SLOVENSKI UČITELJ. Mio »Učiteljskega društva za slovenski Šlajer.11 I/.liuJu 5. in ‘20. vsakega meseca mi coli lil Za oznanila se plačuje od navadne vor-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gldi. GO kr. ‘II 14 kr., trikrat 18 kr. Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.4* Štev. 21. V Mariboru 5. novembra 1876. Letnik IV. Kako naj se obravnavajo berila v narodnej šoli? (Govoril pri učiteljskej konferenci 2. avgusta v Celji g. Bobisut blizo takole:) Obravnava berila razpada v teoretično in praktično. Poročevalec precej od začetka opomni, da hoče pokazati, kako naj se ta nauk deli v viši h razredih, vendar se hoče tudi nekoliko ozirati na obravnavo na nižjih stopinjah. On pravi, da mu je čitauje ali branje uajvažuiši predmet v ljudskej ali narodnej šoli. Dobro, umevno čitanje je duševna vaja, koja se ne doseže, če bi učitelj — kakor so v prejšnjih časih delali — to uro za od-počitek smatral. Teoretični pregled: Sč čitanjem se ima spojiti mišljenje, govorjenje, spisje, zapomnjeuje na pamet (memoriranje) in prosto govorjenje (de-klamavanje). Obravnava: 1. (Na viši stopinji) 5 minut tiho čitanje — vsaki čita po tihem za se, po tem se izprašuje; poslednje v časi tudi smelo izostane. 2. Učitelj sam bere s pravim povdarkom izgledno in opo-zoruje na jezikove posebnosti (auf den Geist der Sprachc). Med tim pa imata mir in pazljivost učence strogo nadvladati. 3. Prosti govor učiteljev v čistem književnem jeziku. 4. Učenci naj pripovedujejo (bolj prebrisani, slabi in najslabši). (Na niži stopinji.) Pri pogovarjanji o zapopadku naj učitelj ne povprašuje po vsem, posebno po tem ne, kar učenec uže itak sam vedeti mota. Vprašanja naj se stavijo prav in določno, od otroka pa naj se tudi zahteva popolni odgovor. (Na viši stopinji.) Tu gre posebno na to paziti, da otroci pomen berila popolnoma raz n mo, in da se pri pripovedovanj} prečitanega poslužujejo svojih (drugih) besedi. To se d& po rečnej in jezičnej obravnavi doseči. Otročjem sprejetji oddaljeni pojmovi naj se s primernimi prilikami in izgledi pojasnujejo, poiščejo naj se vsi stranski izrazi pri vaji govorjenja, premen-javajo naj se dobe in oblike. 5. Ko se je uže enkrat glavna stvar iz berila poiskala, se o njej vsestransko pogovarjalo, prične se se le prav sč pravim čitanjem. Hitro čitanje naj se nikoli ne dopušča, ker s hitrim čitanjem se še ni nobeden privadil dobro čitati, pač pa se nasprotno po dobrem čitauji navadi tudi hitro čitati. Na spodnjej stopinji se vporabi mnogo časa na gladko (mehanično) čitanje. Pri tem je pa vendar tudi poskerbeti, da učenci pravilno in zastopno berč. Z doslednostjo naj učitelj zahteva popolno in čisto izgovarjanje. Na viši stopinji je evfonično — (lepoglasuo) čitanje t. j. čitauje z občutenjem dosezati. To se da tudi doseči, če učitelj umčje žalostno dogodbo, šegavo, humoristično povest prav lepo sočutno čitati. Tako zvauo „popevanje“ v čitanji je popolnoma odstraniti. 6. Ko se je zaderžaj berila razlagal, zapopaduo pravilno čital, in ko so si ga učenci v spomin utisnili (zapomnili), pride na versto prosti govor (deklamavanje)'. Le to, kar so otroci po natančnem razlaganji popolnoma razumeli, naj sc učč na pamet. Pri prostem govoru (z lastnimi besedami) je posebno paziti na primerne izraze. Če se imajo pa otroci kako berilo ali pesmico na pamet učiti, naj pa učitelj pokaže, kako se je učiti. (Učitelj pove celi stavek, otroci ponavljajo in tako grč, dokler znajo vso berilo). Praktični del. Poročevalec g. Bobizut naglaša predno preide k obravnavi tega dela, da se ima pravopis, slovnica in slog (Stil) v berilu zliti. V berilih naj otroci gledajo, kako so posamezne besede pisane, po berilu naj se ono, kar se je ravuo poprej iz slovnice vzelo, ponavlja, in to kar so si otroci na pamet zapomnili, naj prosto zapišejo. V obravnavo praktičnega dela si je govornik zbral berilo „Jagode‘‘ v drugem berilu, ter ga tako-le uredil: 1. Izgleduo se prečita celo berilo. 2. Povprašuje se po glavnib delih (oddelkih). 3. Glavna misel naj se zapiše na šolsko tablo. 4. Kaj je prav za prav jedro celega berila? 5. Razlaganje stavka za stavkom. 6. Zuačajuost posameznih oseb. 7. Jezično obdelavanje: stavek, razširjen, sestavljen. 