244 Številk* Ljtbljtia, ? torek 24 oktobra 1905. XXXVm. leto. laja ?;*ak a*n svador, isimit **4olJ« te fwa*itfko, po poatl arojoaua m avairo-og roko aosoio %» tn ioto 21 &, >a »ti lota IS K, aa Satrt tata I I 60 h, a aa oiotoo t K SO k. Za LJubljano ■ aofiU)aa}eoi aa don as rat t lil, aa aol leta iS K, si *atrt lota 6 &% sa aa nat« t K. Kdor bodi sam aoaj, plača aa ?n lato tt K, aa sol loto 11 K, aa Satrt lota 6 K 60 b, aa ob aioaoo 1 K SO a. — Za tuj« doiolo toliko roti, kolikor aaaia poŠtama, t ,&r*£b« broi btodobno Tao&ttatro aaročarao t« o« oaira, — Za oznanila m plačala aa aotoroatopao aotlt-orata po 11 b, 6a SO ao oanaaUo tiska enkrat, po 10 b, eo so dvakrat, ia po 8 h, is aa tiaka trikrat ali »očkrat. — Doato r: 50 Icvolć frankorati. — Bokepiai »o ao vraSajo. — Uradnlihro la upravrttilvo }• » KnaSorib alieab it 6, hi »ieer aroaaiitvo o L aaaatropja, apniTalltvo pa v arftlieja. — Upramišt^i naj ao blagovolijo pošiljati naročnino, roktamaoBo, eenanila, L J. adaiiniatratrmo atvart. „Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon 6t. 85. Nekoliko odgovcra bivšemu poslancn dolenjskih mest, gospodu dvornemu svetniku v. p. na Kamnu, m. Gori navedeno pismo Šukljetovo poslancn Plantanu dokazuje torej neo-vržno, da Suklje sam y srcu enake predloge, kakor ga je sam dne 23. septembra t. I. v drž. zboru stavil smatra za „n e s r e Č n eu in „8 mesne" ter .brezuspešne", —da pa misli, da sme le on za svojo osebo take predloge vendarle vlagati, če mu ti kot sredstvo služijo za bodoče volitve in za lastne sebične in častihlepne namene. Mislimo, da pošten politik ne bode nikdar v parlamentu takih predlogov stavil, katere smatra po svojem prepričanju za nesrečne, smešne in neuspešne. Kdor pa proti svojemu lastnemu prepričanju v javnosti postopa, ta je kameleon, šarlatan in hinavec, ki svojim rojakom pesek v oči meče in jih nesramno za nos vodi! Tako je tudi Šnklje grešil zoper svojo vest in svoje prepričanje, ker je napominani predlog stavil, akopram je nverjen, da je tak predlog nesrečen in smešen in da ostane brezuspešen. Konstatirati moramo, da ni z o d-*ovorom grofa By lan d ta na govor Šukljeta belokranjska železnica prav nič pridobila; kajti treba je najprej projekta in tega ne bo vlada delala, temreč morajo ga poklicani faktorji sami preskrbeti. Minister Wittek je v tem pogledu poslancu Plantanu po daljšem dogovorjenju že leta 1901. izjavil, da naj nov projekt za normalno-tirno železnico izgotoviti da in potem v odobrenje predloži. To bi se bilo tudi že davno zgodilo, Če bi ne bilo toliko konku renčnegaboja med mestoma Črnomljem in Metliko. Ustanovil se je tudi konzorcij, ob stoječ iz gg. Županov v Črnomlju, Metliki, Novem mestu, v Ljubljani, iz predsednika trgovske zbornice Lenar čiČa, poslanca dr. Tavčarja in Plantana. Zadnjeimenovani je za ta konzorcij iz-posloval letos predkoncesijo za novo trasovanje in ta konzorcij bode tudi projekt dal izgotoviti in ga bode v odobrenje položil. Potem se bode o tem projektu šele nadalje razpravljalo. To je edina možna in prava pot, ki pelje do cilja in po ravno taki poti se je hoditi moralo, da seje zgradba dolenjskih Železnic svoj čas mogla pričeti. Ali je bilo toraj potrebno, da je Šnklje še posebej v to akcijo posegel, ali ne, to vprašanje naj rešijo vrli Be-lokranjci sami, o n i so dovolj razsodni. Že minister Wittek je 1. 19 0 2 v železniškem odseku jasno izjavil, da stoji vlada simpatično nasproti vprašanju belokranjske železnice ia te besede veljajo v e Č, kakor letošnji odgovor Bvlandta. — Dalje hočemo pa tudi z drugimi besedami gosp. dvornega svetnika Šukljeta samega dokazali, da on dobro ve, da se s takimi nujnimi predlogi ne rešujejo ^železniška vprašanja, temveč da je treba prej rešiti razna predvprašanja izgotoviti projekte tehnične in financi-jalne itd. Šnklje je v „Slovencu" pisal in sicer dne 25. junija 1902. v št. 143: „p ozrli bodemo dolgo vrsto peticij, parlamentarnih govorov, in resolucij, s katerimi se je le znova dokazalo, da s takimi govorjenimi ali pisanimi izjavami se običajno niti en meter Železniške črte ne zgradi." — dne 27. junija 1902. v štev. 145. : „v prizadetih okrajih se je bil osnoval poseben konzorcij, kateri je dal s prispevki interesentov ter z deželno podporo 4000 gld. izdelati generalni projekt in troškovnik" (to je konzorcij Gorija-nijev, v katerem je sedel tudi Šnklje sam.) „Naprej pa ni več mogel." — V isti številki še piše: Ker je letos (leta 1902.) železniški minister po poročevalcu Povšetu dal razglasiti v državni zbornici, da je namreč vlada belokranjskemu projektu naklonjena, da pas mora z ozirom na obmto-joee zakone prej počakati deželuozbopskega oklepa o deželnem prispevku.11 „Sicer je konzorcij sam že dobro vedel, da morajo v smislu dri. zakona z dne 31. decembra 1894. št. 2 iz 1. 1895 najprej dežela in drugi interesentje določiti svoje prispevke, predno sme državna vlada v ta namen dovoliti ŽelezniČnemu podjetju svojo denarno pomoč." v št. 157 1. 1904: „Prevažno skoraj odločilno besedo pri belokranjski železnici pa ima baš deželni zbor." Dalje piše: „Pred vsem morate Belokranjci se med seboj z edini ti glede proge. Prvi predpogoj za sleherno uspešno akcijo je, da preneha med vami prepir radi železniške proge." „Ko bi država hotela zidati belokranjsko železnico kot glavno progo, potem bi bila cela stvar zelo preprosta." „A 1 i država na tako progo danes ne misli več." »Precejšnji del potrebne stavbne glavnice boste morali prispevati vi sami, ako niste na tako dejansko podporo pripravljeni, potem je bolje, da se zastonj ne trudimo z govori in dopisi." Torej je dokazano po Člankih Šukljeta samega, ki jih je v „Slovencu" pisal, da je on dobrovedoč, da ni mogoče belokranjske železnice potom nujnega predloga graditi, dobrovedoč, da treba prej tehničnega projekta in troškovnika, dobrovedoč, da se morajo interesentje in deželni zbor prej izreči za prispevek, in dobrovedoč, da vlada niti ne misli sama graditi te železnice in dobrovedoč, da klerikalna obstrnkcija že leta zadržnje vsako delovanje deželnega zbora kranjskega is dobro vedoČ, da mesti Črnomelj in Metlika še danes nista edini glede proge, — vendar za umestno in dostojno j smatral vladi priporočati, da upošteva zgradbo te železnice, da projekt izgo-tovi in da dotični zakonski načrt predloži Če tudi Se ni niti eden od gori navedenih predpogojev izpolnjen Šnk lj e j e moral torej vedeti, da iz gori navedenih mnogih razlogov vlada njegovemu predlogu ugoditi ne more in ne sme. Ker pa je vendar navzlic temu navedeni nujni predlog stavil, je s tem do jasnega dokazal, da mu ni bilo za belokranjsko žel eznico, temveč, da je hotel pozornost Be-lokranjcev na se in klerikalne tovariše obrniti in naprednjake v ozadje potlačiti, z drugimi besedami, daje hotel že sedaj za prihodnje volitve Belokranjcem nasipati peska v oči, da bi ne mogli razločevati med naprednjaki in med klerikalci. Tako je in nič drugače. Sedaj naj pa še nekaj navedemo iz Šukljetovega govora v državnem zboru. On se je najpreje samozavestno bahal, da je hotel učeno razpravo o izseljevanju pisati, da mu pa baron Hein ni hotel dati potrebnih podatkov od 4 glavarstev in radi tega je napadel Heina in rekel, da on jako dvomi, da je baron Hein res tako izvrsten uradnik, kakor je na glasu. Mi nimamo poklica barona Heina braniti in Če je izvrsten uradnik ali ne, o tem sodijo druge glave kakor Šuklje-tova in mi mislimo, da je p a v malo honetno po uradniku s polenom udariti, kadar se Že izseli iz dežele drugam. Zakaj pa prej ni imel Šnklje poguma napasti barona Heina, dokler je bil Še ta predsednik v Ljubljani? Suklje se je hotel edinole radi j tega maščevati, ker baron Hein ni ma-! ral ž njim v političnih zadevah se raz-| go var jati in ga poslušati. To je seveda razsrdilo visokega gospoda dvornega svetnika in radi tega ga je, ko ni bil več kranjski deželni predsednik, v parlamentu obrcal pa brez škode za uradniško reputacijo barona Heina. Sicer je pa Suklje za svoje rojake Belokranjce v zadnjem svojem govoru v parlamentu gotovo le nehote nekaj prav Žaljivega navedel, za kar mu pač ne bodejo dolžni posebne hvale. On je rekel, da je za dva Belo-kranjca izvedel, ki sta po 15.000 kron prinesla s seboj iz Amerike, doČira drugi Belokranjci prinašajo domov le male vsote. Ali pristavil je, da se govori, da si eden od teh Belokranjcev tega denarja ni s težkim delom in trudom, ne v rudokopih ali tovarnah pridobil, temveč, da je baje kot posestnik tolerančne (nesramne) hiše pridobil ta denarl — Šnklje poizve-deva torej celo o tem, na kak način si Belokranjci služijo v Ameriki denar in potem se ne sramuje svojemu ožjemu I rojaku v parlamentu javno j očitati, da je baje pridobil svoj denar kot lastnik tolerančne hiše! Vzemimo, da bi bilo to res, bi j moral imeti poslanec Suklje vendar to-j liko naravnega takta napram svojemu rojaku, da bi molčal o tem v parlamentu, ker ni imel prav nobenega vzroka blatiti reveža rojaka, ki je slučajno prihranil v Ameriki 15000 kron. Če pa ta trditev ni istinita, in on sam pravi: „baje" je dotični Belokra-njec bil lastnik tolerančne hiše — potem je bila skrajna brez vestnost, da je ponavljal Šnklje tako nedokazano trditev v parlamentu in kradel Čast svojim rojakom v Belokrajini, kajti drugače se ne more imenovati tako postopanje. Na tak način torej brani vzorka-tolik dvorni svetnik Šnklje v parlamentu blagor Belokrajine in čast svojih rojakov Belokranjcev! Radi tega je pa tudi lahko ponosen na svoj nastop in ni čuda, da v „Slovencu" popisuje velikanski vtisk svojega silno nČenega in važnega govora. Da smo povsem pravično označili Šukljetovo postopanje, svedočijo priznanja, katere je „Slovenec" prijavil. Humbug