PoStnfna pTafcma v gotovini. Leto XM št. 7» (99jutrou xdl, št. 373) Ponedeljek, 14. februarja 1938 Cena 2 Din bpiavuistvu. ujucjijana, KJiafijtva š — Telefon št 3122 3123. 3124, 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, delen« ourgova al. — Tel 3402 m 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon št 2455. Podružnica Cehe Kooenova ulica 2. — Telefon St 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-»artneria Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul 5. Telefon ŠL 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja do pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon St. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. 1AZG0V0RI BREZ REZULTATA Sihsparen in skromen komunike o sobotnem sestanku Hitlerja in ilr« Sehuschnigga — V Berlinu in na Dunaju so skrajno rezervirani Berlin, 13 febr d. O včerajšnjem sestanku Hitlerja in dr. Schuschnigga je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Avstrijski zvezni kancelar dr. Schu-schnigg je včeraj v spremstvu državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta in nemškega poslanika na Dunaju Papena ter v navzočnosti nemškega zunanjega ministra Ribbentropa obiskal nemškega državnega kancelarja Hitlerja na njegovo povabilo na Ober-salzbergu pri Bechtesgadenu. Ta neofi-cijelni sestanek je izraz obojestranske želje po razgovoru o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na odnošaje med Nemčijo in Avstrijo. Enako se glaseče uradno poročilo je bilo izdano tudi na Dunaju. Razgovori, ki sta jih imela Hitler in dr Schuschnigg. so trajali ves dan do pozno zvečer Od 10 do 13 sta se Hitler in dr Schuschnigg razgovarjala ired štirimi očmi, nato pa so se razgovori nadaljevali v navzočnosti avstrijskega državnega podtainika dr Schmid ta. nemškega zunanjega ministra Rib-bentrona in nemškega poslanika na Dunaju Papena Razgovori so trajali vse do 22 15 ko sta dr Schuschnigg in dr Sehmidt z avtomobilom odpotovala v Solnograd od koder sta se z brzovla-kom vrnila na Dunaj. Izredna seja avstrijske vlade Dunaj, 13. febr. d. Vlada je imela danes dopoldne več ur trajajočo sejo, na kateri je kancelar dr. Schuschnigg poročal o svojih včerajšnjih razgovorih z nemškim kancelarjem Hitlerjem. Na seji so podrobno razmotrivali ves položaj, vendar pa niso sprejeli še nikakih konkretnih sklepov, ker so v vladi nastala velika nesoglasja. Vladni krogi so želo rezervirani. Vedno bolj pa se zgo-sčuieio vesti o skoraišnji spremembi v vladi, ki se mora tudi po svoii sestavi kar najbolj prilagoditi avstrijskonem-škemu sporazumu. Vlada bo jutri na-daHevala svoja posvetovanja, katerih izid pričakui°io v vsei avstrijski javnosti z največjo napetostjo. V dunajskih krosih prevladuje prepričanje. da bi sestanek med Schu-schniggom in Hitlerjem mogel imeti večji usoeh. ne pa samo to, da bi znova naglasila načela sporazuma od 11 juli ia 1936 Obenem pa zlasti iz vladnih krogov naglašajo da ne more biti govora o kakšnih koncesiiah glede glavn;h načel avstrijske vlade, kar se tiče zunanje politike ali o staiišču av-striiske vlade nasnroti nacionnlnemu socializmu V ostalem pa zatrjujejo, da je \ teku včerajšnjih razgovorov nemški kancelar Hitler nonovil svojo željo. da se urede odnošaii med Nemčijo in Avstriio ter da je Schuschnigg izjavil svojo soglasnost, toda obenem je podčrtal, da avstrijska vlada ne more onustiti načela neodvisnosti Avstrije Avstrija ne more menjavati brez več jih razloaov smeri svoie politike, ki jo vodi že štiri leta v Srednji Evropi. Av-triia ho brez ozira na trenutne teža-, e lojalno nadaljevala noliriko, ki izhaja iz dogovora 11. julija 1936. Polkovnik Adam o sestanku Dunaj, 13 febr g. Vodja avstrijske propagande polkovnik Adaui je snoči sklical sefurednike i«chnik'lef bi se nato nadaljevala '»fenrivn nji Madrid General F"incn jp v<*era: odpotoval v Bur-gns kiet se bo «estal 7 vrhovnimi "©V,širini voditelji in -e 7 njim- o vseh podnvbncstih 7asnovane ofe-iiive. Perpignan. 13 febr. br. Snoč: se je oričela na Guadalajari že dolgo napovedovana ofenziva f onkovcev Fmncove čete »<> za-če'e napad na olseku. Širokem 40 km Vladne čete nudijo ogorčen oipor. Razvij.