8. Pismeno obdelovanje: a) Kratek obris glavnih delov. b) Razširjeuje berila (povesti). c) Pripovedovanje v podobi pisma na več načinov, n. pr.: 1) deklica pripoveduje, 2) prosjak (berač) pripoveduje, 3) brat, sestra ali stariši miloserčne deklice pišejo, 4) častnik pripoveduje to dogodbo. č) Živo popisati. d) Enako upodobiti. - Opomniti pa je, da se v vsakem teh pismeno obravnoval-nib slučajev da osnutek ali čertež. Drugi deželni jezik se vadi tudi na podlagi berila. Prestavljanje iz enega jezika v druzega naj se ne verši autentičuo (strogo, beseda za besedo), kajti duh jezikov je različen; vsaki jezik ima svoje posebnosti, ki so le njemu lastne in se ne dado lahko popolnoma natančno izraziti v istej obliki v kakem drugem jeziku. Popolna zastopnost in prestvarjenje oblik in dob prestavljanje zlajšuje. Ustmenej prestavi, katera se je dobro popravila, naj sledi še le pismena prestava. Opazka pisatelja. Gospod Bobisut je pri omenjenem berilu „Jagode“ vsako navedenih točk djansko in obširno izpeljal, kar pa jaz nijsem tako dobro zapomnil, da bi mogel obravnavo vsake točke s poročevalčevim besedami zapisovati. Glavna stvar pa je obrisana takč, da si vsakdo posamezne točke lahko s potrebnimi speljavami dopolni. V. J. Občna zgodovina za vitje razrede narodnih in meščanskih M. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne. Novi veli. (Dalje.) < § G. Martin Luter. V zadnjih letih vladanja cesarja Maksimilijana začelo se je veliko cerkveno razkoluištvo. Martin Luter je bil 10. novembra 1483 v Eislebenu na Turinskem rojen. Njegovi stariši niso bili premožni. Študiral je na univerzi v Erfurtu in potem vsled neke obljubo stopil v samostan Avgustincev. Bil je jako talentiran, zadobil čast doktorja svetega pisma in postal učitelj na univerzi v Wittenbergu. V tem času je razpisal papež Leo X. po celem kerščanskem svetu odpustek, z doneski tega odpustka nameraval je zidati veli-častveuo cerkev sv. Petra v Rimu. Nekateri predigarji so pa slabo in napačno odpustke razlagali in odpuščenjc grehov dajali za nekoliko denarja. To je napotilo Luterja, da je nabil na cerkev v Wittenbergu 95 svojih naukov, v katerih se je posebno proti odpustkom izrazil. K njegovim načelom se jih je hitro več pridružilo in po knjigotiskarstvu so se njegovi nauki močno razširjevali. Papež je od njega zahteval, naj svoje nauke pre- kliče; a ker tega ni hotel storiti, je bilo 41 njegovih točk kot krivoverskih zaverženih in on sam iz cerkve izključen. Luter je na to postal odločen protivuik papežev in v Wittenbergu je v pričo velike množice sežgal papeževo izključilno pismo. Skoro v istem času je razglaševal podobne nauke v Švici Ulrih C vi n gl i, njegovi priveržeuci so so zvali Reformirano i. Tudi v Genfu je Kalvin nov nauk učil; njegovi priverženci so se razširili posebno po Francoskem, kjer so se Hugenoti zvali. Na der-žavui zbor, ki ga je Karol V. v Worms 1. 1521. sklical, je bil Luter na odgovor pozvan. On pa je svoje nauke pred cesarjem, pred deržavuimi knezi in pred najvišjimi duhovskimi dostojanstveniki z uajvečjo odločnostjo zagovarjal končavši svoj govor z besedami: „Ako je to delo človeško, potem bode samo od sebe razpadlo; ako pa je od Boga, ga vi ne boste nikoli razderli“. Ker ga niso mogli pripraviti, da bi bil od svojega nauka odstopil, bil je iz deržave pregnan. Toda njegov prijatelj, volilni knez Saksonski, ga je dal skrivej peljati na svoj grad (Wart-burg) pri Eiseuachu, kjer je Luter tiboma sveto pismo prestavljal. Ob enem se je učenjak Melanhton oglasil kot prijatelj in somiš-ljenec Lutrov. V različnih krajih Nemčije nastali so zdaj verski nemiri: dosedanja služba božja se je odpravila, stari duhovniki prepodili, samostani odpustili. Priprosto ljudstvo je bilo Lutrov nauk o „kerščanski svobodi11 slabo razumelo; kmetje so se bili uperli zoper graščake in pustošili deželo. Posebno nevaren je bil punt tako imenovanih „zopetkerstiteljev“ pod vodstvom Tomaža M U n z e r j a. Na deržavuem zboru v Speierju so bila nova posvetovanja, toda zoper te sklepe so lutrovski knezi in mesta protestirala, od tod ime protestanti. Na deržavuem zboru v A v gs b u r g n (1530) so izročili pismeno svoje veroizpovedovanje, in od tod Avgsb ursko veroizpovedovanje. Katoliki so pa zavcrgli njih predloge; zato so se protestanti zvezali v Šmalkaldonu v močno obrambo, katoličani pa v NUrnbergu. Karol V. si je vse prizadjal, da bi vbranil versko raz-kolništvo. Na njegovo prigovarjanje je sklical papež občni cerkveni zbor v Trident na Tirolskem. (1545.) Ker pa protestanti niso došli, sklenil je cesar s silo je pokončati. Nastala je tako imenovana šmalkadiska vojska in protestanti so bili pri Mllhlbergu na Labi pobiti. Pred to vojsko je bil že Luter umeri, namreč 18. februarja 154G v svojem rojstnem kraju. Nemški protestantje pa radi tega še niso poguma izgubili-Pod vodstvom volilnega kneza Morica Saksonskega so se nenadoma vzdignili. To jo napotilo Karola V., ki je bolan ležal v Insbruku, da se je ondi v Beljak preseliti dal. Karol je ubupal nad zmago protestantov; zato je pa njegov brat Ferdinand v Pasovi ž njim' mir sklenil, ki je bil ua deržavuem zboru v Avgsburgu (1556' proglašen kot deržavna postava. Po tem miru so protestautj0 slobodno svojo božjo službo opravljali in vzeto cerkveno premoženje prideržali. § 7. Cesar Karl V. Cesar Karl V. je bil unuk cesarja Maksimilijana in sin Filipa Lepega ter Jovane