpor in sovraštvo, kar bi beguncem silno škodovalo. * Klerikalno divjaštvo v Šmartnem na Pohorju. Krvav volilni shod. so imeli minulo nedeljo v Šmartnem na Pohorju. Shod je sklicala Samostojna kmetijska stranka in je isti ob zelo lep* udeležbi dobro uspel. Govoril je kmet Petrovič iz Zg. Poljskave. Za njim je govoril še social-demokrat Krištof iz Sp. Spoljskave, ki je imel tudi precej poslušalcev. Shod se je vršil na prostem pred cerkvijo. Ko so šli govorniki nato v bližnjo gostilno obedovati, so naleteli tam na kaplana, ki- je sedel v družbi mladik deklet Marijine družbe in par mladih fantov. Ta družba je začela i kaplanom vred kričati nad Petrovičem,’ katerega so takoj nato napadli in ga tako pretepli, da je bil v trenulku ves krvav in raztrgan. V tem je prišel v gostilno še socijalist Krištof s svojim tovarišem Šobo, pa tudi ta dva so. napadli kaplan in njegova družba. Posebno divja sta bila cerkovnik in mežnar, katerega je med tepežem nekdo s tako silo vrgel ob tla, da mu je glava počila. Ko je to videl kaplan, se je umaknil ▼ drugo sobo in zginil. Govorniki se moj rali bežati, kaplanovi pristaši pa srt š« po bregu navdol za njimi streljali. * Narodnost naših klerikalcev. Naši klerikalci se delajo strašno narodne. Kako strašno pa izgleda vsa njihova narod*-nost, o tem se je svet prepričal pri zadnjih demonstracijah vsled izgube Koroške’ Istotako ozir. še bolj so to pokazali sedajj ob izgubi naše domovine na jugu. Njih' voditelj minister Korošec je z najvišjega; mesta državnega krmila zbežal kot izda-' jica in se poteplje po shodih s svojim cirkuzem levov, kamel, medvedov in poštnih konj ter s svojimi šnopsarskimi lumpi. »Jugoslovenska Matica* je povabila za protestni shod vse stranke, dočim so se druge stranke odzvale. Težko je' bi!o Efijaltom najti primernega izgovora, zakaj se ne upajo ven med narod. A' našli so ga. In kakšen izgovor je to^ nam potrjuje zadnja »Straža*, ko pišef »Naša stranka je poslala v roke dr. Ron sinu izjavo, v kateri naznanja, da se na bo tako dolgo udeleževala strankarsko skupnih in narodnih prireditev, doklei ne prekliče dr. Sernec neosnovanih, laž-njivih in skrajno žaljivih trditev, s katerimi je prav po sokolski maniri obrneta) našo stranko. Liberalna »finesa* g. dr, Sernec pa še ni podal do danes nobenega tozadevnega preklica. Ce ga ne bo z lepa, ga bo pa pred sodnijo.* —, / Tako torej. Zaradi osebe dr. Serneca, vsa klerikalna stranka ne čuti potrebft sočustva nad izgubo najlepšega dela našo domovine in se ne čuti moralično obvezno, vsaj na videz to svoje sočustvo dokumentirati kot del naroda v celoti naroda na javnem nestrankarskem shodu. Naj se še kflo teh ljudi oponaša, da je narodnjak, recite mu: (crizej! * Ormož. Shod SLS. Dne 17. t. nista noše mesto počastila s svojo nav-« tečnosti o aktivni minister vKojpše^ «56if ter .min. na razp.