-iio se izrelno žilave in krvave borbe, ki zahtevaj? na obeh straneh mnogo žrtev. Vladne čete so isto^flsnn oriČe'e novo ofenzivo na fronti pri Teruelu kjet pa so prav tako naletele na močan o'ipor franeovcev. Madrid, 13 fe» r bi Snoči okro^ 20 eo začeli fran"ovci silovito obstreTevati Madrid 7. dal°ko«tre.!nimi topovi. Ora.«te e_o rvadale v sredice mes+a in po^roč le veliko ra^derrrie Tud: orel mest,in so b:1a hudo h^m^irdirana. vendar ipa je tem Skoda neznatna. Zamorci se perejo • • o Francovo časopisje obsoja nečloveško morijo in grozo* dejstva drugih Zanimive praske inSormadje Praga, 13. febr. d Češki l eti se glede sestanka v Berchtesgadenu omejujejo zgolj na gole podatke. Le »Narodni Poli.ika« in »Ceske Slovo« dodajata poročilom kratek komentar. »Narodny Politika« piše med drugim: Sloviti pelki in sjbote nemške politike so prinesli z-opet novo presenečenje. Pri pogajanjih med Schusch metrom im Hitlerjem fta samo dve možnrsti. Ali je b lo povabilo Hitlerja dobronamerno in ga je dr. Schuschnigg, čegHr vladn je zadnje dni hu lo trpela zaradi negotovosti, kaj bo piišlo iz Nemčije, rad sprejel, da bi se s Hitlerjem porazgovoril. Je pa tuli druga motnost da je bilo Hiitle-jevo povabilo grožnja, tako •'a se je Scbuscbnigg še ponoči cr:lo"i ol-pcovati v Berchtesgnden da Prepreči najhujše. Avstrijska vlada ie namreč i-7 dokumentov. ki jih 7ap'en:la pri dr Tavsu. snozrvla tajre načrte. 00 ka.terih je bavarski pokravnski namestnik gen°ral Epi že vse pripravil za vovško z"S^>d-bo Avst ije L:Sit pripominja, da Italija n?J Tže ni i"nrp-menila svojega s ališča. ki ga je zavzela leta 1934, ko je odločno nastopila proti vsakemu v-mču v Avstriji. »Ceske Slovo« piše, da je moral Schuschnigg izbirati med predlogcm Hitlerja, do zajamči notranje politični mir v Avstii i in pa, med Hitlerjevo grožnjo, da bo še bolj ix-■fcito t>o> tpil avstrijske narodne socia.iste in njihovo teroristično akcijo. Hitler je zahteva! od Schuschnigga razna jamstva glede avstrijskih hitlerjevcev, ki pa ne gredo tako daleč da bi oni a ji la osnovo avst-ij-ekera re/V«. N'i pričakovati da bi /iob'li avetri ski hitterjevci dovoljenje za lastno organ zacijo niti k?.ko zastopstvo v v'adi. Ra^en tega je Hitle; »th'evi-1 jamstva glede monarhistične akcije iri povratka Hahs- j buržanov. ki jih 'ie tudi brez n idaljnjeera dobil IPtler s 6voje strani je za pro i uslugo obljubil, da ne bo ?nmo uk:n:l vso ni-da'jnjo po iporo avstrijskim hitler'eveTi. marveč jim « ioh prenovedal ve?ko akcijo proti avs\ri:skemu režimu. V svojem g vo-ru 30 fn ruaria bo Hitler po'a1 tudi svečano izjavo o neodvisnosti Avstrije. Salamanca, 13. februr-ia. AA Srensko nac.oualno č: sopis.je bavi z got v,mi tnicijativ mi. ki se pojavljajo v inozemstvu gleie ublažitve vojne v Sianiji Ca?o is;e ob tej priliki ooreča. da ti krogi, v katerih se ie ro ila ta m sel. govoie o ublažiiv meščanske vojne šele sedai po poldrugem le u krvavih bojev in po tolikih nezaslišan h grozode »tvih. ki eo jih izvršili španski marke sti. po tolikih strahotnih dogp:6je poroča, da je Španski rocionali-stični ookret ravno nastal zato. da zaS6iti nesrečno špansko prebivalstvo pred slabotnim dajanjem ln drusrim divjanjem, ki je nastalo februarja 1936 pod sedanjo vlado. ki se za wse to ne zmeni. Tisk n~g!aša. da so vsi protesti proti temu divjanj'! na/l ljudmi, ki nieo vovaki. snmi po sebi umevni in irvravičaai. Ti protesti — poudarja časopeje — imajo svojo vreilncet fci*M W tem. ..a so enostiunski, ko prehajajo preko vseh grozodejstev, ki se dogajajo ves čas državlj nske vojine v Španiji. Ti piotesti ne govore o groznih dejanjih, ki se dotrajajo nad nezavarovanimi mesti, čudi ne govore o ljudeh, ki so mtsilno prizadejali to.i-ko krivic nedolžnim meščanom, in tudi ne o tistih, ki so ta strahotna dela opravljali sistematično in niso pomislili, da bi lahko izzvali med narodi spopad. S tem namenom so marksisti sistematično vršili napade na tuje kontrolne organe. Njihova letala eo preletela tujo nevtralno zono, da bi preko nje prišla v zaledje. Njihove obl.-sti so »i" stemat:5:.o organizirale uboje v masah. Nacionalna Španija — pišejo časo isi še naprej — želi, da bi se vojskovala č:«n bolj po človeško in da bi čimprej prišlo do miru. Bistveni odliki nacionalne Španije »ta človekoljubnost in milosrčje. Nacionalna Španija se bojuje za pomirjanje Spance države. maiterijalno in duhovno, za to, da pride do slanosti in strpnosti med španskim narodom in do dobrih odnošajev 1 «seml tujimi ^ffžavami. 