Kastilske. Rojen je bil 25. januarja 1500 v Gentu na Nizozemskem in^ondi izrejen. Po svoji materi je podedoval Špansko, Sardinijo in Napolj ter novo Ameriko; po svojem očetu je pa dobil avstrijske in burgundske dežele. Ta mogočen knez se je torej lebko ponašal, da solnce v njegovi deržavi nikdar no zatone. To je vzbujalo zavist francoskemu kralju Francu I., ki si je hotel Italijo pod-verči. Prišlo je «adi tega med obema knezoma do kervavik vojsk, ki so trajale skupaj kacik 20 let, da so bili Francozi iz Italije prepodeni. V pervi vojski je bil Karol Franca cel6 vjel in ga dal v Madrid odpeljati. Se le potem ga je izpustil, ko je Franc podpisal terdo pogodbo miru, katere pa ni deržal. Tudi Turki so pogostoma napadili Ogersko in 1. 1529 celč Dunaj oblegovali. Leta 1535 podal se je bil cesar celč v Tunis v Afriko, kjer je premagal mesto in oslobodil 20.000 zapertih kerščanskih sužnjev. Kakor že povedano, je bilo pod njegovo vlado veliko cerkveno razkoluištvo. Malo kateri vladar je že imel tako vznemirjeno življenje, nego Karol V. Po velikih bolestnih izkušnjah, po mnogih nehvaležnostih, po mnogih telesnih bolečinah seje naveličal daljnih bojev in sklenil, vse svoje krone odložiti. Svojemu sinu Filipu I. je izročil Špansko s pripadajočimi deželami in Nizozemsko tor Napolj; svojemu bratu Ferdinandu I., ki je imel avstrijske dežele, in ki je vslcd volitve bil tudi kralj ogerski in Češki, pripustil jo nemško cesarsko krono. Na to se je odtegnil posvetnemu hrupu, podal se v samostan sv. Justa v pokrajini Estremadura, kjer je pobožno molil in sc peča! z urarstvom. Veliko truda si je prizadjal, da bi mu dve uri popolnem enako tekli. Ko se mu to le ni posrečilo, je tožeč vskliknil: „Se to se mi no posreči, kako sem mogel le pričakovati, da bi bil serca in mišljenja toliko milijonov ljudi enako ubral. “ Se pred svojo smertjo si je dal lastni slovesni pogreb obhajati. Vlegel se je v rakev in menihi so mu žalostne pesmi prepevali. Ta žalostna svečanost ga je tako vznemirila, da je na to zbolel, in potem tudi kmalu umeri v 59. letu svoje starosti. To je bilo 1. 1558. § 8. Parižka korvava svatovsčina. Verske novosti so se tudi po Francoskem razširjevale. Protestanti, imenovani Hugenoti, so se pa od francoskih kraljev Franca I. in ujegovega sina Henrika II. zel6 preganjali. Po smerti tega poslednjega mu je sledil še le 16 let stari Franc II., ki je bil slab na duhu in telesu. Umeri pa je že v poslednjem letu in sledil mu je brat Karol IV. pod varstvom njegove matere, prepirljive Katarine Medici (1560). Ta okoliščina je vzbudila zavest med pervima hišama Francoskima, med Gvizi in Burboni, ki so po deržavnem vodstvu hrepeneli. Gvizi so bili katoliki, Burboni pa Hugenoti; to je bilo vzrok še večemu razserdenju. Ko so bili enkrat protestantje v skednju pri božji službi zbrani, napadejo jih Gvizi in morijo. To je bil vzrok hugenotskim vojskam, ki so veliko let po Francoskem grozovito razgrajale. Začetkoma so bili Hugenoti premagani, pa po dokončani vojski jim je bila vsled oslabljenja katoličanov verska svoboda priznana. Mislilo se je že, da se boste stra»ki porazumeli, ker je kraljevska mati svojo hčer Margareto s hugenotskim princom Henrikom Navarskim poročila. Vse glave Hugenotov in veliko druzih je bilo pri tej svečanosti navzočih. Pa ta sprava ni bila odkritoserčna, marveč se je to praznovanje porabilo za strašno hudodelstvo. V noči sv. Jerneja od 23. do 24. avgusta 1572 je bilo v Parizu več tisoč hugenotov umorjenih. Ob enem so bila dana tajna povelja na namestnike, naj po provincijah to isto store. To strašno morenje se imenuje parižka kervava svatovščina, ker malo dni popred se je obhajala v Parizu Henrikova svatba. Pa vojska se je vendar z nova začela, in Hugenotom so sc morale verske svobode poterditi. Se le Henrik Navarski, ko je zasedel pod imenom Henrika IV. francoski prestol, je pripomogel nesrečni deželi do mjru, ker je sam postal katoličan, pa protestantom svobodo v verskih rečeh dovolil. Bil je pameten vladar, pospeševal poljedelstvo, kupčijo in, obertnijo. Rekel je, da ne bode pred zadovoljen, dokler ne bode tako blagostanje, da bode vsak kmet imel ob nedeljah svojo pečenko. Podpiral ga je minister Suli. Vendar je bil dober vladar zavratno umorjen (1610). « § !). Elizabeta Angloška iu Marij a Stuart. Utemeljitelj kraljevske rodovine Tudor na Angleškem je bil Henrik VII. Njemu je sledil Henrik VIII. (1500), kervo-ločen trinog. Pod njim se je začela reformacija na Angleškem; on se je storil od Rima neodvisnega in so sam za poglavarja angleške cerkve postavil. Njemu je sledila hči Elizabeta, ki je reformacijo dokončala in ustanovila tako imenovano angleško ali škofovsko cerkev. Elizabeta (1558—1603) je Angleško povzdignila med perve evropske deržave in temelj položila prihodnji velikanski angleški