* Ivan Roškar ter §e nek manje znamenit gospod. Tri zastave (ki pa so na dan narodnega praznika bile nevidne) so oznanjale prihod vel-možnih generalov, ki pa so svoji »armadi” prišli za hrbet s tem, da so se ta-jinstveno pripeljali v mesto ravno na nasprotni strani, kakor se je pričakovalo. Vsekakor neprijeten sunek za .veličastni* tam-tam, ki ga je priredil po zgubljeni puški in čeladi znani ex-orožnik. Shod sam je potekel, po nazorih klerikalcev afeveda, nad vse .sijajno“. Glede govorov se samo sklicujemo na poročilo o mari-borskeni shodu .Tabor« št. 70. Koroščev govor se s tamošnjim skoro dobesedno strinja, * eno razliko, da se je v Mariboru hlinil in lizal uradnikom, tukaj pa vedoč, da niso navzoči, po njih udrihal, Češ, da samo žro in se hvalijo, da svoje plače ne morejo porabiti, ker je imajo že preveč itd. Sedaj imajo uradniki, ki so mu morda v Mariboru nasedli, priliko spoznati hinavce v duhovni obleki in potem uravnati svoje delo. Potek shoda je zanimiv v toliko, da so si gospodje v besedah in dejanjih prišli popolno navskrižje. Spominjamo se po-Vora dr. Korošca na zaupnem shodu SLS v Mariboru, v katerem je apostolsko oz nanjeval dostojnost volilnega boja; pa kaj teorija! Tu je udrihal okrog sebe z najogabnejšimi izrazi kot kak šnopsar. Besede trgovec menda sploh ni več v njegovem besednjaku, temveč samo še verižnik in goljuf. Vsi oni pa, ki ne trobijo v njegov rog, pa so lumpi, faloti in enaki plemiči. Oni tretji gospod, ki se je obenem tudi poslavljal kot politik, pa je posebno poveličeval velikanske uspehe katoliške vzgoje v njihovih katoliških organizacijah. Lahko jim na tem čestitamo, ker smo videli sadove te prelepe vzgoje na .katoliški podlagi*. Na vsak medklic so se ti »vzor mladeniči* zaletavali kot pobesneli pijanci v nasprotnika. Iz ospredja, tudi iz bližine predsedniške mize pa *o se ponovno slišali klici: »Ven z njimi, ubijte ga!* (Bi našteli njih imena, pa niso vredna, da jih prinese pošten list v svojih vrstah.) Pa $e »nasprotniki* niso dali niti izbacniti niti ubiti, kljub temu, da se je g. dr. KoroSec ponašal s svojo korajžo, pri tem popolnoma pozabljajoč na svoje ministrsko dostojanstvo, ki ga je pogazil na nivo navadnega političnega razgrajača. Kdor ima še rtialo poštenja *■ sebi, se bode s studom obrnil od stranke* ki ščuva na ubijanje! Dnevna kronika . t_7'_ Konec smrdljive Koroščeve fajčie kupčije? Zadnja .Straža* kon-štatira z debelim tiskom, da je konec te afere s tem, da se je dr. Korošec obnašal tako, kot bi se kakor minister in olikan človek ne smel, da nas je namesto jasnega odgovora ozmerjal z lumpi in lažnjivci. Ne, gospodje okoli .Straže*, ki)se ponašate, da se od nas odlikujete po večji oliki, ki jo tako lepo dokumentirate v listu m katero je dokumentiral Vaš minister dr, Korošec na svojem shodu ,s svojim psovanjem po vzgleda šnopsarjev v beznicah, ne, gospodje, te smrdljive jajčje afere še ni konec. Resno še bo zdaj še le začela. — Družba Greinitz. Sraži odgovor. ^ .Straži* z dne 14. novembra se izraža mnenje, da sem sicer sam prepričan, ^a ere za stvar, ki v narodnem oziru ni škodljiva, da sem pa glede tega v zmoti m da si je imenovana tvrdka, ki je skozi 10 skozi nemška, samo na videz izposodila par Slovencev, med drugimi mene. Pred vsem ugotavljam, da se je jugoslovanska tvrdka Greinitz z nadpolovič-nim lugoslovenskim kapitalom s pomočjo srbskih in slovenskih bank že pred pol letom ustanovila s sedežem v Sarajevu, da pa 2eli naša vlada soglasno, da se ta sedet pr^ngg«. v f ^ veliko pomanjkanje železnine na celem svetovnem trg;u in gre za to, da dobimo za razvoj našega gospodarstva potrebno železnino po možnosti iz dežel s slabo valuto po najnižji ceni. Topa preko svetovne tvrdke Greinitz, ki ima vsled dobavnih pogodb V Nemški