20.G30 Kitajcev obkoljenih Razvija se ena najbolj krvavih bitk Zahvala Beograd. 13 febr. AA. Zaradi smrti Nj. kr. Vis. grškega in danskega kneza Nikolaja sta Nj. kr. Vis. knez namestnik Pa^le in kneginia Ol?a prejela številne sožalne izjave iz naše države in tujine Pisarni N|. Vel. kralja je po najvišjem nalogu čast zahvaliti se vsem. ki eo s pismom, brzojavko ali z vpsom v dvorne knjige blagovolili izraziti svoje eožalje. Pogreb dr« Paveliča Zagreb. 13 febr. o. Danes dopoldne je bil svečan pogreb bivšega predsednika senata dr Ante Paveliča Popreba se je udeležilo poleg izredno velikega števila Zagrebčanov tud1 mnogo pokojnikov h prijateljev in znancev iz no'ranjosti države Kralja je zastopal diviziiski general Arand jelovič, vlado minister dr Vrban;č seiiat predsednik dr Mažuranič z večjim številom senatorjev. narodno skupščino pa podpredsednika Markič in Tomič z večnm številom poslancev V sprevodu je koraka! oddelek vojske oficirji pa so nosili pokojnikova odlikovanja Pred mrtvašnico je spregovoril v imenu senata senator Vukotič. ki je orisal pokojnikove zasluge za nacionalno osvo-bojenje in zedinjenje. na gr»>bi' pa je govoril predsednik JČ-lige v Zagrebu Bogu-novič ki je orisal veliko delo pokojnika na polju slovanske vzajemnosti Cerkvene obrede je opravil mestni župnik Rittig. Papanin rešen London. 13. febr. AA. (Reuterl Ledolo-milec »Ta 1 mir« je sporoči], da je snoo: po daljših naporih le našel Papaninovo ekspe-dicijo. Po radijski vesli, ki 30 je prejel »Tai-m:r« ob G., sporočajo, da so čisto razločno videli »Tajmirofe« reflektorje. »Tajmir« se zdaj nahaja samo še dve nri ji daleč od Pa-paninovega taborišča. Ukrenili so že vse potrebno, da se odpravijo s »Tajmira« leta-ia. s katerimi bi bilo mogoče priti do polarnih raziskovalcev. Polarna postaja ie ! sporočila, da je 2 km od ledene ploSče dni- ! ga ledena plošča, ki je dolga 4-0 m in 2."0 ' metrov š:roka. Na tej letala brez večjih težav lahko pristajajo. Nezavedni Madžari Budimpešta, 13. febr. AA. »Ujsag« objavlja članek, v katerem obsoja žene bogatih bančnikov, finančnikov in industrij-cev ki hodijo iz Budimpešte v London, da tamkaj porode, da na ta način njihovi otroci postanejo angleški državljani. List obsola te rodbine ker »ne čuti k) z lastno domovino ln zemljo, v kateri žive ln ki jih hrani«. Obeta se novo oboroževalno tekmovanje VVashington, 13. febr. AA. Ameriški politični krogi izjavljajo, da vlada v USA smatra, da je japonska nota, ki se nanaša na pomorsko oboroževanje, za zdaj napravila konec vsem nadaljnjim razgovorom s Tokijem, ki so imeli za cilj da omeje pomorsko oborožitev. Ameriška vlada bo stopila v zvezo s Par zom in Londonom, da skupno prouče japonski odgovor, in zaradi dogovora glede ukrepov, ki bi jih bilo treba. podvzeti, da bi se moglo preiti preko omejitve nove gradnje vojnih ladij, ki jih predvideva pomorski sporazum od 1. 1936. V amer ških pomorskih krogih smatrajo, da bo Japonska nota pripomogla k temu da bo ameriška vlada zdaj hitreje sklenila, da takoj začne graditi tri oklopne križarke s tonažo nad 35.000 ton. Tokio, 13. febr. AA. (Havas). Po objavi japonskega odgovora na ameriško, angleško in francosko noto je vlada izdala izjavo za javnost, v kateri globoko obžaluje. če bi velike pomorske države pričele gradit1 nove ladle na široki oanovl. ker bi morala Japonska zaradi tega 'znreme-niti svoje dosedanje načrte ln doseči višino drugih mornaric. Peking. 13. febr. Največjo bitko od izbruha japonsko kitajskega spora biiejo sedaj na širokem boj:šču vzdolž železniške proge v Lunehaj. Janonsk:n: četam se ie po reči lo obkoliti 20.000 kitajskih vojakov in preprečiti nrhov umik. Kitajci so imeli doslej 3000 mrtvih in ranjenih- V južnem Honeiu so -Japonci zopet prešli v nanad in zavzeli Pujana. na nol pota med Tajmingom in Lamnengom Močni jaron--ki oddelki pro-d;raio proti severu ob žeWn'ški progi iz Tiencina v Pukeu. Janon ke prednje straže so že prekoračile reko Juai. Na ta način bo mo tudr bivž' m;ni,-tr*k' predsednik. Valdemaras. ki je bil zaradi pu£a leta 1934 otaojen na 18 let ječe. Opozicija v poljskem vladnem taboru Varšava, 13. februarja o. V sejmu ja stavil general 2eIigowski predlog, ki je zbudil veliko pozornost v vladnih in opozicijskih krogih. Predlagal je namreč ustanov tev porebnega posvetovalnega