kupčiji. Pod njeno vlado se je pospeševalo vse, kar pospešuje blagostanje ljudstva. Bila je žena velikih zmožnosti iu nenavadne učenosti. Njeno slavo pa je zmanjšalo njeno gerdo ravnanje s svojo sorodnico Marijo S tu a rt o v o, kraljico Škotsko. v Ta je bila komaj osem dui stara, ko jej oče Jakob V., kralj Škotski umerje. Med tem, ko je njena mati vladala, bila je ona na francoskem dvoru odgojena in še le 16 let stara s francoskim kraljevičem, poznejšim kraljem Francom II, poročena. Ker je pa njen soprug kmalu umeri, povernila se je sama v svojo domovino in prevzela vlado. Pa reformirani Škotje se upro zoper svojo kraljico, ki je bila vneta katoličanka! Marija je pribegla k Elizabeti na Angleškem, kjer so jo pa iz nezaupanja 18 dolgih let zaperto imeli. Njeni priverženci, katoličani, so jo hoteli oprostiti, a to jej je že smert prineslo. Obsodili so jo izdajalstva in ob glavo djali (1587). Elizabeta, ki jo je gotovo vest pekla, umerla je 16 let potem, 70 let stara. Ž njo je hiša Tudor pomerla in na prestol prišla hiša Stuart, kajti nesrečno Marije sin Jakob je bil za Angleškega kralja izvoljen. Ta je vse britanske otoke združil v eno deržavo pod imenom kraljestvo Veliko Britansko in Irsko. § 10. Filip II. Španski. Filip II. jo bil podedoval po svojem očetu Karolu V. vsa ujegova posestva. Njegovo ošabno in neprijazno vedenje se pa podložnikom ni dopadlo. Zaničeval je razen tega tudi vse, kar ni bilo špansko. Druge njegove dežele mu torej niso zaupale. Bil je oster katoličan, zato je zatiral verske novosti, posebno po Nizozemskem, kjer so se precej razširjevale. V teh krasnih provincijah, kjer so od nekdaj uživali pro-bivalci slobodo in predpravice, vladala je Filipova sestra Margareta Parmska kot njegova namestnica. Bila je mila in od ljudstva ljubljena žena. Filip pa je Nizozemce o njih svobodah prikrajševal in ostre naredbe dajal, da bi zaterl verske novosti. Ljudstvo pa je bilo s tem razdraženo in plemenitniki so izročili namestnici prošnjo, da bi se te naredbe preklicale. Ker niso dobili na prošnjo odgovora, je razdražena druhal katoliško cerkve ropala, podobe in cerkvene posode pokončavala in mučila katoliške duhovnike. Filip je hotel ustajo s silo ukrotiti. Poslal je vojvodo A1 b o s vojsko, da bi puntarje potlačil. Bojazen pred tem možem je napotilo veliko protestantov in več plemenitnikov, med njimi Viljelma Oranskega, da so svojo domovino zapustili in se izselili. Alba je po svojem prihodu začel sam vladati in ukazal največje nasprotnike Španske umoriti, med temi grofa Egmonta in Horna. Odbegli princ Oranski je bil se med tem orožil in začel vojsko, toda bil je premagan. Ker Alba ni prenahal od svojega tlačenja, začel se je boj z nova, in končal na srečo upornikov. Princ je bil za namestnika oslobodjeuih provinc izvoljen, ki so se zvale Utrehtska union (zadruga). Razglasile so se za neodvisne od Španije, kar je v vestfalskem miru (1 (»48) tudi pripoznano bilo. Kraljica angleška, Elizabeta je bila pomagala upornikom. Zato se je botel Filip nad Angleži maščevati. Poslal je neznano veliko ladijevje, imenovano nepremagljiva „armada“ zoper Angleže, toda brez vspeha, viharji in hrabrost Angležev so ga primorali, da se je moral verniti. Pridobil si je pa bil Portugalsko, kjer je bila kraljevska rodovina pometla; ostalo je pri Španiji (50 let. V svojih družinskih razmerah Filip ni bil srečen. Njegov sin Don Karlos mu je delal veliko žalost, ker je v svoji veliki jezi celo očeta umoriti hotel, kar mu je pa spodletelo. Don Karlos je umeri v ječi. Po smerti Filipa II. je^sledil mu sin, slabi Filip III., ki je v veliko škodo deželi iz Španskega pregnal tako imenovane Moriskos, ki so bili prav pridni delavci. Temu je bil naslednik njegov vnuk Filip IV. Pod njegovo vlado se je Portugalsko zopet od Španije odtergalo in bilo pod hišo Braganca zopet samostalno kraljestvo. § 11. Junaška sinert Nikolaja Zrinskega. Cesarju Karolu V. je na Nemškem sledil Ferdinand I, ki je vladal prav kratko in bil v marsičem prejeuljiv, da je vznemirjene duhove ukrotil. Mir pa je ljubil tudi njegov sin in naslednik Maksimilijan II, dasiravno se ni mogel vojski odtegniti. Že v začetku njegovo vlade je zakleti sovražnik Nemčije in kerščanstva, namreč Turki, napadal cesarstvo. Stari Sultan Soliman jo hotel Beč pridobiti in se s 200.000 vojščakov proti njemu napotil (1566). Deri je že po Ogerskem, toda njegovo napredovanje mu je bilo zabranjeno po hrabrem vojvodi Zriuskem, ki je ogersko tcrdnjavo Ciget branil. Zrinskova mala četa je obljubila svojemu grofu, neobup-ljivo se bojevati, s strašansko turško vojsko. Dvanajst napadov so bili njegovi vojaki srečno odbili, toda njih število se je s tem skerčilo na nekoliko sto mož. Vse je bilo že porušeno, že zgornji grad je gorel in ni bilo skoro rešitve več. Kar se Zrinski, kakor nekdaj Leonida, zažene s svojo peščico borilcev med sovražnike, med katerimi je našel junaško smert. Sovražniki so sicer šli v goreči grad, kjer se je pa smodnik užgal in 2000 Turkov je bilo pokončanih. Zguba Turkov pri Čigetu je bila velikanska. Soliman sam je v taboru dva dni pred malo častno zmago umeri. Njegov naslednik ni tako ljubil boja in sklenil je s cesarjem večletno pornirjo. (Dalje prih.) Aleksander veliki. Zgodovinska slika, spisal Dr. J. Lukas. — Metodično obdelal Tone Brezovnik. (Konec.) 