Avstriji iri Nemčiji skoraj monopol, ni dosegljivo in je otročje govoriti o tem, da bi kak dobrovoljec — če je še tako dober strokovnjak, s »potrebnim kapitalom" dosegel' isto. Gospoda, ali se vam sanja koliko milijonskega kapitala bi bilo za to treba? Sicer pa vsak trgovec ve, da kapital brez trgovskih zvez in pogodb ni nič, in vsak strokovnjak ve, da proti volji tvrdke Greinitz ne bo dobiti blaga — k večjem po dosti višjih cerlah. Tvrdke Greinitz ori deželni vladi nisem zastopal jaz, deželna vlada je sama, brez intervencije, obravnavala s tvrdko in so bili vsi poverjeniki raznih strank in vsi strokovnjaki o tem edini, da bi bilo le želeti, da tvrdka prenese svoj sedež iz Sarajeva v Slbvfnijo. Zelo napačno bi bilo, ako bi precenili svoje moči, tako glede kapitala, kakor glede trgovskih zvez in kar so mogli Lahi storiti v Trstu, to še dolgo ni izvedljivo na kapitalu precej ubogim Slovencem. Sicer oa jugoslovenska tvrdka Greinitz, ki trguje le v tako velikih množinah, da poleg nje lahko obstoji še vsaka trgovina železnino, tudi če trži na debelo, ni škodljiva in ni škodljivo, ako posluje tukaj že radi plačevanja davkov, pred vsem doklad, radi uravnavanja cen in radi razvoja, oziroma potrebnega pre-okreta v Sloveniji obstoječe industrije za železnino. Dr. Vladimir Sernec. — Seja mariborskega mestnega sosveta se vrši dne 23. t. m. ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. domovinske zadeve. 2. obrtne zadeve. 3. stavbne zadeve. 4. osebne zadeve. 5. upravne zadeve. 6. razno. slučajnosti. — Šolski ki bo ob enem tudi gre-mljalni sluga se sprejme. Reflekfanti naj se predstavijo med 11—12 uro pri trgovskem gremiju, Jurčičeva ulica stev. 8. 11. nadstropju. — Trgovsko zbornični dan. Kakor je že naznanjeno, se vrši v sredo dne 24. t. m. zopet zbornični dan v Mariboru, Jurčičeva ulica štev. 8 II, nad str. Uradne ure od 8—13 ure. Trgovci In obrtniki! Profeetno zborovanje se vrši v sredo dne 21. t m. ob pol 20. uri zvečer v restavraciji .Maribor* z sledečim dnevnim rodom. 1. Neli ravičene postopanje od strani veriš-niškega urada.N 2. Se enkratno plačilo vojnega dsvka. 3. Zopetni povišek 100% carine. 4. Čudno postopanje tuknjšne oblasti zaradi tehtnic, o. Slučajnosti. Pridite polnoštevilno k temu važnemu protestnemu zborovanju. Trjrovski gremtj. — »Akumulator4* društvo z o. z. v Mariboru, je darovalo dijaški ku h iti ji Mariboru 100 K. Prav srečna hvala ) — Ponesrečen pri delu. V soboto je bilo več delavcev zaposlenik pri nalaganja lesa_ .tvrdke Drava* na skladišča v Melju. Pri tem delu ie zdrknil velik hlod proti tesarju Rudolfu Paherniku (zaposlen pri tvrdki Kiffmann), vsled česar je zadobil težke poškodbe na nogah. Rešilna postaja mu je preskrbela prvo pomoč in prevoz v bolnico. — Žrtev novo zapadlega snega. Brez našega poželenja in brez dovoljenja naših kolegov pri .Volksstimni$“ nas je nedeljo zjutraj nepričakovano napadel že drugi sneg. Beli neprid:prav se je maščeval nad siatirn Karlom Robom, bivšim osebnim strežnikom največjega gospoda na svetu, to je naš za dušni blagor neumorno skrbeči nadpaslir Miha Napotnik. Stari gospod Rob je Sel zjutraj iz cerkve, na potu mu je v snegu spodrsnelo, pri čemer je tako nesrečno padel, da ga je moral rešilni voz prepeljati na njegov dom. umetnost. V četrtek gre preko našega odra draga