in nič drugega je vse, kar počenja renegat Šnklje in spletkarenje za bodoče volitve. Pomilujemo vse one nerazsodne Belokranjce, ki gredo na limanice Šukljetu. Dobro teknilo! Na da vinski skali Zgodovinska povest. Tretji deL (Dalje.) Pri viteških turnirjih je bila navada, da se je izvolil poseben „kralj", ki je slavnost vodil, in sicer se je izbral vedno najradodarnejši izmed tekmovalcev. Tudi zdaj je grof Majnhard ukazal svojemu senešalu, da razglasi volitev kralja in vitezi so kar tekmo-vali, kdo se izkaže najradodarnejšega. -Jaz pa Vam nekaj ponudim, Česar ne more nihče drugi," je s tankim glasom klical suh možiček: „jaz Vam pripravim devinskega vladarja do tega, da se bo na ves glas smejal." Juri se je silno jezil, ne zaradi te Šale, marveč ker je spoznal, da so vsi opazili njegovo veliko nevoljo. Ali zadušil je ostre besede, ki jih je imel aa jeziku is ko je senešal stopil pred *]'*£» je nekako grozeče zaklical, da t je razlegalo po vsem slavnostnem inttera: -Jaz obljubim zavetišče, streho, obleko in kruha vsakemu tistih prebivalcev Goriške in Furlanije, ki bi zaradi svoje vere morali begati po svetu." Jurjeve besede so provzroČile, da je za trenutek nastala smrtna tišina; celo tolsti senešal je postal resen in se z globokim poklonom poslovil od Jurja. Kraljem viteške slavnosti je bil izvoljen Oton Vipavski. Ko ga je grof Majnhard razglasil za kralja, je množica z burnimi klici pozdravila. Zdaj je grof Majnhard prepustil svoj sedež „kralju", ki je razglasil, da naj se vrši volitev „semanjskega poveljnika". To dostojanstvo se je podeljevalo tistemu Človeku, ki je ponudil na prodaj najlepšo ali najredkejšo stvar. Ponudnikov je bilo mnogo. Ta je ponudil ukročenega leva, oni krasno pisano in slikano knjigo evangelijev, tretji zopet kaj dragega. Naenkrat se je skozi gnječo prerinil mlad mož v dijaški obleki in je položil pred kralja pergament in koiček trhlcnega lesa. Povedal je, da je prinesel iz sv. dežela koiček krila, na katerem je bil pribit Zveličar. Pristnost ; je potrjala papeževa bula. Mož je ponudil, da proda to dragocenost čedad-skemu samostanu ako postane „semanj-ski poveljnik". Juri je na prvi pogled spoznal v pobožnem romarju svojega rešitelja, razbojnika Komoljo. Kralj in navzočni pismouki so spoznali, da je papeževa bula pristna ali versko čuvstvo jim je branilo, da bi puščali prodajati les, na katerem je bil pribit Zveličar. „Ako Vam les od Kristusovega križa ne zadostuje," je dejal Komolja in pospravil svojo dragocenost, .potem Vam lahko ponudim Še kaj redkejšega. Kdo hoče za dobo petih let kupiti razbojniško četo, ki broji devetdeset dobro oboroženih neustrašnih in boja vajenih mož. Jaz sem poglavar te čete; molje so se mi zapisali za primeren delež na plenn, ki sem ga napravil na gradu Gluho Vrhpolje in za primeren delel na denarja, ki ga nam je daroval Mihael Galengano." Ta neskončno predrzna in i izsi-vajočim posmehom izrečena ponudba je obudila veliko nevoljo. Različni vitezi so se jezno ia grozeče približali Kossolji; bogati Bernand, lastnik graščine Gluho Vrhpolje pa je zagnal nepopisen hrup, ko je slišal, da so razbojniki oplenili njegov grad, dasi je bi) s Črnim Petrom sklenil pogodbo, da se njegovega imetja ne dotaknejo, za kar jih je dobro plačeval. „Kralj" je vsled tega ukazal, naj hlapci primejo Komoljo, in nihče se ni oglasil, da bi reklamiral privilegij, ki je jamčil tudi razbojnikom svobodno udelelbo na svobodnjem semnju. Senešal je s hlapci vred zgrabil Komoljo in ga hotel zvezati. Komolja se je branil kakor lev. Pahnil je hlapce od sebe in skočil na stran, kjer je stal Juri. „Devinski vladar — zdaj je prišel Čas, da držiš svojo viteško besedo." Ta Komoljev poziv je prebudil Jurja iz njegovih misli. Planil je pokonci in položil svojo roko na Komo-Ijevo glavo. „Sklicsjem se na privilegij svobodnega sesanja, • je zaklical Juri aa ▼en glas. »Mesto je privilegij kupilo ia grof Majnhard je prejel zahtevano »latilo; mesto ia grel Majnhard morata držati dano obljubo vsem kupČevalcem brez izjeme." Majnbarda je ta opomin močno razljutil. „Niti sem jaz, niti je mesto dolžno Čuvati Človeka, ki nima drugega na prodaj, kakor razbojniško tolpo, torej stvar, ki je nihče ne kupi." „Motite se, grof Majnhard; ta tolpa razbojnikov se lahko proda; jaz devinski vladar, sem knpec." Vzlic svoji razburjenosti je Juri zapazil nekaj, kar je ušlo vsem drugim, zapazil je namreč prepadlost Otona Vipavskega in uganil je, da mora med njim in Komoljo vladati posebna tajnost. Komoljo so hlapci izpustiti in odstranil se je, ne da bi mu kdo branil. Toda slavnost je bila s tem motena. Sicer je bil le izvoljen „semanjski poveljnik" in je bila imenovana „opa-tinja" plesalk, katerih se je bilo privleklo vse polno, ali pravo veselje se ni moglo razviti. „Kralj" je proglasil, da je svobodni semenj otvorjen, a gospoda se ga ni udeležila, kakor je bila navada, nego je takoj odšla na obed v mestne hišo. (D.* nrih.) Šsklje sam je a tal keaceaa govora take pod velikanskim rtiakoai svojega gavora t zbornici, da je, kar se še ai nikoli zgodilo, ginjeno izrekel nenavadne besede: rKočam stoj goror in ac za izkazano mi pozornost toplo za hvaljajem!u To je vljadcn poslanec, ne? S tem je hotel poplačati petrpež-£ivest tiitik par poslancev, ki so po slišali njegove navedbe in izvajanja, kajti eden ali drogi je iz gole radovednosti poslušal, ker je hotel izvedeti argamente za nujna rešitev belokranjske železnice. Dvomimo pa zelo, da je kdo izmed tek radovednežev našel svoj račun pri govoru Šukljeta. Kakor je točka belokranjske železnice v nujnem predlogu Šukljeta edinole volilni manever, morata se tudi obe ostali točki smatrati kot neresna zahteva, kajti po zakonu melijo-raeij centralna vlada ne sme dovoliti, Če jih deželni zbor tudi sam ne dovoli in tega pa že leta ne stori, ker mora po ukaza šusteršiča „nujno ob strni rat i", in vprašanje radi prenaredbe brambovskega zakona pa mora vlada temeljito „studirati". Tako je minister Bvlandt točno obljubil. In gospod dvorni svetnik Suklje pravi sam: „obljuba vlade proučiti kako vprašanje, je v „pa-volo" zavita odklonitev dotičnega vprašanja." Torej je uspeh krasnega državniškega govora poslanca Šukljeta na vse strani 0 + 0 + 0 = 0. Narodna napredna stranka nima torej nobenega povoda zavidati šukljeta radi njegovih domišljenih in po časopisih hvalisanih, taktično ne obstoječih uspehov. Megalomanije pa ne moremo ozdraviti pri šukljetu, postala je že preveč kronična. Deželni zbori. Celo veo, 23. oktobra. P osi. Grafenauer je predlagal spremembo predpisov glede javljen j a tako, da bi bili uslužbenci dolini se sami javiti občinskemu uradu. — Posl. Dober ni g je inter-peliral deželnega predsednika, nsj ugovarja pri ministrstva proti obilici suplentov na višji realki v Celovcu. _ Deželni odbornik Honlinger je predlagal, naj se viaogradni-kom v Giobasnioi delijo cepljene trte in bakreni vitrijol iz deželnih sredstev. — Raznim občinam 86 je dovolilo pobirati naklado na žganje in pivo. — Raznim društvom in zi-dtu^am so se dovolile primerne de želne podpore. — Potem je posl. Dober ni g utemeljeval svoj predlog, naj bi se aa Koroško ustanovilo samostojno poštno ravnateljstvo V Celoveu, češ, da aahtevajo to nu|no prcmetne potrebe v deželi. Nikakor se pa Koroška noče zadovoljiti z začaBno ustanovitvijo poštnega inšpektorata. O pava, 23. oktobra. Šlezijaki deželni zbor je pod predsedstvom kardinala Ko p pa dovolil običajne podpore ter odobril računske za kljačke. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 23.oktobra. Snoči se je vršil več ur ministrski BTet. — Vodilni odbor adruiene opozicije je v Bvoji današnji seji sklenil, da takoj nastopi proti obnovljeni Fejerrarvjevi vladi, ker večina ne more imeti zaupanja do vlade, ki je dobila nesaupnieo v poslanski in maguataki zbornici, in o kateri se je zahtevalo, naj se obtoii. — Baron Fejervarv ne sprejme ponuđenoga mu mandata, ker pripada kot dlan msgnatske zbornice itak tudi poslanski sbornioi. Pač pa se ostali člani njegovega ministrstva do otvoritve državnega abora preskrbe z mandati. — Nova vlada namerava popolniti izpraznjene upravne službe, in sicer imenuje aa reškega gubernatorja grcfa Pavla Sza-parjja, nadalje pa le štiri nove ▼eiike župane. Interkonfesijonalni zakon na Hrvaškem. Oaek, 8S. oktobra. B»n grof Pejaeaevieh je izjavil pri svojem obisku v Kamenici, da je vlada že izdelala interkonfesijonalni zakon ter ga preoloži kroni v sankcijo. To ii javo so posebno Srbi sprejeli s velikim zadovoljstvom. Srbska skupščina. Bel grad, 23, oktobra. V današnji seji se je začela debata o treh adresnih načrti k. V načrtu vladne stranka se odobruje vladna izjava, da je razmerje a Avstro Ogrsko in Rusijo dobro. Is-reka nadalje željo, naj bi vlada storila vse korake, da se reformna akcija raztegne tudi na vilajet Kosovo, kjer prebivajo Srbi. — Adresa starih radikaleev opozarja na aktualne zadeve, kakor so gradnja novih železnic, novo oboroženje armade in nove trgovinske pogodbe. — Adresa narodne stranke pa posiva vlado, naj obnovi diploma-tične zvese, posebno s Anglijo, ker se ravno Anglija iim dalje bolj sanima za usodo srbskih bratov v Stari Srbiji in Maeedouiji. Položaj na Ruskem. Moskva, 23 oktobra. Na vseh Železniških progah, ki se stekajo v Moskvi, miruje promet, le med Pe-trogradom in Moskvo ie vozijo vlaki redno. Strajksjo pa ne samo prometni uslužbenci, temnč tudi v upravnih in brzojavnih uradih. Vaiub tema se smatra sedanji štrajk le za politični manever, da se poizkusi, ali so moči zadostno pripravljene, da se uprizori koncem leta splošni štrajk na vseh železnicah, ki se stekajo v Petrograd in Moskvo, ter se na ta način zabrani dovažanje Živil