0 vojski v Indiji £ Važnejše se ponovi. N. pr. Ali se je Aleksander 8 pridobitvijo perzijanske države zadovolil? Aleksandru pa še pri do bij c nje perzijanske države nij bilo dosti. Ke-daj je začel vojsko z Indijo ? Leta 327 šelje sč svoj o vojsko v Indijo. Kakošen vspeh imela je ta vojska? Bil je tudi tukaj srečen ter si je večjidel Indije podvrgel. Zakaj si nij cele Indije podvrgel? Njegovi vojaki nij s o hoteli iti, in Aleksander moral se je vrniti. Kako se je vojska pri vrnitvi razdelila? En del vojske vrnil se je po morji, drugi del pa po suhem v Babilon. Vse do sedaj z razprtimi črkami se ponovi. Pripoveduje se dalje: „Zdaj se je povsem.................zdru- žitvi vdali. “ Kaj je Aleksander nameraval? Vsbodne in zahodne narode združiti. S kakimi sredstvi je to doseči hotel? a) On sam se je s hčerjo Darijevo oženil; b) napravil je veliko ženitovauje med Makedonci in Perzijankami. Zakaj njegovi vojaki nijso bili zadovoljni? Kako je Aleksander sč svojimi podložnimi ravnal? Enakopravno* kako* olikan in ljudoljuben bil je Aleksander! Kaj jo hotel z narodi celega (tedaj znanega) sveta storiti? V en narod jih sklopiti. Zakaj je nevolja makedonskih vojakov skipela? Ker je Aleksander neke dela nezmožne odpustil. Kako je Aleksander uporneže kaznoval? Trinajst dal jih je v Tigris vreči, druge pa je, očitaje jim ostro njih nehvaležnost odpustil ter se je s Perzijani obdal. Kaj je Aleksander s to odločnostjo dosegel ? Makedonci prosili in dobili so odpuščanje in velika spravna svetka praznovala se je. — O čem smo zdaj govorili ? 0 njegovi delavnosti za notranji red deržare. - ^ Učitelj pripoveduje dalje: „Novo združeno armado.............. glavno mesto Aleksandrija11. K čemu je hotel novozdruženo armado vporabiti? Za vojno proti zahodu. Kaj je ta snov vnemogočilo. Njegova bolezen in smrt. Povedite mi kaj o njegovej smrti 1 Kdo naj bi bil njegov naslednik? „Najvreduejši“. Kdaj je Aleksander umrl? Kako star? Kaj mi znate o njegovem značaju povedati? Kaj se je po Aleksandrovi smrti zgodilo? Vojska med njegovimi vojvodi. Kako dolgo je trajala ta vojska? Kak nasledek imela je ta vojska? Cela njegova svetovna država razdelila se je v več držav. Ktere izmed teh so važnejše? O čem smo zdaj govorili? 0 Aleksandrovi smrti in o koncu njegove države. .- >■<*' Ponovi se: O čem se je Aleksander po vrnitvi iz Indijo najbolj prizadeval? Prizadeval sije svojo državo po postavah (z dobrimi postavami) vrediti in Makedonce ven narod sklopiti. Kaj ga je v teh črtežih prehitelo? V sred teh črteže v prehitela ga je bela smrt, 11. junija 323 1., s t o p e r v 32 let starega. Kaj se je po njegovi smrti zgodilo? Po njegovi smrti nastala je med vojvodi dolgotrajna vojska. Kaj se je z državo zgodilo? Slednjič seje eela velika država razdelila v več državic, med kojimi so: 1) Makedonija in G reci j a, 2) Sirija (država Selev-cidov) in 3) Egi pet, najvažnejše. Kakega značaja bil je Aleksauder? Aleksander bilje izvanreden genij, blagega srca; hotel je vsa ljudstva grške omike vdeležne storiti. Toda njegova sreča ga je omamila, postal je gr o z ovite n.. On ni j samo staro podiral, nego stavil je na njegovo mesto novo, boljše. Po pravici ima priimek „veliki“. III. Razvoj zadržka. Sedaj se jedro cele pripovesti po na šolskej deski stoječem osnutku ponovi: „Aleksander včliki 333 pr. K. 1) Aleksandrova mladost in odgoja; 2) Podjarmljenje perzijanske države a) z zmago na Graniku 334 pr. K. b) „ pri Issu 333 „ „ c) „ „ Gavgameli 331 „ „ 3) Vojska v Indiji; 4) Njegova delavnost za notranji rjd države. 5) Njegova smrt in razpad njegove državo". Šolarji ponovč zdaj vse z razprtimi črkami tiskane stavke. Co učenec obteči, pomaga učitelj s primernimi vprašanji. IV. Citanje v berilu ali v zgodovini. Zgdovinska slika, kojo so se prej po naznamovanej poti naučili, čita se sedaj v knjigi. Razklada se ova baš tako, kakor kako navadno berilo, t. j. razlože se besede, konstrukcijo itd. V. Po na vi j en j e sestavka. Zgodovinska slika se še enkrat od učencev pripoveduje. Ako jo učenci vže dobro znajo, vporabi se jedro tc slike kot prosto spisje (Aufsatz). Učencem ne bo težavno, opiraje se ua prejšnje, dobro spisje narediti. Mogoče je še tudi sledeče: Učitelj stavi ista vprašanja kot prej (pri z razprtimi črkami tiskanimi odgovori), učenci