Cankarjeva noviteta v tej sezoni to ja .Pohujšanje v Dolini šentflorijanski*. Čisti dobiček gre v prid Borštnik — Vero^škovegra spomenika, ki bo postavljen v Ljubljani. -f- Umetniška razstava. Odbor I. umetniške razstave poživlja vse one umetnike, ki vsled kakoršnih koli zaprek doslej še niso vposlali svojih, del za razstavo, da jih prav zanesljivo dopo-šljeio do 25. t. m. na naslov prof. Viktorja Cotiča, Maribor, Maistrova ulica 17,11. ' Slovan, narodno gresia!išče. Repertolre bodočih dni: V pondeljek 22.: Zaprto. V torek 23.: .Smrtni ples*. I. del. Ab. C—8. V ,sredo 2i.: ., Vampir*. (.Smrtnega plesa“ II. det). Ab. 0—9. V četrtek žS>. rPohujSanjo v dolini Šentflorjanski*. Predstava ge vr?i za HorK":V Vercv-šsov spomenik. Izv. abon. V petek 2G.; Zaprto V soboto 27. .Morala gospe Dulske*. Izv. abon. „r spo- Kultura in urnsfiost. -f Iz slov. nar. gledllšča. .Smrtni ples m Vampir* se zadnjič igra v torek in sredo četudi je najboljša vpri-zoritev letošnje sezone in to vsled tega ker Maribor ima baje premalo takega Regent je ratificiral rapalski razum. LDU Beograd, 21. novembra. Včeraj, 20. novembra, je prestolonaslednik regent Aleksander ratificira! rapalski sporazum. Italijanski poslanik v Beogradu. LDU Beograd, 21, novembra. Italijanska vlada je zahtevala agrement za Guslava Manzonija, ki bi imel priti za italijanskega poslanika v Beograd. Man-zoni je znan kot. italijanski publicist Zasedanje Jadranskega zbora v Zagrebu. LDU Zagreb, 20 nevernica. Ra Ji nastale situacije po šmarjetskem sporazumu je Jadranski zbor razvil neprestano silno delovanje. Za 22. t. m. je sklican plenum izvršilnega odbora Jadranskega zbora,1 na katerem bodo sklepali o važnih zaključkih in zavzeli stališče na-pram nastali situaciji. Za 23. t. m. je predsedstvo Jadranskega zbora sklicalo nekatere člane iz Zagreba in okolice na sestanek da se izmenjajo misli in *da se sklepa o ukrepih in načinu Iagljega dela. Koncem meseca se bodo sestali v Zagrebu poslanci iz okupiranih krajev, ki bodo posvetovali o nastali situaciji. Angleška mornarica pred Atenami. LDU Beograd, 20. novembra. Iz Aten poročajo: Dne 19. novembra je prišla v pirejsko pristanišče eskadra angleškega vojnega brodovja z v da prepreči morebitne nemire • Naša plebiscitna komisiji! ..,a Koroško. LDU Beograd, 21. Včeraj je naša plebiscitna konvsija definitivno izročila administrativno oblast v pasu A na Koroškem avstrijskim zastopnikom. Istočasno je bila komisija n šena svojih dolžnost. Pred-ednik naše komisije, Krstič, pride v Beograd. T,a poroča vladi o delu komisije. D’Amiunzlo ne misli zapustiti Reke. LDU Beograd, 21. novembra. Milanski dopisnik lista .Dailly Mail“ javlja, da je D’Annunzio izjavil napram generalu Cavigli, ki mu je sporočil določbe sporazuma, da ne bo evakuiral Reke, ibra. Vesnič, dr. Trumbid in Draško vi 6, ji imel sejo v presedništvu ministrskega sveta. Na tej seji so bile izdane inštrukJ cije za n a'o delegacijo pri reparacijski komisiji v Parizu. Seji je prisoslvov.il tudi Mate Boškovie, predsednik našf reparacijske delegacije v Parizu. n PoIjsk*-ruska pogajanja ,so se p:.’