v obe mesti. Varšava, 23. oktobra. Žid je po celi Poljski so si ustanovili volilne odbore, katerih naloga je, v gosu-darstvennajo dumo voliti le take kandidate, ki vstopijo v skupni židovski klub. — V nedeljo je Ijud stvo v Petropavlovi oerkvi v Var šavi demonstrativno pelo poljsko himno. Policija je poklicala pol stot-oije vojakov na pomoč ter aretovala več oseb. Predsednik Loubet na Španskem. Pariz, 23. oktobra. Predsednik je odpotoval včeraj v spremstvu ministrskega predsednika Rouvierja v Španijo na obisk. Madrid, 23. oktobrs. Kralj A fonz je z velikim spremstvom pričakal predsednika Loubeta na kolodvora ter ga presrčno »prejel. Klerikalno časopisje je prepovedalo svojim pristašem se udeležiti sprejema. Zato pa so republikanoi s velikim navdušenjem pozdravljali Loubeta. Prirediti so mu hoteli posebno manifestacijo, kar pa je gubernator prepovedal. Istotako je bilo prepovedano metati cvetioe. Tivolske smreke pa društvo za promet s tujci. Pred kratkim smo čitali in slišali, da misli ljubljanski magistrat posekati dati več sto smrek v tivolskem gozdu, ker so bojda »bolne«. Pozneje pa smo slišali, da je občinski svet sklep o posekanju smrek odložil, ker so se začeli oglašati protesti proti devastaciji narav nega ljubljanskega parka. In tisti protesti so popolnoma upravičeni! Ljubljana si prizadeva v novejšem času, da bi se razvila v moderno mesto, da bi privabljala eimdalje vež turistov-tujoev med svoje aidovje. Ljubljana hoče biti prijetno letovišče. Ustanovilo se je celo posebno društvo za pospeševanje prometa a tujci. Mesto pa, ki vabi tujce a sebi, jim mora tudi ponujati vae tiste ugod nosti, ki jih človek išče v kakem letovišču. Med take ugodnosti spadajo moderni, a vsem komfortom preskrbljeni hoteli, potem pa posebno v poletni vročini senčna sprehajališča. Kar se tiče sprehajališč, hladnih parkov, je Ljubljana ž njimi dobro preskrbljena. Tivolski park ■ Lattermanovimi drevoredi bi bil tudi kakemu Težjemu mestu na čast in korist Ali med letoviščniki ao ljudje, katerisa so glavni Lattsrmannovi drevoredi prehrupni. Č ovek si želi izmed sanožice v listo naravo, v zatilje, kjer ga nihče ne moti, kjer ja lahko sam o seboj v sveti prirodni tišini, ki pa čutečem a srcu in mislečemu umu toliko govori! ... In kaj ima Ljubljana lepšega, prijetnejšega nego je prekrasni tivolski gozd ■ tvojimi bukvami kostanji in smrekami!? Tako blisu mesta, pa popolni mir, čista priroda! Zdrava pamet bi rekla: Ta tivolski goad bo Ljubljana negovala in čuvala kakor svoj najdražji zaklad. Nobeno drevo se ne bo imelo posekati, če ga ni morda strela razklala, ali že ni že popolnoma suho. Vse ima ostat, kakor je, to se pravi anažiti ae mora in gojiti kakor vsak park, k siti tivolski goad je pravi ponos bele Ljubljane, je eldorado utrujenim živcem, je abuen ret ro«, kjer si odpočiješ in kamor vesel pobegneš is mestnega prozaiškega zidovi*. To čudovito ze len je, ta hlad in ta mir! Kakor strela is jasnega je bila torej vznemirila letos vse ljubitelje tivolskega parka novica, da hoče dati mesto posekati več ko tr sto najlep šib smrek v tivolskem gozdu! Kmalu so se poaazale rdeče lise po smrekah. Vsaka taka zaznamovana smreka je bila zapisana smrti. In vprašamo se: pckaj? Ogledujemo krasno drevje, ponosna debU, od tal do vrha — vse — zdravo! Morebiti je med vsemi tistimi več ko tristo smrekami komaj pet črvivih, pa Še tiste se lahko otrebijo. Zakaj pa podirati toliko krasnih amrek, nam ne gre v glavo. Tajci, katerim smo kasali usodepolne rdeče saake po smrekah, ao majali s glavami — in skoraj bi se Človek zjokal, će postanejo kr-sne smreke res žrtve — utilitarizma. Vprašamo, kakšen bo potem tivolski gozd, če ss posekajo vse tiste zaznamovane smreke?! Najlepši kras so ravno temne smreke. Potem pa bomo imeli namesto naravnega parka — puščavo in golidavo! Kam naj hodi človek poleti se hladit, kam? . . . Pokaj vabimo tujce v Ljubljano, če sami uničujemo nnjlepš* privlačišča svojega mesta? ... Če posesa kmet v svoji hosti najlepša debla, ker potre boje denarja za davke in za druge hišne potrebščine, mu ne zamerimo. Njegova hosta pač ni park kje tam gori v planinah, kamor se maščsni in letoviščarji ne hodijo senčit. In — kmet je utiiitarist, ki praša pri VBaki stvari le sa materijalno korist (kaj bo »neslo«) in ne za ugodnost in lepoto! ALi tivolski gozd je najlepše, kar sploh ima Ljubljana m občinski očetje Ijuoljanski niso — kmetje. In mesto ljubljansko tudi ni v takih denarnih stiskab, da bi merilo segati že po najskrajnejšem sredstvu — po tivolskih smrekah ... Upamo, da še ni prepozno, da se lahko smrtna obsodba nad smrekami še prekliče — Ljubljani v prid in č*bt! Društvo za pospeševanje prometa s tujci naj energično vpliva in prosi na merodajnem mestu, da ostane tivolski gozd takšen, kakršen je! In tudi »planinsko društvo« bi moralo zagovarjati tivolske smreke, če prav raze m a svojo nalogo. Več menda ni treba dostavljati. Te vrste nam je diktirala ljubezen do čiste prirode, do vsega, kar je lepega v prirodi pa tudi ljubezen do Ljubljane same in do njenega razvoja. Prosimo lepo in pričakujemo za gotovo, da se v tivolskem gozdu ne bo posekalo preveč smrek po nepotrebnem, nego da nas bo še v bodoče rasveseljeval s svojo poezijo. Se enkrat: Gaveant oonsules, ne tivolski gozd a 11 < (i d detrimeuti oipiat! To je naša iskrena prošnja in želja. Ljubljančan. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. oktobra, — Kranjski deželni zbor. I. seja deželnega zbora kranjskega bo 25. oktobra ob 11. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Otvorjenje deželnega zbora. 2. Obljuba novoizvoljenih deželnih poslancev. 3. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 4. Volitev dveh rediteljev. 5. Volitev dveh verinkator-jev. 6. Volitev finančnega odseka 12 članov. 7. Volitev upravnega odseka 12 članov. 8. Volitev verifikacijskega odseka 9 članov. 9. Volitev odseka za letno poročilo 9 članov. 10. Poročilo o delovanja deželnega odbora za dobo od 1. janaarja do konca decembra 1904. Poročila deželnega zbora, s katerimi se predloži: 11. Računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1904. 12. Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1904. 13. Računski sklep deželnokul-turnega zaklada za 1. 1904. 14. Dovolitev deželnega prispevka za pogozditev pašnikov aa Manosa graščaka Karla Maverja v Lolak. 15. Računski sklep zaklada deželne prisilne delavnice za 1. 1904. 16. Račanski sklep normalno šolskega zaklada za 1. 1904.17. Dovolitev deželnega prispevka za uravnavo Save na progi Lase-SenoŽeti med km 22 9 do 2S-8. li. Račanski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za 1. 1904. 19. Računski sklep muzejskega zaklada za 1. 1904. 20. Račanski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za 1. 1904. 21. Račanski sklep gledališkega zaklada za 1. 1904. 22. Račnnski sklep bolničnega, blazničnega, porodničnega in najden-škega zaklada za 1. 1904. 23. Račanski sklep kranjske kmetijske šole na Grmu za 1. 1904. 24. Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1904. 2~>. Proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1906. 26. Proračun deželnega posojilnega zaklada za leto] 1906 27. Proračun grmskega zaklada za leto 1906. 28. Proračun deželaokaltarnega zaklada za 1. 1906. 29. Poročilo dež. odbora o voli t vi dveh deželnih poslancev iz volilnega razreda velikega posestva. 30. Poročilo dež. odbora glede dovolitve višjih nego 2% doklad za cestne namene. 31. Poročilo deželnega odbora o zgradbi okrajne ceste Krmelj-Trlišče z dotičnim načrtom zakona. 32. Volitev deželnega odbornika iz kurije velikega posestva. 33. Poročilo deželnega odbora glede zopetne predložitve v deželnozborskih zasedanjih 1. 1902, 1903 in 1904 nerešenih predlog. — Dr. Ferjanćić v Kamniku. Piše se nam is Kamnika: Gospodarsko in politično društvo »Zora« v K a m n i k u ie z osi-rom na končano zasedanje državnega zbora sklicalo dne 21. t. m. ah cd volilcev v Sits'n^o dvorsno in k temu shodu povabilo kamniškega po-slanoa gosp. dr. A. Fe rj ančiča, da poroča o svojem delovanja, kojemu vabilu se je g. poslanec radovoijno odsval. Na shod je prišlo kakih 40 volilcev. Društveni predsednik gosp. Močnik je otverii zborovanj* m po kratkem nagovoru dal b s • Jrs poslancu g. dr. Ferjsnčiču, kateri je govoril, kakor smo poročali že v včerajšnji številki. 