pa odgovor zapišč. Tako doseže se diktat. — Dopisi. Iz Gorice dnč 15. oktobra. (Novo pisanko.) Gospod Anton Gallo, c. k. učitelj na vadnici v Gorici (Gorz), je po Oliiorjevemu navodil priredil pisanko, katero je visoki c. k. deželni šolski svet goriški in gradiščanski odobril z odlokom dnč 1. maja št. 352. „Sočaa, št. 40 je prinesla o teh pisank sledeči poziv: „0 potrebi pisanja je vsakedo prepričan. Prišla je doba, ko so edino le plemenitaši znali pisati. Kedor dandanes ne ume pismeno razodeti svojih misli j, skoro nema pravico do imena človek. S pisanjem, strože z lepopisom, gjiji se pa tudi čut za snažnost, pravilnost (regularnost), red in lepoto. A razni so poti, s katerimi je učitelju možno prinesti mladino v tej stroki do zaželenega konca. Pisava učenčeva bodi razločna, priprosta, tekoča, prijetna. Ostanimo pri razločnosti pisavo; kajti v njej jo, skoro bi dejal, izvor priprostosti, tekočosti, prijetnosti. Mej vsem, v čemer je utemeljena razločnost v pisavi, je vstrična lega pismen n a j v a ž n e j š a. — Pismo biva nerazločno, kakor hitro to pismo navpik stoji, a ono pošev. Vštričnost sama na sebi pa ne zadostuje še; treba je določenega nagnjenega kota, ki naj pristuje v deržanju života in naravi pisma. Kar daje tein določeno nagnjenim vstričnicam veliko veljavo, jo to, da so otroci siljeni svoj život tako deržati, kakor neogibno treba ne le v dosego lehke in vztrajno pisave, a oso-bito tudi, da se razvoj uče n čo ve ga trupla no uk ra ti. Koliko gerb in krivostij je uže pretizročil zgre šeni pervi poduk v pisanji!? Verlo dobro piše v tein oziru Ohler: Ein gut eingerichtetcs Liniennetz, vvelches jedoch nur bis zur erlangton Fertigkeit zum Gebrauche bleiben darf, wird dio Symmetrie d er Ausfiihrung \vesentlich unterstiitzen. Ein solclies tnuss jedoch die Eigenschaft haben, dass es die gleiche Lange, die gleicho Lago und dio gleiche Entfernung des Buchstaben bestimmt.................. Die schiefen Linien bostimmen ziveierlei, 1) dio Lage, 2) die Entfernung der Buclistabenbe8tandtheilo und der Buchstaben solbst von einander.“ Temu navodu ustrezajoče pisanko je tedaj g. Gallo napravil. Rabili so jih minulo leto razni učitelji na Primorskem z najboljim uspehom in sicer uže v pervern razredu. — Priporočujem radi tega Gallove pisanke tudi štajerskim učiteljem in želim, da bi jih uveli v svojo šole. Pisanke imajo slovenski, nemški in italijanski napis. — Na Gallovo željo som poslal nekojem šolam na spodnjem Stajorju tako pisanko na ogled. — Prodaja je edino le knjigar Julij Dase v Gorici (Gorz), in sicer stane vsakih , 100 pisank 1 gld. 25 kr. Papir je prav dober. Gospodje tovariši 1 poskusite torej, in ne bodeto se kesali.*) Antonij Leban, učitelj v Ribnici na Št;y. *) V pojasnjenjo povemo, da so te pisanke tako čertanu, kakor tako zvane „diktande“, samo da imajo tudi poševne čorto za lego. Ured. Slovstvo. (Milo zvuk. Sbirkapopievaka)za mladež obojega spola. Uglasbil Ivan pl. Zajc. Stane 35 novčičev. Dobiva se v Zagrebu pri bukvarjih in pri učitelju Varjačiču. To je zbirka horvatskih pesmi z melodijami (sopran ali alt) od znanega liervatskega skladatelja. Hervatskim učiteljem so pVav dobro došle, tudi slovenski učitelji naj po njih segnejo, lohko bodo kaj porabili iz cene in dobro knjižico. (Rokopisa „Trotjoga borila11 in „Početnicou) ali Abecednika sta pisatelja: Andr. Praprotnik in Ivan Miklošič sl. ministorstvu v odobrenje predložila. Počasi gre, pa gre vendar. — (Družba sv. Mo h or a) v Celovcu je izdala lotos sledečih šeštero, za slovensko ljudstvo prav koristnih knjig: 1. Nebeška krona. 2. Kristusovo življenjo in smert; 3. Občna zgodovina. 4. Umni kmetovalec. 5. Robinzon starši. 6. Koledar za leto 1877. (Matica slovenska) v Ljubljani bode dala letos svojim udom: 1. knjigo „Dr. Lovro Toman.“ ‘2. Letopis za leto 1876. 3. Zomljovido: Francija, Britanija in Skandinavija. — („Podučne po vesti.") V laškem jeziku spisal Frančišok Soave: poslovenil Štefan Kocijančič; 3. popravljeni natis; s 6 podobami, tiskal in založil Paternolli v Gorici; cena 80 kr. — To je naslov novoj slo-venskej knjigi, ki jo namenjena našemu slovenskemu ljudstvu, posebno pa odraslej mladini v poduk. Temu narnonu pa precej obširna knjiga z mičnimi moraličnimi povestmi todi ustroza in moremo jo slovenskemu občinstvu, posebno župnikom in učiteljem, kot posredovalcem pri ljudstvu priporočati. Šolske novice in drobtine. („Učitoljsko društvo za slovenski Stajer.") Pregledovalci računa od 1. oktobra 1875 do 15. avgusta 1876, voljeni pri občnem zboru, namreč gg.: Kosi, Štuhoc in Štrenkolj, poterdili so predloženi jim račun. (Iz štajerskega deželnega šolskega svota.) Seja ‘2‘2. sept. Naznanjal jo deželni š. nadzornik o svojem nadzorovanji šol v okraju Aussee. — Graška hranilnica je naznanila da jo 6000 gld. razdelila 