organa pri predsedniku republike, v katerega naj bi bili pozvani tako zastopniki vlade kakor opoz'ciie. Sam je predlagal naslednje osebe: maršala Rvdz Smiglyja bivšega prezldenta republike PaHerrwskega ter bivfiega ministrskega predsednika Vitosa, »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek, 14. IL 1938 Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 13 februarja. Letošnji predpust je precej dolg vendar j se naglo približuje konec Kurentov god ' pade letos na l marca ko je v koledarju zabeležen pustni torek Zato ni čudno, da razna društva hite s prireditvami, saj jih je treba še spraviti pod streho pred postnim časom, v katerem so cerkveni očetje prepovedali vsako zabavo ali pa celo ples Bog ne daj, da bi takrat plesal, zadene te 31)316TT1 d 1 Zato ie bilo to soboto v Ljubljani pravo predpustno razpoloženje Menda vse dvorane kar jih premore Ljubljana, so bile oddane povsod so rajali in se veselili, saj si v teh časih vsakdo rad privošči urico veselja. Veseli konservatoristi V Kazim je priredilo Društvo ljubljanskih konservatoristov tradicionalni zabavni večer s plesom in majhnim sporedom, pod pokroviteljstvom častnega damskega kom teja Čeprav so bile prireditve na vseh koncih in krajih v mestu, je bila ka-zinska dvorana skoraj polna zbrana je bila tam elitna družba, ki se je prav prisrčno zabavala Večer je otvorila kon-servatoristka Lilija Kurlovičeva ki je zvon ko zapela arijo »Stara mati« iz opere »Orožar«. a konservatoristka Ljubica Ze-lenikova je zaplesala na Lisztovo glasbo »Drueo ogrsko rapsodijo« Spored je za-kliučila gdč Sonia Ivančičeva. ki je temperamentno in s šarmom zapela dve filmski pesmi Ob zvokih imenitnega Adamičevega laz-za se ie na*o razvila Drisrčna zabava, k' so io otvorili dirigent Pavel Šivic z eo ministrovo KrameHPvo in zastopnik bana Tia^rvk DT»f Snšnik 7 go^oo generalovo Ton'r«vo Prireditev <=o Do^etili tnd: mnogi odrčni ?o=ti 7>dovoljitvo z lepim večerom ie bilo splošno. MotocMsti plsšefo V dvorani hotela Metropol se je zbrala velika družina Motociklistične Ilirije ki letos proslavlja 25-letnico Dvorana je bila okusno okrašena z belozelenimi klub-sk-mi zastavicami ter z mednarodnimi avtomobilskimi znaki, od katerih so svarilo »Carina« povsem pravilne in originalno namestili pred 'o^gaino.. Igral ie orkester godbe dravske d'vizije in pari so se pridno vrteli Prireditev so posetili tudi: predsednik Touring-kluba g 'nž. Bartl, pred=edn:k Motoiliriie g Borštnar in neumorni športni delavec Dionir n3Šega kolesarskega športa g. Jaka Gonanc. podpredsednik kluba g Jerman in drugi Bila je živahna plesna zabava. ki je dokazala, da ima klub širok krog prijateljev in prijateljic. Tam MHsn v vseh p*nstorih društvi »Sloge« v Ljubljanskem dvoru pa so imel: sno"i nameščenci policijske uprave svo' zab-ivni večer. Prireditev je bila pod okriljem Podporne zadruge policijskih nameVereev. čisti d'o*hiček ie bil nmnen?en podponrm skladom ra bolne in onemogle člane ln ni'b dmrine Večer ie HI izredno Številno obiskan. kar .je oot-dilo. ^a ima tia.s« policije Siren kroff nrijaiteljev v obfc'nctvu, in j« v v«ak/»m »rxwrled.ii prav leno u»nel. Pri železničarjih na Taboru Po preteku treh let so naši železničarji gpel priredili sivoi ples. Letošnja prireditev je bila na sokolskem Taboru, ki je bil izredno okusno okrašen. Nad vhodom je blestel v transparentu železnica reki emblem, a vsa dvorana je bila v cvetju, tako da se ie zdelo, da si na pomladnem cvetnem slavju Res ie bil tudi aranžiman kakor jih malo vidimo na naših zabavah. Goste ie sprejemal posebni prireditveni odbor Ob po! 9. sta prispela pokrovitelj plesa pomočnik generalnega drrektorja državnih železn!c a. •Josip Cugmus m ča.=it.ni predsednik, upokojeni direktor dr Al&k-ander Fatur v spremstvu tiačemikov Ln višjih funkrionarjev železniške d:rekciie itn godba »Sloge« ie oi.i-ma na čast udarila Triglavsko koračnico. Prireditev »o med drugimi obiskali tudi mnogi o;a/nov;čea!e noskočne vai-čke fokstrote in elegantne tange 'n pridno eo vrteli nari po ffladkem ^rketu nro-ptrane dvorane do ran:h jutranrih ur Našr vr li že'ezni*-arp' -mejo biti s svoio priredirvt-jo rec zadovoljni. Nastop delavskega odra Snoči je delavski oder »Vzajemnosti« obnov;! svoje delovanje z uprizoritvijo Rem-Čeve »Magde«, »križevega pota mnogih deklet ki so verjela v lepoto in ljubezen.