-klnlla. DKU Pariš, 21! novembra (Brez* žično,) Po neki -vesti iz Rige so se poljsko-ruska pogajanja prekinila, Joffe je izročil v soboto poljski dele-* gaciji noto, v kateri izjavlja, da se smatrajo pogajanja za prekinjene, dokler se ne izvrši dodatna točka k protokolu z dne 14. novembra. Ta dodatek zahteva, naj Poljska umakne'svojo armadci do določene meje. Konec železničarske stavke na Tirolskem. LDU. Gradec,‘ 21. novembra, V področju državne železnice v Beljaku se je danes opoldne vzpostavil promet,1 LDU. Innsbruck, 21. novembra. Pogajanja med deželno vlado in izvrše*' valnim odborom socialnodemokratične stranke in strokovnimi organizacijami! so imele ugoden uspeh, tako da se bo tekom jutrišnjega dneva vzpostavil zopet” železniški promet Nemške šole v Pragi- LDU Praga, 20. novembra. Praška šolska oblast je odredila, da se nemškej ljudsk^ in meščanske šole zapro do ponedeljka. Na nemških srednjih šolah se; že poučuje. Na nemškem vseučilišču jej nabit razglas, da se vse poslovanje n* nemškem vseučilišču vrši dalje. Umlrjenje na Hrvatskem. LDU. Beograd, 21. nev. .Pravda* poroča, da je ban dr. Laginja posla1 vladi optimistično poročilo o razmerah na Hrvatskem. Ban dr. Laginja trdi, da> so se vse separatistične struje naglo} pomirile, da med ljudstvom prodira idelaj narodnega in državnega edinstva te« zadovoljnost, da so meje države končno določene. Dunajski neme! za č.ške. LDU Dunaj, 20. novembra. V ljudski dvorani mestnega magistrata so nemški nacionalisti priredili shod proti piaškiiri dogodkom. Shoda se je udeležilo okolo 3000 oseb. Govorili so nemško—Ceškll poslanci Kalina iz Karlovih varov, Beraq| iz Brna, dr. Brunner, dr. Jerzabek in dr.) VVanek, ki so vsi ostro obsojali nasto> panje Čehov. Na koncu zborovanja je i hila sprejeta resolacija, s katero se obet.* nemškim bratom na Čehoslovaškem pomoč z vsemi sredstvi. Wrangel ne bo še miroval. L3U London, 21. nov. V razgovoru s carigrajskim dopisnikom lista .Evening i\Tew5* je izjavil general Wrangel, da je njegova vojska ostala še dovolj nedotaknjena, tako da bo lahko sestavil novo armadci. Pripravljen je, upirali se bolše* vikom na drugi fronti. Zdaj je bil pri* moran zapustiti 15.000 ranjenih vojakov^ posrečilo se mu je pa, vzeti e sebo> GOOO ranjenih častnikov. Lltvinskl dementi. LDU Ko w n o, 21. novembra. Lit^ vinska brzojavna agentura javlja: Poročilo iz poljskih virov, da so litvinske čete kljub dogovoru s topniškim ognjem sicer pa da računa z zaposlenostjo P«P.rečile prekoračenje fronte po ko-Via*. .»h*.,ai, * misiji zveze narodov, so popolnoma naše vlade pri volitvah. Instrukcije za našo reparac’??Vo komisijo. LDU Beograd, 21, novc-mlna, Od k*, s*, u, B£M8.Ja«fv .ki 8» .MBli izmišljene. Velikanski požar v Petrograd... LDU Helsingfors, 21. novembra. V Petrogradu je požar uničil več javnim Centrala: Jurčičeua ul. 4. Podružnica: Strassmdjerleua ul. 5 lzuršuje usa u tiskarsko, litografsko in * > kamnotiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: knjige, brošure, cenike, računske zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauifke, osmrtnice, posetke. račune ter use tiskouine za občinske in druge urade, naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje. Centrala Telefon št. Z4. Podružnica Telefon št. 3/UI. Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi : in najnouejšimi stroji in črkami. : Stran 4 ffflflMIStSS r*^reaa ie rasvid^o, da je pla-| SLI w sialOo., čr>l:a za vojsko 4 nrhjarde mark, sta! , <■ .