'Peščica klerikalcev, obstoječa iz par katoliških »baokov«, pod vodstvom mladega kaplana, de-vičarja (?) Šubeljna in »ta kun-štenga Tineta« Benkoviča, je ho t*la že med poslančevim govorom nekaj ugovarjati, a je tako sUbo naletela, da si bo to zapomnila. Vsak medklic je bil zavrnjen z dvojnim adutom. Po končanem govoru gosp. poslana« se je oglasil k besedi g. A. Terpine, ki se je pritoieval nad slabim gospodarstvom kamniške me-ščanBke korporacije, koje načelnik je po njegovem mnenju pač preien, da bi saniral obstoječe razmere. Primati se pač mora, da so korporacijski upravičenci od leta do leta bolj prikrajšani pri dobavi drv. Pred kakimi 3 leti je bila volitev v to korporacijo, pri kojej so prodrli klerikalci. Gosp. Trpine je vložil proti tej volitvi re-kurz, kojeg« pa ni nobena oblast hotela rešiti, Češ, da ni v to kompetentna. V zadnjem časa pa je g. Trpine ta svoj rekurz umaknil. (Mimogrede bodi povedano, da ta, pri gori omenjeni volitvi izvoljeni klerikalni odbor še danes ni nastopil svoje fank-oije, nasprotno pa funkcionira še vedno stari odbor, v kojem ie neksj liberalcev, nekaj klerikalcev, in nekaj, ki sami ne vedo, kaj so in kaj hočejo. Več o razmerah pri korporaoiji se pomenimo prihodnjič). Dalje se je pritoževal g. Trpine, — dssi pristaš liberalne stranke — da se godi klerikalcu BenkoviČu velika krivica, ker ga sa sklicanje nekega shoda korporacijskih upravičencev sodišče zasleduje. (Klic: Ziakaj pa ni shoda prijavil glavarstvu?) Z o sirom na to prosi govornik g. poslanca, naj bi se tudi za izboljšanje razmer pri korporaciji aavsei. G. poslanec pravi, da bi on to prav rad storil, da pa doslej nima ▼ to potrebnih informaoij. Zdaj pa je dobil pogum »devičar« Sabelj — Češ, ■daj vem, da ne bom osamljen in svetuje g. poslancu, naj se pouči v tej nadevi pri dr. Tavčarju t deželnem odboru. (Klic: Vi se pa obrnite do dr. Šusteršiča, saj ste mu celo zadevo izročili) T tem, ko je vsskdo napeto pričakoval, kdaj nastopi g. kaplan, pa je arogovilil Benkovičev Tine. Očital je g. poalanea, da je v svojem govoru glede volilne pravice »mešal«, in ni vedel al) bi bil za direktno in tajno, ali pa sa splošno volilno pravico. Ubogi Tine misli, da je direktna in tajna volilna pravica nasprotje splošne volilne pravice. To je politik! »Modri« Tine je dalje posnel is poslsnševega poročila, da je posabil povedati, kaj je storil sa Kamnik, kaj sa častno in želesnično svezo s Štajersko, kaj sa regulacijo Biatrice itd. ter predlagal nekaj o splošni in enaki volilni pravici ter kumulira ta svoj predlog s predlogom, naj shod volilcev izreče g poslancu — nezaupnico. Za poč'i! Kdaj pa je kak liberalec rtflaktiral na saopanje klerikalsev? Klerikalci so izrekli svojo nesaupnieo našemu poslancu že pri volitvah, tako za deželni kot za državni zbor in sato je bil nastop Benkovičevega Tineta skrajno smešen. Zaslužil bi bil Tine pič neksj dragega kot stvaren odgovor, a izobražen člcvtk se bode pač prilagodil činu g. dr. Krauta, ki je Tinčka na kratko dal pod nes in ga v stvarnem, jedrnatem govora poučil, da je iz njega govorila zgolj hinavščina, kajti vsled klerikalne obstruksije v deželnem zbora — kar je omenil tudi g. poslanec v svoiem govoru — ne dobi Kranjska re deželne in ne državne podpore in se tudi ceste ne morejo graditi. Predlagal je, da se v očigled temu dejstvu preide preko predloga Benkovičevega Tineta na dnevni red, kar se je tudi zgodilo. Nato je g. poslanec povedal, da je bilo za cestno zvezo s Štajersko sploh nemogoče kaj doseči, ker dežela KranjBka da svoj prispevek t>At> takrat, kadar se izreče za enakega tudi dežela Štajerska, ki pa tega ni storila. Glede uravnave Bistrice pravi, da je storil primerne korake, da pa mu je celo zadevo zopet pogodila klerikalna obstrukoija. Ker se ni oglasil nihče več k besedi, je predsednik shod zaključil. Napredni vo-liloi so dobili pri tem shodu jasno sliko in prepričanje, da je g. poslanec imel dobro voljo in se je tudi r^sno in s vnemo trudil za korist svdj;h volileev. A kdo }e podiral njegovo zidanje? Klerikalci v svoji hudobnosti in samopaš ao b ti največ, ker niso mogli zamašiti r da« narjem revne kranjske dežela zeva-jočih ran potapljajočih se koasum nih društev. Politično in gospodarsko društvo »Z ra« pa naj si zapomni dobro — če hoče v korist svojih someščanov kaj storiti, — da iroa pri svojem človekoljubnem delovanja opraviti s hinavci, katere naj cdioČno raskrinkuje, ia naj zavrne vsak nn-pad klerikov na rnošnjiček kamnišk'h meščanov in če bi bili tudi religioznega enačaja. Tedaj na delo! — „Ljubljanski Sokol" je dal na svojem občnem zbi>ru v petek škofovi stranki in njenemu glasilutako velikan s k o moralično zaušnico, da si večje ni mogoče predstavljati. Kaj je vse »Slovenec« pisaril o sokol-stvu, kako je popisoval in dokazoval, da so dr. Tavčar in njegovi BomiŠije-niki izgubili vsako zaalornbo v ljubljanskem »Sokolu«. Zdaj pa laka manifestacija! Dr. Tavčar,u je občni zbor izrekel neomejeno zaupanje izrekel je to demonstrativno, in pokasal s tem ne samo svoje zaupanje v dr Tavčarja, nego tudi svoje neomejeno zaniče vanje doklertkaleevinnjib spletkarenja v s o k o 1 s t v u. Če to ni bila velikanska moralna za ušnica za klerikalce, potem ne veano, kaj naj še tako imenuje. Škofov list skuša to svojo kolosalno blamažo prikriti z bedastimi lažmi. Pravi, da je bila večina ljubljanskega »Sokola« proti temu, da bi ji še starostovsl dr. Tavčar, in da se je sklenil kompromis. »Sokoli is volijo dr. Tavčarja ia starosto pod pogojem, da takoj odstopi«. Uboga, smešna blamirana reva! Žs pri zaupnem shodu »Sokolov« se je pokazalo, da je ogromna WV Oalfe v prisegi- Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 244, dne 24. oktobra 1905. večina »Sokolov« ia aopetno iivoiitev dr. Tavčarja. Ta večina je sklenila predlagati občnemu zboru naj se dr. Tavčarja zopet izvoli proti njegovi volji inproti njegovi izjavi, da na noben način izvolitve ne sprejme. In občni zbor je pokazal, da je popolnoma na strani dr. Tavčarja Navzočnih je bilo 250 »Sokolov«, a pri protiglasovanju o Rohr-mannovem predlogu se je vzdignilo ls pet ali čest rok. Taka veČina — Če je pri takem razmerju sploh dovoljeno rabiti izraz »veČina«, je bila na strani dr. Tavčarja. Faktično je bil dr. Tavčar že i z v o -lj e n za starosto in se je vršila druga volitev le, ker je dr. Triller izjavil v imenu dr. Tavčarja, da te volitve ne sprejme. Stranka dr. Tavčarja je imela tako večino na občnem zboru, da bi bila lahko storila, kar bi bila hotela. Taka je stvar in te kolosalne blamaže, ki jo je doživel škofov list, ne prikrije nobeno zavijanje. — Radikalno - klerikalna infamija. »Naš List« in škcfov »Slovenec« p šeta, da je lani »Kreditna bankete dala slov. akademikom 600 kron posojila, da so šli na kongres jugoslovanskih dijakov v Beli-grad in nadaljujeta: »Podpisal« sta sa dolinico gospa Franja dr. Tavčarjeva in jurist Gregor Ž rjav. Takoj po kocgreBU — dasi se je prej trdilo, da se te svote ne bo terjalo od dijakov, ampak jo poplača nekak rodoljubni krog (gospa ali gospodov, tega ne vemc) je sthtevala banka onih 600 kron nazsj in ker jih ni plačala gospa Franja dr. Tavčarjeva, je storil to slovenski visokošolec G Ž rjav.« Kar sta tu pisala »NaŠ List« ia »Slovenec« je navadna laž. Gospa dr. Tavčarjeva ni sploh nikdar dija-komnobene menice ali za dol ž-nice podpisala ne pri Kreditni banki ne kje drugje, niti sama se manj pa s slovenskim viso-košolcem Gr. Zrjavom. Slovenski akademiki tudi gospe dr. Tavčarjeve sploh nikdar prosili ni sc,! naj jim za potovanje v Bel-grad kaj podpiše. Gospa dr. Tavčarjeva apeluje tem potom na akade-ruično čast g. Ž rjava, naj pove, če je kdaj kaj takega želel in če je kdaj podpis«) keko zsdolŽnico skupno z gospo dr Tavčarjevo. Vse kar sta 0 tej stvari pisala »Naš List« in »Slovenec« glede gospe dr. Tavčarjeve, je od konca do kraja zlagano, je čisto navadna Štifta-rija. Ravnotako izmišljeno in zlagano je »Siovenčevc« poročilo, da je gospa dr. Tavčarjeva zaklicala »barabe«, ko bo socijalisti pod Linhartovim vodstvi m demonstrirsli pred njeno hišo. Gospa dr. Tavčarjeva je zaklicala: »Sramujte se« in prav ničesar drugega, a poštenjaki okrog škofovega lista so to zavili in si izmislili »barabe«. Ta dva slučaja sta pokazala, s kakimi sredstvi se bore klerikalci in njihovi zavezniki, da jim je dobra vsaka 1 a Ž in vsaka podlost in da so zmožni za vsako 1 n f a m i j o. — Pravica čez vse. I z šmartna pri Litiji se nam piše: V petek 20. t m. ste pod za-glavjem »žalosna slika« opisali jako značilno postopanje gotovih ljudi v pravdi Pleskovič-Zaman ter pojasnili precej dobro vso zadevo. A »Slovencu« ne da stvar miru; le Še dreza naprej. Da bode slika še bolj popolna, si štejemo v delinoet podati še nekaj pojasnil. Čudimo se le Šmartin akemu dekanu, da ni naperil tožbe proti upokojenemu učitelju Arku, ki je v gostilni pred pričami rekel: »Dans (22. julija) sem bil pri dekanu i mojo hčerko, ki je bila pri ispra-ševanju in mi je dekan rekel, da Meskovič uči otroke v šoli, da ni Boga.« Na ponovno vprašanje je nad-učitelj Arko vedno trdil, da je res dekan 2lcgar tako govori). Opozorilo ae ga je, da se bode to Pleskoviču poredalo, a Arko je rekel vedno, da bode to tudi pri sodniji ispriČal. Dne 23. julija dopoldne je Arko Že nekoliko retiriral ter je dejal, da je dekan rekel, eden is med učiteljev na šmartinski šoli tako uči, pa je dekan rike!, da bi ga lahko spravili ob krub, pa se nam smili. In kakih 10 minut prodno je Arko prisegel, da je dekan le splošno mislil, da se dobe po svetu taki učitelji, je ie Arko neki priči rekel, da je on ve del, da dekan misli Plesao viče. In dasi sta bili izjavi dekana in nađ-učitelja Arka različni« je bil dekan — oproščen. Med razlogi se je tudi navedlo, Čujte in strmite: da je dekan izvrševal — svojo uradno dolžnost, ko je to govoril. Izborno! Torej se ne čudite ljudje božj«, če je bil »Slovenec« že obsojen radi časti kraje, ker je tako ravnanje — uradna dolžnost. Tudi toženi Zaman se je zamotal v taka protislovja, da se je vse čudilo, kako se je izmazal zasluženi kasni. Eakrat te trdil, da je govoril to že, ko je seja minula, drugikrat, da je govoril v spji. V zapisniku seje krsjnega iol-skega sveta ni niti besedice o tem. Ker je seja krajnega šolskega sveta javna, bi bil moral Zaman zahtevati tajne seje. I a oproščen je bil Z »man, češ, da je vrš»l svojo — uradno dolžnost. Ia tiste it borne priče. B li so kot priče poklicani le tisti otrtci, ki so vso stvar samesili. Drugih pr.