« Dvorana je bila zvrhano polna kar nriča. da ie oder kljub dolgotrajnemu mrtvilu ohranil kader sfalnega občinstva, in igra ,e v celoti doživpJa lep uspeh Za tragedijo, ki kaže na 12 postajah rast in padec siromašne. lahkoverne služkinje kakršnih je v resnici na tisoče je pisatelj Ivan Vuk napisal serijo pogumno zamišl'enih. a idejno in stilno skladnih vložkov, ki so s priletno intonacijo uvajali sleherno sceno, talentirani mlad' slikar S'avko Kumer pa ie narisal vrsto uspelih diapozitivov ki so nazorno podčrtavah razvoj dogodkov Premore je vedro izpolnjeval iazz »Zarie« Zgodbo o Magdi ima n.išc občinstvo še v živem spominu, ko ie bila pred leti prvikrat upnroriena v našem Narodnem gledališču Za osrro krtiko družbe m /lagane marale je delo zloženo s.cer i/ preveč rah lih lirično subtilnih elementov, vsebuje pa vendarle to'iko žive stvarnosti, da mora zlasti pred delavskim rbčinstvom ki je ohranilo pristne odnose de- vsega kar ie resmea in ka» je laž ob dobr izvedb- už Bat- Režiser Rmno Leban e poskrbe' za n't>nr'<«t.> rpa'st'čn«. er< Scen« 't bi'a kinih skromnim sredstvom kaer m >der razpolaga dnvoli giblj va da it I? po tekalo ? tempu ta Bi utrujalo gledalcev. Mnogo zahvale za uspeh gre igralcem, ki so t družno skrbuostjc izpolnili nastavljene naloge Magdo ie kreirala Meta Pirnato-va. ki je i iskrenim dož-vetjem podala tragedijo slabotnega vsem omamam vdanega de kleta. in njena igra je bila na višku zlasti tam. kjer se Magda prične zavedati svoje krivde in kpvice. ki jo je svet storil nad njo Pavle Obersnel. ki je piKia' Petra, se nam je v glasu, maski in gesti pokazal kot izrazit igralski talent Jakob Isop je igral sedem obrazov ljubimca (medicinca detektiv policijski komisar, trgovski agent zvodnik. pesnik zdravnik) in je z živo nazornostjo podal sedem tipov iz vsakdanjega življenja. ki so zmerom en sam človek brez trdnejših moralnih osnov zmerom pripravljen predati se bežnemu trenutku, in brez vesti ob vprašanju, kdo bo poravna' račun Dobršen del zahvale za lep večer pa gre recitatorju vložkov Ivanu Samu, ki je s» finim občutjem za misel in glas žel mnogo navdušenega aplavza. lispeh. ki ga je delavski oder dosegel z »Magdo«, nam daje upatu da bo njegova igralska družina trajno nadaljevala delo tam. kjer ga je bila po nekaler h triumfalnih nastopih prekinila pred leti. Karambol dveh tramvajev Dopoldne, kmalu po 10 uri. je prišlo pred splošno bolnišnico do liudpga karambola dveh tramvajev Pred zavodom je stal en voz, za njim je pa privozil iz mesta še voz 39 Zaradi poledenele proge tn deloma spolzkih tračnic voznik ni mogel takoj ustaviti in je voz V) trešči! v sptednji tram vaj Pri karambolu se ie na zadnjem vozu razbila prednja luč in tud' šipa, nekoliko je trpelo tudi ogrodje Ob strani se je železno ogrodje nekoliko skrivilo. Zdrava družina — temelj tiarMa Predavanje dr. Frante Misa pri „So£amft" V salonu pri Levu je snoči predaval pod okriljem »Soče« zdravnik dr Franta Mis o zdravi in srečni družini v kateri bi mora li videti temeljno edimco narodovega zdravja in moči Predavanje je bik> zelo dobro obiskano saj je predi»\afeli med So-čani priljubljen Snov ki |c ie obravnaval, pa je ena izmed tistih ki dandanes razgib-Ijejo misli širokih slojev Prf-davare'j te bil nagrajen z vsestranskim priznanjem za ne-prisTanost v precenitvi nair g in do'žnosti. ki jih imata celotna družba in posameznik pri reševanju te težavnt naloge Predavanje je prepletala osnovna misel, da sta zdrav zakon in srečna družina tudi temelj celotnega naroda Psihično in fizično nezdrav je v teh natmanjših celicah ima ?.a posledico tudi nezdravie vsega naroda Ra zne duševne in telesne bole/n. ki iih v na š- državi nahaiamo endenvčno in predstavljajo za mednarodn' zdravniški svet pravi eldorado znanstvenega proučevanja razkrajajo našo družino kot osnovno narodno celico Z vseh strani je predavatelj osvetlil zamotano vprašanje reševan a tega problema Ozdraviti bi ga bilo treba v iedru. v posamezni družini K temu pa niso poklicani ie posamezniki, tisti, ki so sklenili in ki sklepajo zakon, temveč vsa javnost, predvsem pa država. Slednja bi morala skr beti za to. da bodo tisti k- sklepaio zakon, zmožni zadostiti vsem pogoiem za zdrav razvoj zakona in družine tisti pa. ki v zakonu že žive, na i bi zmogli tud- pošteno družinske