______ » I Dlačo uradoiknu na miHLirdn ' , Padanje francoskega franfca. uradnikov Pariški list »Intrasigent« sa bav> vl° ,n0', . daljšem članku z neprestanim pada- L ' Msazsrskotarsko - bavarski pjem franka in navala za to dua trgovski odnosau Turško m-džarsko pa eno milijardo me-j iep otrcss« vosiZek, znamka ^prenabor, se po ceni proda. Tvorniška corta št. 22, II. nadstr. 803 vzroka: Francrski hdu«H}»!ci s« doiqol t,m'rci'alno »ndnstrMsko dri»8t«o načakali na pobo’jšarsje kurza franka, j J™erav* z0^ nričeti negovati prejšnje ali kpr so uvideli, da sr ne duioa sn i trgovske zveze. ali ker so uvideli, da se ne dvioa, so pričali kuoovati š(er!rnge>, da bi za- f Izdatki Nemčije. Izd?;!’-1« Nem- ir: ogli poravnali Szo??č la kancem Iet\ j čiio v‘pretečenem !e?u znašalo 41 ml Ra v n'-Sako so tudi Farc-ski in an-|lii’rd mark, k»r bi pr'š!n ra os°bo gleški finančniki lu ovali franka v;685 mark. Vsi listi rvšejo etiodušno velikih množinah, kar so se nade}*li > °stre no’emike proti versajskemu porastka, ali ko še ie začel finančni; deg veru. položaj slabšati 1« niso mo ob f ankov5 —---------------------------—------------— več obdržat«, so j h metali na tržišča, j S tem pa so rušili kurz. j | Kurz rubljev. Kako malovredna! Cunj3 ie postal ruski rubel«, nam znači to borzno poročno iz Sebastooola: j Angleški funt 105.000 rubljev, f-a -coški Tank 2 300 bo.garski lev 450 romunski lej 575. italvanska !vsn!e, ga je n»š’a še'e no ,do‘ger.i fskanht na podstrešju. Skr.il se je bil v z?b j z umazanim perilom Ko je bTl odveden k pre*skovalremu sodniku in zasilen, ce je i'Tgal iz r^J: stražnikov fn sko-čil skozi od'rta okno na dvotšče, k;er je ob’cS4 smrtno poškodovan. Ki« je največja urn ? V 7?rscy Ci!y, New ]ersey, se raivja velikan ska ura, ki je sološno znana pod imenom »Golgata«. Da si ne' oliko "reds^vimo njene dimenzij«, nai navedemo, da tehta samo šest ton in da znaša površina njenega kazila, katerega premer meri 38 čevljev, 1134 kvadrafn h čevljev. Mnutni kazalec je dolg skoro 20 čevljev, tehta eno tretjino tone ter '•■aoravi v enem dnevu ocl nvlie poti. Utež. tehtajo vsak po eno tono. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. W i Opozarjamo p. n. občinstvo, da r.Laa to pooblaščenega ,*£?'^kuhiniska1 po-j tokasanta Antončiča pravico inkasirafi Rsdl s©(i!v® sn -ceno prosaas s I.eoo rumena po- , , steiina odela, ogledalo, rrta-, ni^.uO IZV®tl našega za drnce, v?akovi' soda. zavese iz čipk, pre- j Inserate. oblečki za perianke, slike in potovalni kovček iz us-nia. .(.Vplačati: Glavni trg št. 18, I. nadstr., v čakalnici. 805 Looa puj.iva jjrsrrtSf-uea Is ScoEubcvJisa, obstoječa iz velike narsrn-e kožuhovine in mufa se za 3500 K proda Vprašati: S!ovenska ulica št. 22-1, desno. 796 3—3 Soroda s5ownnt» s^Esa se išče. Ponudbe na upravo lista. u»pmq sSovonst«a birfvnSea 3e slavnemu občinstvu priporoča. Zn točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. ?2 (prej G. Grcdlič). 243 P. n. občinstvu rmz"?.-npm, da sem cfvoril na Aleksandrov! cesti 30 Sasr* |l Bi ter ss slavnemu občinstvu najtopleje priporočam. Jersiial PiTs 773 koroški begunec. I (Gleichstrom) to PH, o PH, 1 % PH in 1/i pf-j z jgg. . uščaji (Anlass), ter motor m ®im preda Mariborska tiskarna 'd, d, Jurčičeva tisica 4. ujg. i m prevzame usaJjo vvsfio &5F-3iff3322a v mostu« rta teS©« k«s