16 občinam po ‘200 do 800 gld. v podporo pri zidanji novih šolskih poslopij na Štajerskem. — Dovolilo so sc starostno doklade in pokojnine. — Pavlina Fliess seje postavila za učiteljico ženskih del v Žavcu. V soji 10, okt. so je med drugim naučnemu ministerstvu poročalo o stanji ljudskega šolstva v letu 1875—1876. Imenovani so mod drugimi bili: Anton Štuhec za učitelja pri sv. Bolfanku na Kogu in Marija Dernjač za obertno učiteljico v Sevnici. V pokoj sta bila djana: nadučitolj Jak. Šmidingerpri sv. Martinu pri Vtirbergu in učitelj Henrik Škoflok v Sromljah. (Učiteljsko preskušnjo v Ljubljani) so delali sledeči gg.: Žirovnik, Habe, Razingor, Rihteršič, Kmnmor, Pavlin, Zmrzlikar, (iz Štajersk.) Lctnar, Petkovšek (za meščansko šole), Dular, Dolinar, Kranjc, (iz Štajorsk.), Pokorn, Ribnikar in gospodični Šventer (iz BjpŽič) in Dolenc (iz Loko.) (V Gorici) so začno preskušnje sposobnosti za učitoljo 6. novembra, za uč teljice 13. novembra. (Javna zahvala.) Slovenska Matica je darovala okrajni učiteljski bukvarnici ormužki precejšnjo število knjig, znanstvenega in obče poduč-ljivcga zapopadka. za kateri dar so podpisani v imenu tukajšnjega učiteljstva prav lepo zahvaljuje Stofan Kovačič. (Vabilo.) Učiteljsko društvo v C el ji bode imelo v četertek 9. novembra t. I. svoj osmi letošnji zbor, pri katerem se bode med drugim tudi 0 zbolšanji „Druzi>ga berila" predlagalo in sklepalo. K temu važnemu zboru vabi uljudno odbor. Celje 25. oktobra 1876. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnico in Brežice bo imelo v četertek, dne 9. novembra v Rajhenburgu porvi redni zbor za društveno leto 1877. Na dnevnom redu je razun poročil in prednašanj volitev novega odbora. (Poslano.) Stoperv danes som dobil Jos. Kacijančičcve nslovonsko narodne pesmi". Kdor jih hočo dobiti, naj so naroči pri podpisanem; cena 1 gld. P. T. naročniki, koji so nže naročnino odrajtali, dobč te dni I. zvezek. — V Ribnici (Roifnig pr. Marburg) dnč 30. oktobra 1876. Antonij Leban, učitelj. Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem : Učiteljska služba pri Svetinjah (lrazr., okr. in p. Ormuž) s 550 gld. in stan. do 31. okt na kr. š. sv.; učiteljska služba v Zrečah (lrazr., okr. in p. Konjice) s 550 in stan. do 31. okt. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Corkovcih (2razr., okr. in p. Ptuj) s 550 gld. in malim stan. do 15. nov. na kr. š svet. Učiteljska služba v Blanci (lrazr., okr. in pošta Sovnica) s 550 gld. in stan. do 20. nov. na kr. š. sv. Na Kranjskem: Učiteljska služba v Mirni poči (lrazr., okraj Rudolfovo) s 500 in stan. do 10. nov. na kr. š. svet. Na Goriškem: Učiteljske službo v Škerbeni, Repentabru in Rodiku (lrazr., okr. Sežanski) s 400 gld. in stan. do 15. nov. na kr. š. sv. Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem. Na Štajerskem: G. Franjo Čeh (iz Zreč), učitelj v Ločah; g. Končan (od Waldherr-ja iz Ljubljane), podučitelj v Mozirji. G. Boštjančič, nadučitelj v St. Jurji na Ščavnici; g. Lopič, učitelj pri sv. Križu v pt. okraju; gospodična Schott, učiteljica v Vuzenici, gospodična Krašovec, podnčiteljica v Marnbcrgu. Na Kranjskem: Gospodična Miroslava Ekl (prej v Černučah), učiteljica v Terbovljah; gospodična Orel, izprašana za meščanske sole, jo dobila službo v Pulju (Pola). Gospodična Haufen, učiteljica v Planini; g. Kalin (iz Goriškega), učitelj v Podragi. Na Primorskem: G. Furlani (iz Maribora), podučitelj na mešč. šoli. Na Goriškem: Gospod Jože Lavrenčič, podučitelj na nemški meščanski šoli v Torstu. Gospod Lovrenčič (iz Škerbine), nadučitelj pri sv. Križu; g. Bratina (učit. kand.), podučitelj v Kobaridu; g. Bunc (učit. kand.), podučitolj v Tolminu; g. Kom a v ec (iz Gergara), učitelj z Pevmi; g Koma vi i (učit. kand.), učitelj v Gergaru. Na&učiteljska služba na trirazredni ljudski šoli v Ribnici z dohodki III. razreda in prostim .stanovanjem se razpisuje. Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi naj pošljejo svoje dostojue dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke uajdalje do 1. decembra t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Ribnici (lteifnig an der K&rut-nerbahn.) Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 12. oktobra 1876. 1—3 Pervossdnik: Strobach. Učiteljska služba na enorazredni soli v Cezanjevcih s 550 goldinarov plače, 50 gld. poboljška, prostim stanovanjem in eveutuelno z dohodki orglarja se razpisuje. Prošnjo naj se uložijo do 20. nov t. 1. po pravilni poti. Okrajni šolski svet v Ljutomeru 9. oktobra 1876. 