življenje, ki omogoč' zdravo potomstvo V zdravem gospi>djrskem m higienskem okolju ki nai b bilo ix>d'a2a vsakemu zakonu, preostane potem dolžnost zakoncev. da ustvarra med scboi tako sožitje. ki bo dajalo obema spoloma in po tomstvu m->žn<.st polnega razmaha vseh zdravih duševnih in telcsp'h s.i. Prva zahteva b' bila rd/unievanje in pra vilno vrednotenje porazdeli, vlog moža in žene s katerimi vsak do svo>e donnnašata k uspešnosti zakonskega *ožitjs Moški svet bi moral spremeniti svoif g!tdanje na žen ska opravila ki jim doslej ioče priznat' njih prave vrednosM Enako pa bi morai tudi ženski svet na ti ve«.' razumevanja za moško delo Medseboino spoštovanje in ra zumevanje b' vedlo dc harmonije zakonike ga sožitja ki bi bla edina prava podlaga za uspešen razvoj življenja v zakonu in s tem tudi USpC^C i j razvoj celokupnega na roda. prostor ter (i podvržejo manjvredne narode — to so po njihovem tako Cehosiovaki kakor mi Slovenci. Boj za našo mejo. za naš narodni obstanek se še le začenja Ce bi še ne imeli narodno obraiubuih društev, bi jih morali danes ustanoviti Apetft po naši slovenski zemlji raste, zato je pora* ali zmaga našega bratskega naroda tudi naš poraz ali naša zmaga! Za reformo slovenske sfenagraSajs Zanimivo posvetovanje ljubljanskih stenogralov Dopoldne eo imeii slovenski etenonrafi ta-nimiv m pomemben sestanek. Razp ovijali so o reformi eloveneke stenografije, o novih potih in potrebah, ki jih zahteva r*e-nografga. predlaga pa razdelitev oa tri stopnje: na dopisno, oa pisarniško in ra debatno ali parlamentarno etenogiafijo. Seveda bi bile pottebne tu)H razne radikplne eoremembe glede pripon in pred/pon kakor tu i glede vokaKzaojje Predavatelj je precej nazorno tomači! svoje refo me in pokazal ne' otete *"remeiruhe v praksi Podčrtava! je nu;f ^fit reforme h modenrzac^-e na-1.« »'enograf je. ki je res že precej okostenela. Ae obširneje je o tem n.zrvravtia! dru-ri naš str^knnmk v stPnnsrr?fi?; prnf Prkn-ša iz Maribora k' tud' zagrv^rji načelo, da ostani Novakova stenografija temelj, a v boloče je tre^a pouk teoretični in praktični del razdeliti tia tri utopnjc. Piedlagal je nekritere bistvene spremembe, tako »Ja eti }?lo e detetneea pisma, uveljavi naj se tudi kd č^na okrajš va na cenovnimi, a predvsem bo treba še temeljitejših okrajšav in sicer na ta način, da sikuša stec ograf povezovati besede. Sam je preštu iral razne razvojne možnosti slovenske stenografije in našel nova pota, kt bi. če uveliivijo. pomenila pravo evolucijo v stenografiji. Pri svojih temeljitih proučevanjih »e prof Ra-kuša naslanja ipredvseim na znamenitega maer jo naravni et tnan^veno obogatil. Prof. Rakuša je tuli na tabli praktično demoo-striml nekatere svoje novosti, ki s> i«>rav senzac:c» altie. 0 vseh teh novih reformah bo eeveda r»7iprav'jal še o?.'i odbor Sln-vepskeS« ste-nograf^-er-n dni^va in skušal uveljaviti. v kolikor se bo pač 'a^o. H koncu se je ga. prof Robidova zahvalila prof. Rakuši za njegovo ♦eitte.Fto delo. Ivvireč ga k na. aliniemu delu. saj b- na1«*! jx>imro i>n razumevanje s e,rani ve'h slovenski si.?nografov Prav tako e^ je zahvalil tuli dr. Svetel j. © £ivlien]tt Nemcev na češkoslovaškem je Cirilmetodarjem predaval sodnik dr. Kiovsky Združene CMD podružnice so priredile letos že nekaj prav poučnih predavanj. Opozorile so našo javnost na marsikatero nereče vprašanje zlasti iz obmejnih kra-ev Snoči nam ie dr Kyovski osvetli' vpra?s-nje nemške manjšine v češkoslovaški republiki, vprašanje, ki ni za nas skoraj nič manj važno kakor za na5 brats»ki narod Lep obisk je pokazal, da se tega zavedamo, saj so bila zasedena vsa mesta v maii filharmo nični dvorani in smo med poslušalci opazili tudi g. konzula CSR. Po časopisju in po radiu se dan za dnem širijo tendencozne vesti o ČSR Vpraanje nemšike narodne manjšine je krinka, za katero se skrivajo imperialistične težn'e. ki jim je na poti prav Češkoslovaška Isti krogi pa operirajo z istimi razlogi tudi proti nam Slovencem, zato je tem bolj nujno, da o tem vprašanju javno izpregovorimo Prav m> moramo budno zasledovati obrambeni civilizatorični boj naših bratov ter se z mega učiti in temu primerno urediti naše ravnanje, da nas dogodki ne bodo na li spet nepripravljene Na žalost se Slovenci premalo zavedamo nevarnosti, ki ram preti od im-nenaMstičnih težem Po odhodu