č ni bilo zaslišanih. Jako značilno je dejstvo, da otrooi niso prav nič vedeli, o kateri priliki bi bil PUskovič to govoril. Niso se vedeli spominjati ničesar, o čemer se je govorila, ali kaj ae je o tisti priliki učilo. L 3 edino teh besedi so se cedtli spominjat*. A ie teh ne vsi enake. Klor pezna otroka in njega spomin, dobro ve, da se otrok mesec dni ne bede vedel spominjati takih besedi. Najbolj značilno pa je, da je ena izmed teh prič rekla: »M eni so Zamanovi rekli, da moram tako govoriti« Plaskovič je zahteval, naj se ta isjava aa beleži v zapisnik — a to se ni zgodilo. Pravilno bi bilo, da bi se bili tudi drugi otrooi zaslišali, a se tudi ni zgodilo. Slava naši justioi! I Pleskovič je pri obravnavi konstatira], da so bili otrooi pred obravnavo I klicani v f*rovž. Čemu jih je klioal I dekan v firovž, ako je imel čisto I vest? Ia zopet se je reklo: »Dekan I je storil le svojo — dolžnost kot I krajni šolski nadsornik, da je otroke I izpraševal « Saj poznamo tako is- I praševanje. Zakaj pa preje cela dva I lise st ca ni vršil svoje dolžnosti? Sale I ko mu je tekla voda v grlo, se je I apemnil te svoje »dolžnosti«. Ako je I delal kot krajni iolski nadsornik, I zakaj se ni tista famozna uradna I (?!) preiskava vršila v ioli vpričo ] učtteljstva? Pošteni ljudje se ps ne izogibljejo luči. Gospodu dekanu bi pa prav nujno svetovali, naj rajie svoj prosti čas porabi v da bode poiskal tiste tisočake, ki so bili pripravljeni zs nove orgle, da ne bodo ljudje po vasi brili norcev; čei naie orgle leže na kolodvoru v H .tiču. I Ali nas razumeta gospod dekan? Le mirni bodite, kajti 6000 goldinarjev to je preoej denarja. Kakina farika kuharica bi za ta denar lahko več I »Šparherdov« naročila z Dunaja in I jih zopet nazaj poslala, če bi ji na bili všbč, ali pa bi to svoto naenkrat I lahko pobrala v »iertah« ter rekla: • Preštela bom pa že jas, kar je ofra I prišlo.« Torej goapod Anton, le lepo ponižni, dokler smo mi tiho! Našemu I dekanu seveda ni vieč, če naie za-vedno ljudstvo spoituje značajno uči- I teljstvo. Bjlelo ga je, da je bil Ple- I skovič vobče priljubljen, ksr se je I pokazalo pri odhodniesh, katerih se mu je nspravilo kar troje« Solsnih oči smo se poslavljali od znaČajnega I moža, Četudi je ie mlad. Se danes I nam je v najprijetnejiem spominu. I Seveda »Slovenca« boli razbiti I shod. Taka mogočnost vas je, vi klerikalci, pa sta vam mlad učitelj in ženska učiteljica razbila shod. Joj, joj, ali vas ni sram, svetu kazati tako strašno svojo slabost? Bode vas v oči tudi snsčajna gdč. učiteljica Dem- i šar. O to dobro vemo! Saj poštenega človeka itak ne čislate, mi smo pa j ponosni nanjo. Da bi bili le v vsa-kem okraju na Kranjskem dva taki učiteljici, potem seveda bi kaplani ne hodili v posni noči is njih stano- | ■ vanj. Seveda vam bi take bolj pri-I jale, da bi potem lahko odpravljali I kaplani ponoči ženske a živo prtlago I v Ljubljano, da bi bila n. pr. a ko-I tuhom odeta. Sij imate vendar kaj I farna kronike, gospod dekan! Upamo, I da imate aa dsnes dovolj. Će boste I pa ie dresa)i, vam lahko še postre-I žemo. Gospod dekan in goapod upo-I kojeni nadučitelj Arko naj si le lepo I podaste roki, saj Arko gotovo ie roi-I sli, da zvoni hudi uri. i — Komisar celjskega okr. I zastopa, pl« Lshmsnn, vitez I srednjeveških manir in hla-I pec avstrijske birokracije. i Ža večkrat smo imeli opravka s tem I Čednim gospe dom, odkar mu je šta-I jerska deželna namestnija prepustila I celjski okrajni sastop, da v njem kot I pastir v občinskem pašniku prevrača I kozolce in sa postavlja na glavo. I Sredi prešlega tedna je naenkrat za-I šumelo med narodnimi kregi eelj skimi, ki sorva niso mogli verjeti, da bi bilo to istina, kar je prodiralo v javnost. Govorilo se je namreč, da je komisar, pL Lehmann, črtal samo-lastno is proračuna okrajnega zastopa nekatera darila, namenjena zavodom, ki so celemu celjskemu okraju velike važnosti in koristi, med drugim iolskim sestram, ki vzdržujejo slo-I vensko dekliško šolo v Celju sa me sto in okolico. Na drugi strani pa je povabil rasna ultragermanska dru štva v Celju, n. pr. »Deutscher Ture-verein«, naj vlože prošnje sa pod poro, ki jim je seveda zagotovljena. Tako vlada v svojem pašaliku neomejeno, meneč, da ni odgovoren drugemu, kakor avstrijski birokraciji s njenimi germanizatoričnimi tendencami in ne ozirajoč se na to, da ga je graika namestnija poslala na to mesto pod izrecnim uvetom, da osta nejo sedanje razmere pri okrajnem sestopu nespremenjene, da ima pl Lehmann voditi celjski okrajni zastop v dosedanjem zmislu, ne da bi spremenil niti najmanjšo stvar, pa bodisi v sunanjem, bodisi v notranjem po-slovsnju. No, hlapec dunajskih cen-tralistov se ni držal teh pogojev, temveč upeljal najprej urad a! nemiki jesik ter hotel dopisovati s slovenskimi občinami samo v nemškem je-siku. Seveda so se mu kmalu uprli vsi slovenski župani v celjskem okraju i neznatno izjemo. Sedaj, kakor se nsm zdi, korespondujejo nemški samo nemčkutarski Vojnik, ki je pod vlado nekega pensijonlranega kaccelists, in Teharje, kjer z goljufijo odločujejo Š '»ore, oziroma itorska tovsrns. Icmed slovenskih občin ne vemo za drugo, ki bi z Lehmannom nemški dopisoval«, rasen Sredoje Griže v Savinjski dolini, kjer tajnikuje neki snani »slovenski« pedagog. Seveda predno so slovenske občine dosegle to svoje pravo, so Imele hude boje z Len mannom, v katerih je pokazal vso smeČnost svojega birokratskega enačaje, deloval z malenkostnimi iika nami in intrigami. Slovenski občinski predstojniki so se držali imenitno, od nekaterih je n. pr. dobil takšne pod nos, da je mož kar pihal ter izmišljeval dneve in noči, kako bi se obdržal v sediu hlapeo nemške misli. Začel je dopisovati v celjski listič »Deutsche Waobt« ter izdajal uradne tajnosti. Pri tem je nizko natolcavel prejšnje slovenske voditelje okrajnega sestopa, da so razmetavali denar za nepotrebne stvari, ker so si nakupili papirja in drugih pisarniških potrebščin v slovenski »Zvezni trgovini«. In ta mož ima sedaj najboljše aspi raoije, da postane slovenjegra iki okrajni glavar! Zato mu je treba ob pravem času stopiti na prste. Kako naj pl. Lehmann, ki je tako majhen po svojih smožoostib, a velik a malenkostnih sikanah, stoji na tako odgovornem mestu! Ka) štajerski slovenski državni poslanoi že takih ljudi ne morejo več ugnati v kozji rog? — Ia blejeke okolice. Tukajšnji cestni odbor deluje ie eno leto Čez postavno dobo. Vsled neke pritožbe se bile aove volitve razveljavljene, sedaj pa se nova volitev znova odlaša, in zopet bode potreba pritožbe, ker nam ni znano, iz katerih vzrokov okrajno glavarstvo v Radoljici ne izvrši novih volitev. Zanimanje za novo volitev je vedno večje; posebno zelo smo radovedni, ali bodo klerikalci svojega najbolj spoštovanega moža zopet ven vrgli, kot so ga zadnjič in to samo zaradi tega, ker je mož v neki cestni seji glasoval proti obstrukciji, ker niso mogle biti dovoljene potrebne cestne doklade. Kot cestni odbornik je storil samo svojo dolžnost; po katoliškim prepričanju pa so katoliški možje vedno in povsod dolžni glasovati samo na komando, ki prihaja iz ljubljanske škofove palače. Čuje se, da sta se sprla naš poslanec Pogačnik in Suster-šič; Pogačnik je proti obstrukciji, Šasteršič pa za njo. Kateri premaga, se bode videlo dne 25. t. m. — Ia državne službe. G^sp višji revident Gustav Vidio jo zaradi zdravstvenih osirov oproščen svoje službe kot prometni kontrolor ravnateljstva državne železnice v Beljaku. — šolske vesti. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Pavla Potočnik je imenovana za provi zorično učiteljico v Komendi St. Pe Ur. Pomožni učitelj gospod Ivan Stol ser je imenovan suplentom v Poljanah pri Novem mestu. — Vodovod in obstrukcija Is Cerknice se nam piše: Dne 14, 15. m 16 novembra s* bode vršila komisijaka obravnava zaradi našega vodovoda. 14. cbšla se bode proga od Podalivn*oe do Cerknice, 15 od Cerknice v Dolenjo vas, Dolenje jezero in Cerknica R»kes; 16 pa proga od Rakeka na Uoeo in dalje na I vanje selo. S tem bo končsna sadnjs predpriprava, potem ps lahko delamo ca spomlad že vodovod, če bomo imeli — potrebni denar. To ps je odvisno od deželnega zbora, oziroma od obstrukcionistov. N«m sicer ni znano, kaj se vrši za kulisami deželnega zbora in ne vemo, kaj nam prinese prihodnje zasedanje, vendar se pa bojimo, da bodo gospodje klerikalni poslanci sopet za grabili za obatrukoijo, ki napravlja gledalcem in poslušalcem pač precej »heea«, — ki pa povsrečuje vsem voiileem neizmerno škodo. Bojimo se, da bi ee znala vsled obstrukci;e zopet cdložiti izvršba naš* ga prepo-trebnega vodovoda. G?spcdje po slanei! Ob vaši kandidaturi in ob volitvah v deže'ni zbor ste imeli nolna usta risjraarnljivejših obljub! Zatrjevali ste najsvetejša, da hočete delati v prid volilcev, v prid narodu in deželi. S takimi zlat mi obljubami 113 pr dobili zase zadostno število glaeov Ljudstvo vam je verjelo in počastilo vas je s s?cjim zaupanjem; poslalo vas je v deželni zbor, da tam delujete v njegov prid, da se tam potegujete za njegov blagor, da ukrepate, kar bi bilo dobro zanj,da naprav-ljate sklepe, od katerih hi imelo kranjsko prebivalstvo kaj h a s k a! Že tri leta pa niste storili nič, — se manj Kot ničli Tri leta Že ima Kranjska občutno škodo vsled vaše obstrukoije, ker ste ž njo zamašili vse vire, po katerih so dohajali četudi majhni, a za našo uborno deželo vendarle znatni državni prispevki za različne koristne naprave. Ia sedaj preti zopet nam nevarnost, da ne dobimo vsled lahkomiselne izljube klerikalnih poslancev in zaradi njihove obstrukoije podpore od dežele in vsled tega tudi od države ne; naš vodovod je pokopan in mi naj uživamo tako vodo, kakor dosedaj! Gospodje! Vodovod je za Cerknico, Rakek, Unec in tudi sa drnge krsje vitalnega pomena! Omenili smo že sveječasno, da smo letos imeli prav občutno škodo, ker ni došlo prav vsled slabe pitne vode toliko vojaštva v naš kraj, kakor druga leta. Poudarjamo pa tudi, da nikakor nismo volje tvegati svojega zdravja in življenja ravno sedaj, ko preti kolera iz inozemstva, gospodom obstrukoionistom na ljubo! Mi s a -hte varno zdrave pitne vode, katere je — hvalabogu — dovolj v naši bližini! Vaša svtta dolžnost je, da