2—2 Predsednik: Premerstein ni. p. Učiteljska služba na enorazrednici v Lemberku s služuino IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje. Prošnje se imajo potem predstavljene šolske oblasti poslati do 15. novembra 1876 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Lemberku pošta Šmarje pri Jelšovcu. Okrajni šolki svet Šmarski, dne 17. oktobra 1876. Prvosednik: llnaH 1. r. Učiteljska služba na novej enorazrednici v Lepi njivi pri Mozirji z dohodki 111. razreda in stanovanjem se razpisuje. Prositelji zmožni slovenskega in nemškega jezika imajo svoje dokumentirane prošnje do konca oktobra poslati krajnemu šolskemu svetu v Lepi njivi (Schonacker), pošta Mozirje. Okrajni šolski svet Gornjegradski, dnd 27. septembra 1876. 2—2 Pervosednik: Haas 1. r. Podučiteljska služba na ljudskej šoli v Braslovčah z dohodki III. razreda se razpisuje. Prositelji imajo svojo prošnje do zadnjega oktobra t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Braslovče vposlati. Okrajni šolski svet Vranski, din; 10. oktobra 1876. Porvosednik: Haas 1. r. Podučiteljska služba na ljudskej šoli v Vojniku z dohodki III. razreda se razpisuje. Prositelji imajo svoje prošnje do 15. novembra 1876 krajnemu šolskemu svetu v Vojniku vposlati. Okrajni šolski svet Celjski, dne 7. oktobra 1876. Pervosednik: Haas 1. r. s v Ljutomeru (T.-.uttenberg) imelo bode v zalogi sledeče slovenske šolske knjige: Lapajne: Geometrija ali merstvo, cena 24 kr. Netolička-Lapajne: Mala fizika v pogovorih, cena 25 kr. Netolička-Lapajne: Mali prirodopis v podobah, cena 60 kr. Decker-Lapajne: Fizika in Kemija, cena 70 kr. Krones-Lapnjne: Pripovcsti iz zgodovine Štajerske, cena 8 kr. Lapajne: Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja, cena 8 kr. Praprotnik: Slovenska slovnica, cona 30 kr. Praprotnik: Spisje, cena 32 kr. Slovenski učiteljski koledar za leto 1877 z imenikom slovenskih sol in učiteljev po 10, 15, 20, 25, 30 in 40 kr. Dr. Razlag: Slovenska pesmarica, cena 60 kr. Lapajne: Kranjsko ljndsko šolstvo, cena 20 kr. Temp8ky: Kazalni nauk v podobah s slovonskim in nemškim tekstom; cona 6 gld. 66 kr. (v knjigi) ali 14 gld. (na debelem papirji). Prausek-Praprotnik: Tablice s čerkami (bralni stroj), cena 1 gld. 80 kr. Žnidaršič: Nauk o decimalih in novi meri, cona 60 kr. Žnidaršič: Abeeednica, cena 20 kr. Barbika Hochtl: Stari vojak in njegova rejenka, (otroška gled. igra), cena 20 kr. Ustrahovalna pravila ljutomerske šole, cena 1 kr. Slomšekove pesmi, cona 1 gld., oziroma 90 kr. (novezano). Felkl-nove risanke, št. 1 (pike 1 cm. narazen), št. 2 (pike 2 cm.), št. 3 (pike 4 cm.), št. 4 (brez pik); cena onemu kosu 6 kr.; 100 iztisov 4 gld. 70 kr., 50 iztisov 2 gld. 40 kr. (Felkl-nove risanke so najboljše risanke.) Knapek-ove risanke (tudi s slovenskimi napisi), št. 1 (pike 1 cm.), št. 2 (pike 2 cm.); cena 3 kr.; 100 kosov 2 gld. 85 kr., 50 kosov I gld. 45 kr. Winiker-jeve pisanke (glej dotični inserat), cena 2 kr,; 240 kosov 2 gld. 90 kr.; 120 kosov 1 gld. 50 kr., 60 kosov 80 kr. Razen teh naštetih artikeljnov postrezalo se bode še z drugimi rečmi, katerih bodo p. n. naročevale! zahtevali. — Naročila se bodo urno po pošti izveršovala. Pri majhnih naročilih naj se izvoli denar naprej poslati (po poštni nakaznici) in pošiljatev se bodo radi manjših stroškov pod križnim ovitkom oddala pošti; pri večjih naročilih se bode znesek na pošti povzel. Samo znanim in zanesljivim naročevaleem se bode blago na vero poslalo. Naš namen ni, dobička iskati, ampak na to.delati, da se bodo nase domače blago bolj razširjevalo, in da bodo slovenski učitelji po hitri poti in po nizki ceni v roke dobili'slo venske šolske potrebščine. Prosimo torej zaupanja in podpore! 1—4 razstava im razstava nn Založba XXVI. skupina. Priznalna Karol Mer-ja, XII. skupina. Priznalna diploma. bukvarja v Bernn, 1873. \S J 4:^»^ Ferdinandove ulice Založena dela. Štov. 3. in pisanske V založbi podpisane knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertaue pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer: Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.) Št. 2. Pisana za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.) 9 Št. 3. Pisana za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četverki.) Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.) Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertami; visoka četvorka.) Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.) Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana kujigoteržuica je pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati. Cena pisank jo za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo. Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo: Prvi nauk v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokorny, poslovenil Anton Lčsar. Sešilek 1.—12. ii 2 kr. pr. Iliess 4 fl. 80 kr. netto 3 fl. 15 kr. Kartelu zn Prufungsscliriftcu mit blauen Linien und Rand-verzierung in 4° a. Briefpapicr it 1 kr., 100 St. 75 kr. n. Lesar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 fl. Naročila naj so franko pošiljajo na Hnrol %WinlUer-J