Markcmanov in Kvadov so se v njihova selišča naselila slovanska plemena ki so edira rta teritoriju Češkoslovaške republike ostvarila traine politične organizacije. iz katerih je pozneje zrasla češka država Že v 8 in 9 stoletni pa so začeli prihajati med nje Nemci-trgovci In obrtniki Premisloviči so jih pozneje sami naseljevali v obrobnih, gozdnatih in redko naseljenih pokrajinah Takrat začeli Nemci prodirati tudi proti notranjosti dežele, a takoj so se začeli oglašati svanln glasovi ter opozarjati na usodo ornh slovanskih plemen, ki so utonila v nemškem morju Elementarni odpor proti Nemcem je dosegel višek v hus tski dob' S'edil mu ?e poraz na BeM gori. protireformaci ja ie prived la v deže'o tuie plemstvo tuj lezik je za-če: izpodriva*' domačega Še le po propasti fevdalizma in v času duhovnega preporoda Evrope ki je naše" n.ed Čeh' goreče pristaše ie bila spet vzpostaMena kontinuiteta ra'voja z ve'ik;m deiarm do fler s1 t kolčno *e?koslov?->ar'id v sve j tovm vojni pribor' svobode Z icivim me i jami, ki «0 bile začrtane na podlagi staro* davnih zgodovinskih me'a, je pa pridobilo češko državljanstvo precejšnje število Nemcev, ki so se nekoč našel:1; v obrobje pokrajine Po ljudskem štetiu iz leta 1910 je bilo Nemcev 3,231.688 Vend ir te obrobne pokrajine našel:ene od Nemcev, r »vijr. geopolit-jTrr noim in »živi eniskeg-j prostora« ki jim iaie celo 1 dolžnost da si četudi • silo pribore nov častnik padel s konja in se ubil Usoden nedeljski izlet podporočnika Radivoja Para« mentiča Maribor 13. februarja Proti večera se je razširila po Mariboru nov ca o tragični smrti pešadijskega podporočnika Radivoja Para mentiča, ki je bil v Mariboru splošno znan in priljubljen. Kakor večkrat ob nedeljah. Je tudi danes popoldne pojazdila v okolico večja skupina mariborskih častnikov. Med njimi je bil tudi danes kakor vedno podporočnik Para m en ti č ki Je bil izredno navdušen za jahalni šport. Proti pol 16. uri so jezdili po Vrbanovl ulici mimo Košičeve gostilne. Naenkrat se je pa Paramcntičev konj zdrznil n se splašil Pogumni podporočnik ga je hotel z vso spretnostjo jezdeca obvladati. toda naenkrat je konj podivjal in silovito poskočil. Tisti trenutek je podporočnik Paiamfntič padel s konja na trda tla in obležal nezavesten Tovariši so mu prihiteli na pomoč toda pomagati mu niso mogli, kajti podporočniku Paramentiču je bila počila lobanja. i Mimo je pripeljal neki izvošček, ki so ! ga častniki naprosili, da vzame smrtno ' nevarno poškodovanega podporočnika v kočijo. Izvošček je prepeljal podporočnika Paramentiča v tukajšnjo vojaško bolnišnico, kjer so se zdravniki trudili okrog njega, vendar zaman. Kmalu po prevozu v bolnišnico je podlegel. Pokojni podporočnik je bil pravi tip mladega, pogumnega simpatičnega jugoslovenskega častnika. Maribor je bil prvo njegovo službeno mesto, semkaj je bil pri-deljen pred letom in se je kmalu uveljavil v mariborski družbi kjer je bil vsepovsod priljubljen Zato je novica o njegovi tra-g čni smrti v vsem Mariboru vzbudila toliko iskrenega sočuvstvovanja. Ni še odločeno, ali bo mladi pokojnik počival v naši obmejni zemlji, ali pa ga bodo prepeljali v njegov rodni kraj. Razburljiv prizor na lovskem pogonu Ranjen neresec je močno poškodoval gon|ača Kočevje, 13. febr. Kakor v mnogih drugih gozdnatih krajih Slovenije, so sc seveda v letošnji z mi v znatnem številu pojavile divje svinje tudi v prostrani kočevski okolici. V prostranem gozdovju imajo najširše zavetje ponoči in včasi tudi podnevi pr hajajo iz gozdov, rujejo po njivah, stikajo vsepovsod za živržem in povzročajo že itak ubož-nim kmetovalcem toliko škode, da jih marsikdaj spravljajo v obup Razen tega so nevarne človeku, zlasti otrokom ki se kar ne upajo po samotnih poteh. Kakor že dvakrat v Pišecah. je bil zdaj naposled tudi v Kočevju določen velik lovski pogon na divje svinje Današnja nedelja je zbrala lepo število lovcev poklicani pa so bili tudi številni gonjači med njimi 34-letni Evald Sigmund. ki je zaposlen v kočevski tovarni suknja. Ko so začeli gonjači pogumno preganjati družine divjih svinj, so kmalu tudi odjeknili streli. V bližini gonjača Evalda Sigmunda se je pojavil precej velik neresec. Lovec, ki Je stal tam bi zu na preži, je takoj pomeril v ne-resca in ga tudi zadel. Toda ni ga pogodil smrtno, marveč ga je samo nevarno ranil. Hudo