delate, da rešujete vprašanja, od katerih imajo davkoplačevalci in vobče vse ljudstvo kaj koristi. Vaša pretveza, da delujete s obstrukeijo sa vseobčno volilno pravioo je ničeva in smeŠaa! Na ta način je ne bodete nikdar des g i! Pa če bi jo tudi čez leta in leta — nikak r ne pride v pv štev korist obče volilne pravioe s žrtvami, katere mora prenašati in bo ie prenašala naša deŽeJa, če boste obatruirali še naprej S»j sami ne verujete, da bodo Kraojaem leteli pečeni piščanci v usta, ako bo imel tudi ssdnji gorski hlapec volilno pravico; sa izboljšanje deželnih financ, deželnega blagostanja, sa povsdigo industrije in narodnega gospodarstva bo treba ie študij in študij, bo treba rešiti ie marsikateri problem, kateremu pa nI kos marsikateri izmed sedanjih poslancev, ie manj pa bi bili kos temu oni prihodoji poslanoi, ki bi jih v slučaju obče volilne pravioe volila masa ljudstva pod vodstvom naie — (da drugega nič ne rečemo) — duhovičine. Pa pustimo to vprsšanje! Ako se že hočete boriti zanje — borite se, toda ne delajte škode vsej deželi! Glede našega vodovoda pa — ne vemo kaj bi storili! Apelirali bi na krščansko ljubezen do bližnjega, ako bi jo pri klerikalcih kaj bilo, apelirali bi na pravni čut, katerega bi moral imeti vsak zastopnik ljudstva, pa tudi tega menda ni pri njih, zato nam ne preostaja dru gega, kakor apelovati na splošno humaniteto, ki bi morala biti v vsakem izobraženem in Čutečem človeku, morda je saj te še toliko v njih. da bodo jeli reševati vprašanja, ki so tako važna za davkoplačevalce in ljudstvo sploh — kakor je naš vodovod. — Slovensko gledališče. Iz »Dramatičnega društva« se nsm piše: Danes, na predvečer otvoritve deželnega zbora se poje tretjič Caj-kovskega velika veledramatiČna opera »P i k o v a d a m a«. V pet* k, dne 27. t. m. pride na vrsto noviteta burka »Detektiv«. —- Šola »Glasbene Matice11. V letošojem Šolskem letu je v glae-bem šoli »Glasbene M*ttoe» dosedaj brez dijaškega zbora 275 učencev, 14 v č nego lani ob istem času UM se jih klaviria 151, violine 62, violončela 2, flavte 2, solo-petja 16 glasbene teorije 124. harmonije 17, kontrapunkta 5, šolskega zbornega petja 73 Po razredih ločeno jih obiskuje: ») Klavir: I. razred 52, II. razred 34, III razred 18, IV razred 17, V. razred 9, VI razred 8, VIL razred 3 VIII. razred 10 — b) Violino : I. razred 36 II razred 10, III. razred b IV. razred 4, V. razred 5 VI raz red 1 — c) So I o petje: I razred 6, II. razred 4, III razred S, IV raz red 1, V. razred 1. — č) Celo : 1 razred 1, II. razred 1. — d) Flavto: 1 razred 1, H razred 1. — Na teden se poučuje klavir 811 a ur, violi. • 34 ur, čelo 2 uri, fUvta 2 uri, so)° petje 12 ur, teorija 6 ur, harmonij. 4 ure, kontrapunkt 2 uri, šolski sL. 2 uri. Vseh tedenskih ur je torej 151* — Učitelji so: Za klavir ggGermć, Proobazka, Vedral, Pavčič iu gdč. Praprot n i k, za violino g Ve-dral, za Čelo g. Krauss, sa flivt) g Breznik, za solopetje gg. Ger-Dić in Hubađ, sa teorijo in šolsko petje g. Pavčič, sa hsrmonijo in kontrapunkt g. Hubad. — Pripomniti je, da sa novi učenci tudi Še med letom sprejemajo. Posebno bi bilo želeti, da se jih še več oglasi sa violončelo in flavto. — Za srednješolce in pripravnike se otvori tudi dijaški moški zbor. Dotič-niki naj se takoj zglase v pisarni »G asbene Matice« in tam izpolnijo razpoložene »stanovske iskase«. Zi-Četak pevskih vaj se objavi na črni tabli v veži. — Javno predavanje »Splošnega slovenskega ženskega društva«. Predvčerajšnjim, v nedeljo, je preda val pred obilo zbranim občinstvom gosp. prof. dr. V. K o r u n »O domu in šoli«. Med drugim je govoril tudi o predsodkih, ki jih imajo navadno starši in dijaki do učiteljev in profesorjev ter poudarjal, da so velik predpogoj učenčevega dobrega uspevanja mladini primerna, čedna in zračna ter nepreteana stanovanja. Omenjal je, da je pri učencih nadzirati njih Čtivo, kajti človek, ki č.ta s!abe knjige, ae pokvari in dobi napačne nazore o življenju; čestokrat postane blaziran, pesimističen in kot tak neporaben sa narodno dtljvanje. Ko so ispolnili dijaki svoje dolžuoati glede š )le, naj se mnogo gibljejo v svežem zraku, igrajo naj se in telovadijo, da si okrepe telo in s tele-sem posredno tudi dušo. Nikari pa naj mladina ne igra na karte, ker trati s tem čas, sadi v zrdubl.h sobah in se tudi privadi nečesa, česar se potem silno težko odradi. N dalje je gospod predavatelj tudi na-glašal, da naj starši nikakor ne od-tega|o mladeniČer od poštene ženske družbe, kajti pri ženskah si pridobi človek neko uglajenost, ki je v življenju jako potrebna. Tudi naj dijaki posečajo nedolžne veselice, koncerte in gledališče, saj vse to j'in čiri obzorje in je torej tudi dobro odgojc-valno sredstvo, i 3 mnogo praktičnega in koristnega je povedal poapod predavatelj in želimo le, da bi se taki pedagoški večeri ponavljali. Tega, jako poučnega predavanja se je ude ležilo zlasti mnoao s«nskesra sveta. — Gospodinjska sele javlja cenj obČ.nstvu, da ima prostora še sa nekaj učenk. Pouk v ka hanju, šivanju in likanju je večeren in se vrši od 5—8 svečer. OjUse sprejema in pojasnila daje »Splošno slov. žensko društvo« v svojih prostorih na Rimski cesti Št. 9 ob poae- deljkih in v četrtkih od 6—8 zr., oziroma Gospodinjska šola Tsak dan od 5—8 istotam. — Z „Družbo sv. Cirila in Metoda v LJubljani" )e skleoila pivovarna »G. Auerjevi dediči v Ljub ljsni«, kakor |e bilo že objavljeno, jako ugodno pogodbo glede družbe nfga piva. Ker pa imenovana pivovarna ni imela namena delati konkurence pivu ostalih domačih slovenskih pivovaren in ker bi bilo v korist naši družbi, da se sklenejo enake pogodbe tudi z ostalimi slovenskimi pivovarnami — je pivovarna »G. Auerjevh dedičev v Ljubljani« radovoimo dovolila, da sme družba skleniti tudi z »D^lni*zo dru?bo združenih pivovaren v Ž*lcu in La-škt-m trgu« slično pogodbo Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Prešeren med Bolgari. V boigfrrs&tm ieposiuvnem listu »Bigarska zbirka« priobČuie v pr»?š.ar izšli številki urednik S t. B obče v iopo studijo o Frsnoetu Prtše?r:U S*. Bobčev jo navdušen Jugoslovan; on je sprožil lani mis«rl, da bi se na) osnovalo društvo jugoslovanskih književnikov in časnikarjev, katera ideja se hode, kakor se keže, ifcios ure-sn^č-la. — Podružnica Kranjska a v str. pomožnega druatea za bolne na pljučih, G spod de ki n F S. Sohwe)fcer poslal je p oružaici 36 K kot uspeh neke aoirfce v deiiaf;}. Leskove« Srčna hvaU! — G avni tajnik dr. Drmeter vitez Blei w^ifi Trsteniški pre daval bode 28 t. m. v Novem mestu, 29 t. m. v Postojni o jetiki in njenem odvračanju — Dar. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je spre jelo od neznane dame 1000 K v to svrho, da se ustanovi fond v trajajoči spomin rajnke gospo Terezije Kontecke, rojene Čermakove, kateri ima nositi njeno ime. Iz tega fonda se morajo podpirati revni slovenski dijaki na Čeških visokih šolah v Pragi. Blagi darovalki izreka s tem društveni odbor iskreno zalivalo. — Fran Tomšič. — Himen. Danes poročil se je v tukajšnji iupni cerkvi Sv. Jakoba gospod Eicnund JungkuDZ, lastnik združtn'h barvnih tovarn Dol V.dem, z gospodičao Ano Sagor čevo, hišno posestnico in imejite-ljico staroznane trgovine deželnih pridelkov v L'ubliani. Čestitamo! — Iz Višnje gore. Dne 24. t. m. se je vršila volitev v mestno starešinstvo. Županom je zopet izvoljen Št. Pirnat z veliko večino glasov. S tem so Višnjanji pokazali, da vedo ceniti neumorno delovaDje svojega večletnega predstojnika v blagor mesta, ter s tem dali jasni odgovor na dopis v „Slovencu" od 23. septembra 1905, ki se je bil skoval najbrže na „Fabrki*; ume se, da je moral v to svoj nos vtakniti tudi stari lesjak, nekdanji pristaš Vesteneckov s sodrugi, kjer se skuša krasti možakom kremenitega značaja zaupanje in poštenje. Klerikalnemu fantiku, hribovskemu poba-linu se pa svetuje, da naj skrbi rajši za nastelj svoji živini, kot bi podrep-koval „fabrŠkemu" omizju. — iz Borovnice. Za bolnega in siromašnega J o s. Koširja so mi po zadnjem izkazu še poslali sledeči grg.: Gospa Mici Rutner 2 K, Jos. Jurca 2 K, Frau Jurca 1 K, vsi triie z Vrhnike. Ivan P e t r i č, krčmar v Borovnici 1 K, Jakob Petrovčič, trgovec v Trebnjem 3 K, gospa Manica M i 1 a v e c v Cerknici 5 kron, Josip S c e k, upok. stvojevodja v Gorici 4 K, Fr. L avti ž ar, nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro 3 K. Skupaj 21 K. Prej izkazanih 105*60 = 12660 kron. Darila sem oddal omenjenemu bolniku, kateri se svojim dobrotnikom prehva-ležnega srca najtopleje zahvaljuje. Bog povrni! — F r. P a p 1 e r. — Oslcparil je v Soaartnem pri Litiji, sodar J. K 1 a n Č a r več oseb za 2000 K in zbežal v Ameriko Poizvedovanja za njim se vrše, a bedo bržčas brez uspeha. — Vinski semej v Novem mestu. Mestno županstvo v Novem mestu priredi s s 'delovanjem kmetijske podružnice v četrtek po sv. Mar tinu, dne 16 novtmbra t. i. prvi vinski semenj, in sicer v prostorih gostilne Janeza Koša k a. Semenj se pr>čne ob 11. dopoldne, t*ko da vnauji kupci lahko pravočasno dospejo z dolenjsko železnico in se Še lahko tisti dan povrnejo n^za* Opozarjamo na to ugodno priliko za n*kup in prodajo vina vsa nase vino tižoe, gostilničarje in sploh vinograd mke in ■,ii vibmo k obilni udeležbi. — Nezgoda v gorah. Na Boču pri Poijo*n»n je nabiral* 60ietoa pesestnica vile 1 II y<-k brštjan za n»grtbce vence. Pri tem je padla s 50 metrov visoke skale ter si zli mila obe nog». — Smrtni padec V soboto je padel 40 letni zidarski pomočnik Peter Marko v Predaslju s odra pri zidanju nove hišt? in bil na me a tu mrtev. — Trebuh je razparal v Loki pri Zidanem mostu 18ietni rudar Ignaoij Klančišar 19let nemu tovarišu BlaiuPirou, ki je drugi dan v bolnišnici u uri. — Brežiški okrajni zastop tožen. Do maja meseca 1903 je bil brežiški okrajni zastop v slovenskih rokah in je imel svojega distriktnega zdravnika dr. StraŠka, ki je Slovenec. Maja 1903 je pa ta okrajni zastop prešel v nemške roke in dr. Strašku je bil honorar takoj ustavljen, ker je deželni odbor vsled prejšnjih nemških pritožb anuliral sklepe plenarne sklepe z dne 28. julija 1902, ko je bil dr. Strašek imenovan distriktnim zdravnikom brežiškim. Dr. Strašek je tožil okrajni zastop zaradi ustavitve honorarja in sodišče je ugodilo njegovi tožbi. — Blamirani Stiger. Slcve-njebistriški župan in Štajerski deželni poslanec Stiger čuti včasih potrebo, da se nekoliko blamira. To potrebo je občutil zadnje dni, ko je tožil privatnega uradnika jurista Založnika v Slovenji Bistrici zaradi razžaljenja časti, češ, da se je nedostojno o njem izrazil. Založnik je bil oproščen, Stiger ima pa poleg obsežne blamaže na hrbtu stroške dveh advokatov. Tako se godi človeku, ki služi za orodje brezvestnim ljudem, ki skušajo z njim doseči svoje umazane cilje. — Politična — opekarna. Veliko opekarno v Lu&avieah pr> Ljutomeru je kupila nemška mestna občina radgonska, ki razglaša po nemških listih, da je ta kupčija tudi velike politične važnosti, ker je oko i ca odvisna od tega industrijskega podjetja. — Legar močno razsaja v Se novem pri Rajhenburgu. Umrlo je že več o — h. — Umrl je v Gradou podmar šsl v pok., Konstantin Voinovic ol. Trebizafdol, rodom Hrvat iz Balo vara — Pretep v kaznilnici. Knjigoveški pomočnik J js. K o m p a n, doma iz Celja, ki ie na več let ob sojeni kaznjenec v Karlavi pri Gradcu jo naoadel v delavnici svojega tovariša N .-mečka s tešk m stolom, a Ne mečsk mu ie zasadil nož v trebuh da 80 Kompsna nevarno ranjenega prepeljal' v b inišn co — Južna zelezniea — povsod proti Slovenoem. V cestnem odboru v Pođgradu v litri ima suzna železnica kot naivišta davko plačevalka virilen glas. Na novo ken atituiranje okrajnega cestnega c d-bora pa ni določila svojim zaetopm kom nučeinika postaje, ki |« Sove-nec, ampak je poslala v odbor nekega Italijana, ki ie menda celo ita lijansk'. podanik Ta zastopnik južne železnice je pripomogel do teg*, da je v podgradskem cestnem odboru za nače nika mož, ki ne umeva svoje vezne naloge Z južno železnico bi bilo treba enkrat prav korenito obračunati za neštevilne ksiviee, ki jih ja že prizadela tekom svojega ob stoja Slovencem! — Nesrečna sala. V nedeljo zvečer sta šla iz Trsta Peter Cerkve-nik in njegova žeoa Natalija domov. Mož je dal ženi samokres, da ga ne bi bilo treba njemu nositi. Ko Bta srečala ženino prijateljico 221etno Vii ;u-nijo Brandolin, nastavila ji je Cerkve-nik na desno uho in smeje je dejala: „Glej, zdaj te ubijem" ter sprožila. Strel je počil in Virginija se je zgrudila zadeta na tla z groznim krikom. Prenesli so jo v boln co in je malo upanja, da bi ozdravela. Natalija Cer-kvenik je bila vsled strašnega slučaja — ni vedela, da je Bamokres nabit — tako prestrašena, da je kot nora letala semtertja. — Predrzen rop. 231etni ruski jud Bernhard Katz iz Kišeneva je bil uslužben pri tvrdki Wassermann v Trstu in sprejemal odplačila pri raznih strankah. V petek popoldne bi imel sprejeti po nalogu tvrdke za dobavljeno blago pri vdovi Idi RajnŠek 8 K. Vdova mu je izjavila, da mu da lahko le polovico, ker ima druge zelo nujne izdatke, in odprla denarnico, v kateri je bilo 250 K. Ko je Katz zagledal toliko denarja, vrgel se je na žensko, jo podrl na tla, pokleknil ji na prsi in ji skušal iztrgati denarnico. Na vdovino klicanje so prihiteli sosedje in jo rešili iz mučnega položaja. Katz jo jc hitro odkuril in se brez vsakega razburjenja podal v trgovino svojega šefa, kjer je bil nato aretovan. Vso zadevo odločno taji. Kljub temu so ga izročili sodišču — Grozovita zakonska drama, Sltetna Antonija Krvatin is Valmale pri Polju se je nmožila ored sedmimi leti z zidarjem I anem CeliČem. Z ikon je pa bil nesrečen. Tokoj od začetka je pričel mož svojo 14letno ženo trpinčiti neprestano in ie zahteval vedno denarja cd nje Pred nekaj meseci je izginil z doma in zapustil leno z dvema otrokoma brez vseh sredstev. 30 julija t 1 je pa zopet prišel in prvo, kar je storil, ;e bilo, da je ženo tako pretepel, da je moralo orolmšsvo intervenirati in bi ga bili gotovo zaprli, da se ga ni usmilila žena in prosila snnj. 2. avgusta je pa Celic pričel v bilo svojega tasta, kjer je iskala sapuščena in aametavana žena zavetja, in zahteval med grožnjami od tene 300 kron. Ko se je vsled tega rasvnel prepir, potegnil je Celic samokres in ustrelil na ženo, katere pa ni zadel. Žana je skočila vanj in ga razorož la Ko sta se ruvala. spotaknila sta se ob sibel in padla. Žena je hitro vstala, namerila na moža in ustrelila. &a dela je dobro. Ker je še dihal, zavlekla ga je v kuhinjo in ga tam toliko časa tolkl., dokler ni bil mrtev. I.i ko je videla Žena, da je izginil iz moža vsak sled Življenja, pokleknila je poleg njega, pomočila roki v če gorko kri svojega moža in si med groznimi kletvami omočila z njo trikrat svoje ustn * 'j 34 — 36 — St&doifore m . , 60'-- 64 — 3aleborfike • * 1 74 — 78'— Dacajske k«m, 8 633 — 643 — Jilus šelesnica . • c 181 60 4 22 60 Dr?*vi>« ieleaaiee . . . 378 76 67S76 i.T8tr.-ogrske banSne đ«LaU* . [ 1642 - l«52 — Ar«tr. kreditne banke ... I 67«*2b 677'i6 Ogrske B » . . , | 786 — 787 — SlTCOAteftSk« n t • • j 247 26 847 75 Pramogokop ▼ Mostu iBrtts) . AJpmsk* zaontsn ..... j 635 60 684 60 644'— 4786 — 645 — Pntškfc iel. m dr. dr . . . 3im*-tfnr&nyi . . .j TrboT^ske prem. čružbe . . j <795 - 561-26 652 26 2y.v60 296 60 680 — 586 — deške sUdkor&e draas«? . . i 164-— 158 — vadevse. G. kr. sekir .... 1L"4» 11 67 19- 4 9 -7 23 48 23 56 ■ ••ški ki nastanejo v društvu z opomini ali iztirje-vanjenr opravičeno je zahtevati, da se mu povrnejo ali pa odšteti jih od vplačanih deležev, ki se vsled tega skrčijo na dotični znesek. Najmanjši izžrebani dobitki ostanejo lastnina društva, intotako vsi večji dobitki do še je-denkratnega zneska nakupnega kurza premijski}: zadolžnic. Kar preostaja od dobitkov preko tega zneska, pripade jednakih v delih drustvenikom »tičnega odseku in zakladu za slovensko odnosno hrvatsko vseučilišče v Ljubljani Ta zaklad npr .ivjja mestna oboi na ljubljanska, katerej tudi pris-toja pravica določiti, koliko se sme iz njega dovoliti vladi kot jedenkratni prispevek za ustanovi-te? vseučilišča. Vsa ost*la vsot* porabi se naj za ustanovo dijakom slovenske in hrvatske narodnosti na vseučilišču v LJubljani. Do izteka petih let porabljajo se nitjmanji dobitki in od večjih vsote do Še jedenkratnega zneska nakupnega zneska premijskih zadolžnic v ta namen, da se nakupijo nove premijske zadolžnice. Kar preostane denarja iz večjih dobitkov, razdeli se med drustvenike dotiČnega odseka ako znaša nanj pripadajoča vsota vsaj l*.OUO K v nasprotnem slučaju pa se plodonosno naloži ter razdeli šele takrat, kadar z obrestmi in novimi dobitki vred doseže gornji znesek. Dokler ni društvo glasom § 3 društvenih pravil definitivno osnovano, na stopa društvo ima odgovornost in preskrbuje vse k ustanovitvi, spadajoče priprave g. Iv. Hribar, župan ljubljanski. S svojim pristopom |po«lvrguje se društvenik določbam pravil in programu društva v celem obsegu. ^ Potaot* iiotrjft* druMtvra bo, lahko rečemo /a vri mata narod, brez ozira iia atrasilie, brez ozira na atteje, gotovo velik: In da ae žare« ves narod lahko udeleži, doloelll smo da se delež z ozlroni na svoto «o K — Itak že malenkosten — lahko plaetsje tudi mesečno po 1 krono. I?II ne zahtevamo nobenih žrtev; vsak mora t koj spoznati sam, da je pri tem ogromnim številu srečk, za vsak odsek posamezno, najceneje in strokovnjaško nakupljenih, ne-le vsaka Izguba Izključena, ampak da ima vsak društvenik že v slnčaju le eneara večjega dobitka ne lamo ves svoj delež povrnjen temveč že znaten dohiček in da vrhu tega sodeluje za podjetje o katerega velevažnem pomenu je gotovo vsak zavedni Slovenec prepričan. Prlarluse sprejema me od danes naprej Kaj amaalf aa ara as kam iUr^^litiaa bank.k *w lj|utslfani. Zaradi enostavnosti, prihranitve poštnine itd. dovoljujemo si priporočati si. uradom, društvom in drugim korporacijam, da nam naznanjajo svoje pristopajoče Člane v enem skupnem seznamu, obsegajoeVra število deležev in imena udeležnikov. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1905. 3429 Pripravljalni odbor: Ivan Hribar, župan ljubljanski, predsednik Aleksander Hudovernik, kr. notar. -Robert Kollmann, veletržes. Dr. Valentin Krisper, odvetnik. Dr. Josip Kušar, odvetnik. Josip Lonce, veleposestnik. Ladislav Pecanks, bančni ravnatelj. Ubald pl. Trnkoczv/, lekarnar. Alojzij Vodnik, hišni posestnik. z dobrimi izpričevali Seli takoj vstopiti t službo. Najraje kje na deželi. Naslov pove npravniitvo „Slov. Naroda1*. 3437—1 Potnik ki bi hotel potovati za dobro vpeljan predmet in je Že potoval, se sprejme. Ponndbe pod „3000" na glavno pošto v Ljnbljani. 3356-3 K s štirimi sobami in pritiklinami se odda s 1. novembrom 3253 -8 v VVolfovih ulicah št. 12. Poizve se ravnotam. V Vižmarjih št. 61 nad LJubljano se proda iz proste roke • V Kot prodajalka želi vstopiti mlado dekle, ki je izir-jena ta d i v kuhanju. Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda." 34/2—2 Sprejme se takoj spreten sedlar pn i Flander, Železniki, Gorenjsko. 3374—3 Lišajasti ljudje tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 10 Lekarnar G. W Rolle Altoma — Bahrenfeld (Elbe). z vrtom in hlevom. 3360 —3 Vse podrobno se izve ravnotam. za notarje, odvetnike, trgovao ali banke se odda v stavbi DEGENGHI, Dalmatinove ulice v pritličji. 3226-6 Ces. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ini. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob IX mi 14 m pano* osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Mosakovo, Ljnbno, cea Selathal v Aussee, Solnograd, fiea Kleiu-fieifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri b n »jntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Maran, Mauterndorf, Franaenafeate, Ljubno, Dunaj, oea Selathal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stejer, v Line, Budejevice, Pisen, Marijme vare, Heb, Francove vare, Prago. Lipsko. Ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selathal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc Curich, Ženeva, Pariz, čez Anstetten na Dtmaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubne, čez Klein Beifiiug v Stevr, Line, Budej-?jte, Pizen, Marijine vara Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni vos I. in H. razr.- Lipsko, na Dana j čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz i. is II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. isto tako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mouakovo-Trst direkt. voz L, LT. raz,). Inomost, Franzensfeste bolnograd lune, Stevr, Ifil, Aussee, Ljubno. Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni v)ak s Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz I. in II. razred*/, Francove vare, Karlove vare, Heb, Manjne vare, Plzen, Budejevice, Line, Stevr, Pari v. Ženeva, Čarih, Bregena, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad* Gastein, Solnograd, Ljubne, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni ▼lak z Dunaja. Ljubna, Selžthala, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, Ino mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlas z D onaj a, Ljubna, Beljaka M urana, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Soloograda, čez Klein-Reinirg iz Stejra Linca, Bndejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov, Praga, Lipakega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki .* Ob S. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta i) Sočevja, ob 2. uri 32 m popoldne jz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 3. uri 36 m zvečer isto iako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob i. ur 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m Evecer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 4^ m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob €. uri 10 na zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam i ob edeijah d praznikih in le v oktobru. — §rednfeevroDski 2as 'e za 2 min. pred krajevnim časom v Liuiii 8079 Št. 8427. O. lir. tobaeiia tovarna v Ljiafc>ljani oddaja potom pismene konkurence sledeče QćL"taix3ge in starine: 550 kg ličja 3000 » odbirkov hodnega platna 1250 » » domačega platna 4300 » 410 » 7000 » 1900 » jute belega platna raševine jute vrvic 200 » motvoznih odbirkov 4000 » vrvenih odbirkov 8500 » odbirkov papirja navadnega 7000 » odbirkov papirja finega belega 2000 » odbirkov cigaretnega papirja nečistega 7490 » litega železa starega prostega o" d o a 370 kg medenine stare proste 1020 » železne pločevine proste 160 » bakrene » » 110 » medene » » 440 » cinkove » » 100 » medenih iveri v zabojih bruto za neto 920 » železnih iveri v zabojih bruto za neto 6080 » kovanega železa starega prostega 60 » medene mreže stare proste 2200 » starega stekla v sodih bruto za neto 1800 » starih žrebljev v sodih bruto za neto. 5540 » » » prežganega » Nadalje rabljene a še porabljive embalaže iz jute in sicer: 1768 kosov = 1730 kg našitkov, debela in gosta tkanina 95 X 150 ent 14000 » = 3700 » ovitkov, tanka in redka tkanina 150—180 X 80 cm 10000 » = 3320 » » mrežastih 23—35 X 180—220 cm 620 » = 200 » » » 90x190 CM črno pobarvanih z belo črto po sredini. Pismene ponudbe, vsaka pola kolkovana z 1 K in priloženo pobotnico O 10* 0 varščini, vloženi pri kaki blagajni in z zunanjim napisom: Ponudba za odkup odbirkov naj se dostavijo najkasneje do 13. listopada 1905, 12. ure Opoldne v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani. Moller, m p, 34is-2 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" *— - nBrLBWn" Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000—. B»—~*-i~ - ■« Podružnica v CELOVCU. KtspiaJ* las prodajaš vse vrste rent, sastavnih pisem, prrjoritet, ko* mnn^nih obUgacij, sreči, delnic, valut, novcev in devis. Promet* Izdaja k vsakemu žrebanju. lajSntrteoe vrednostne papirje In 35ssTravx\a0e> »re)£Jar.e> proti vnovenje zapalo kupone. lamrflsaal iaaaj-tatol. Vinkuluje i i devlnkuluje vojaške ienitninske kavcije, aar Sakaaajat 1» fkaaae aaaaite. ~~ - Podružnic« v SPLJETU. Den.rn« »loge sprejema v tekočem račonn ali na vložne kniiaice proti oa-odnim obrestim. Vloženi denar obrostajo od dne vloge do dne vsdiga. 8—123 Promet s oekl In nakaznlotm). 5 1533 CEJ Q2 Stanovanje nm Kongresnem irgu M. 13« ▼ I. nadstropja, obstoječe iz 4 sob g pritikluiami, se odda za novemberski ali februvarski termin. 1442 - 27 Več sc izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št 31. z malim posestvom a>i ^ma, tik farue cerkve v Strugah, Dalašć za gostilno ali prodajalno izdelana, se iz proste roke proda ali odda v najem. Več pove posestnica Marija Mesojedec v Podtaboru (Strnge) pri Do-brepoljah, Dolenjsko. 3519-3 stanovanje lepo prenovljeno, obstoječe iz 2 sob s pritiklinami. se takoj ali s 1. novembrom odda na Tržaš i cesti št. 38 za letno najemnino 130 gld. f; 3365—3 Natančneje pri A. G judu, brivcu na Kongresnem trgu št. 3. Za trgovino zamešanim bJa-gom na deželi se iste blagajnicarka V prodaji mešanega blaga izurjene imajo prednost. Kje —- pove upravni št vx> ] „Slov. Naroda". 3350—4 ]%Tf-YTtf f « U*ianov«jw,o leta 1842. UA ^ ĆRKOSLIKdRJd, SLIKARJU J NAPISOV IN QR50V t^f BR/3T71 EBERLI LIUBLIRMR M;WoX,*ev« cesta it e. £^ UUDUnnn' IgriSke ulice It 6. = ^3 - F.Mon It. 154 — Pristni dobri brinjevec se dobi pri 30i9-8 L.SEBENIKUvSp. Šiški. Odda se: a. i. lokal za pisarno ali prodajalno v Sod-nijskih ulicah št. 4; im IV velik lokal za pisarno ali prodajalno ravnotam in m. februar stanovanje 8 5 sobami in pripadki v Kolodvorskih ulicah št. 32. Vse podrobno se izve pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani, Kolodvor ske ulice št. 32. IVOVO! Ivan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Be bolj pa v predgovora Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ;,HiBa Marije Pomočnice11 in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove „Nove pisari je" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in Jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem Batu. 23-121 Cena: broa. 2 K; po pošti 2.K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v; po poetih K 30 v. Založništvo £* Sch%*entncr v Ljubljani Prešernove ulloe §t/3. Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kivo z vslsaromatišklm okusom, močjo In Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse ts vrline, namreč kave 47 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa". BRAZAY Brazay Francovo žganje je že 40 let preizkušeno nenadomestljivo domače sredstvo, osobito za vdrgnenje, masažo, obkladke, kot sredstvo za preprečenje migrene, proti influenci, pro-tinu in revmatizmu, za ojaČenje oči, izpiranje Vratu in grla, proti prehla-jenju, preizkušeno sredstvo za gojitev las itd. itd. 4?S- 2 CITRI stori ii im nbrt, so g ■tarilom a Igli is ir* Iij. Ui\ ifrivftitou Stano^anješ z 1 sobo in kuhinjo, pripravne za kako prodajalno, se odda za november na flmftrožcueni trgu sten. 24. Mladenič ki je dovršil tukajšnjo trgovsko šolo z jako dobrimi uspehi, želi vstopiti v kako trgovino kot praktikant. Ponudbe pod „Praktikant" uprav. „Slov. Naroda44. 3418—3 ki je napravila trgovski tečaj, zmožna slovenščine in nemščine, želi kot začetnica vstopiti v kontoarju ali pri odvetnike Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3368—3 z 2 sobama in pritikliuami, se išče za februarjev termin. Najraje kje v bližini frančiškanske cerkve. — Ponudbe pod „Mirna stranka brez otrok" na upr. „S!ov. Naroda41. 3426-2 Največja izbira konfekcije za gospode. Zimska suknja, gorko podvlačena x jesenska obleka, vsakršne barve, x zimske h'ače, črtaste, x modni telovnik posebej« Povrh dobro idoča nikljasta remontoarna ura. 3HFB-3 Jesenska ali zimska jopica. x pelerina. x sukneni kostum. x bluza. Povrh dobro idoČa nikljasta remontoarna ura. Zuuanja naročila se Izvršujejo po povzetju »ii će se posije deuar naprej. »Angleško skladišče oblek" O. ĐERNATOVIĆ v Ljubljani, na Mestnem triu štev. 5. 5 kron in već zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnlh strojev za domače delavce 2883—20 THOH. H. WHITTICK Ac Co, Praga, Petrske namesti 7 156. Trst. Viaa Campanite 13 156 Ravnokar izšlo: Ravnokar izšlo: Mb-ftnrti ročni tali spisal Anton Janežic. Četrta predelana in pomnožena izdaja. Predelal Anton Bartel. a «* O 2302-10 Cena: Uroš. K I*-, o polusnje vezani knji$i K T20. P>obi v a se v Ig. pl. Klelnmayr & M. BamBergovl ftnjigarni == "v IL.3"vjLTol3a.ri.i, ===== Nizke cene I Wreel. FranH«! 1082 komanditna družba prodaja izdatke naj po me m o noj če tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. Moški štif ljetni trpežni g Damski 0 gld a»kj l M lOO lastnih prodajal- Moški 1 čevlji u na trakove modni Otros! dekliški čevlji trakove 1* moAndgt aanja od naprej: flrV^flaa^MKflV Moški čevlji na trakove, ohevreau, g dyear, šivani 51 Damski lavlji na trakove, eleg. in lični iTodyear, siv. 5 sli 50 kr. Dobra kakovost Otroški In dekliški čevlji na gumbe Iz Ornog« aH . m^mmm naprej 11. illjavllca.: " taiste Ice 9. Zastopnica: Tr^rr^J is iigniw1 iieinft Dr. Ivaa Tavla*. 85 2939 4133