prizadeta zverina Je tedaj pobesnela. Pognala se je proti Evaldu. Preden se je pogumni gonjač mogel kam umakniti, je bil neresec že pri njem. Kratki prizor je bil strahovit Besni neresec je za ril svoj krepki čekan Evaldu Sig-mundu v desno stegno in mu je stegno v trenutku strahovito razmesaril. Ostalim lovcem ln gonjačem se je nato posrečilo delavca rešiti. Kudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. V IbtbljaiTisko bolnišnico so pripeljali ko-, Inrja Franca Pravkarja iz Voklega pri Kra-• nju ki so ga napadli neznrnci in ga precej 1 obdelali po glavi ter po desnici Stoletnik pokopan fersz duhovna Tragična smrt družinskega glavarja Bregana. 13. februarja V našem kraju je umrl Ivan Strgašek. kj je bil v prostranem okolišu pač najstarejši prebivalec. V treh letih bi namreč u<5akal stoletnico. Bil ie v mladih letih zidar pozneje ie delal im popravljal dežnike- Vedno krepki mož je bil tudi izredno frvnste volje in ie imel povsem svoje nazore, v katerih ee ni dal zlepa omajati. Pred dobrimi 50 leti 91 ie izbral življenjsko družiix>. ki je Da ni povedel pred oltar, češ da je ljubezen pofflavitmej&a od cerkvenega blagoslova. Žena mu je v srečnem zakonu rodila 7 otrok. Ko je zdaij bolezen končala doiso življenje Ivana Strgaška. se ie duhovščina spomnila, da tu ni vse v redu in da zaKou ni blagoslovljen od strani cerkve. Zatorej je bil tudii odrečen cerkveni pogreb. Strga-ška smo pokopali brez duhovna. Zbralo se ie mnogo ljudi, ki so vedeli pokojnika ceniti. Sicer pa pogreb brez duhovnika pri nas ni osamljen, že nedavno smo nekoga pokopali brez duhovna. Okolico je nadalje precej razburil nerroo ni dogodek ki se :e primeril v bližmji vasi Cerini Zidar-ki mojster .Io*in Kolar je imel tam svoie po-estvo m njegova je bila tudi hiša. v kateri ie nekoč bil namostan. Kolar cj je v teku zadnjih let lepo preuredil no-slopje. Te dur je pokrival streho. po'eg katere stoji tudi stolpič nekdanie kapelice. Prav na ta *tolprč se je Kolar splazil, da !es poteka 10 let. kar je zveza pričela delovati in tako je imel občni zbor poseben manifestativen značaj. Pole<* številnega članstva iz v-eb krajev banovine ie bila prisotna številna deputaena zagrebške *ekciie Skupščino, ki je volil predsednik Peter Toni. so pozdravili tudi g. Stanko v imenu Pe'avske zhormce. Vrnovec za Strokovno komiler. nato pa ie podal tai-nik Pave! Škerli izčrpno noročilo o delu. opravljenem v preteklem letu Med drugim je sekcija lani ustanovila nove pododbore v Celju. Ptuju, na Senovem. Prevaljab Ln Vrhniki, a Število članstva se je dvignilo domala za 150%, kar pomeni pač rekorden razmah. Upravni odbor je bil stalno v ži-vem stiku s krajevnimi podoibori. prav tako pa se je iniciativno udejstvoval v skupnih akcijah z beograjsko centralo in za?rebško posestriimo. Lani je sekci:a preskrbela zaposlitev za sedanie razmere lepemu številu čianov in je z uspehom nekajkrat intervenirala pri Pokojninskem zavodu v sporih, ki so tikali odmere pokojnin. Brezposeln!m članom Je nudila redne in izredne podpore, a tudi zaposlenim je v potrebi pomagala s po«oiilt. V maju i« upravni odbor skupno s predstavniki vseh pododborov započel akcijo za sklenitev kolektivne pogodbe za stro-nike in kurjače v podjetjih dravvke banovine. Predlog kolektiv ne pogodbe |e sekcija predložila Zvezi in-lustrikev. ta pa ie 00 treh mesecih pred loe zavrnila. Na interveneiio neJav^c* zbornice ie Z vera industriirev odgovorila, da se lahko pogaianla vPše eamo po posameznih ^vno^ah na5e indM«triie no o« za ce!o'o ■Jpkc:ia -e np nlemam' ep*i «tnlis*p d®l«»tM>«t»»«»««»>«»»«M«»mi«»»»»»»Mt'< Tudi današnia številka ponedeljskega »Jutra« vsebuje tedensko revijo »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Borba z zemeljskim magnetizmom —• Pred sto leti — Spolne zablode Cdr. Pr. Gopstl) — Koralna pregrada Avstralije _ Francoska Savoja — Ob šestd<>set- letnH Rdlsonovega fonografa — Mesto pod Škrlatno goro — Pametni Američan — fjlnvek bo^o*nosti — Fo^oamater — FUatelljs — Belail — Praktične novote — Za bistre glava — Aah >JUTRO«, ponedeljska izdaja ..............................9 i Ponedeljek, 14. II13» £epa zmaga SradtansGega Z velikim navdušenjem so Zagrebčani spre] eU velik uspeli „jmrgerjev" — BSK čaka težka naloga Zagreb, 13 febr. Zagreb Je Imel danes svoj veliki dan. V prvi finalni tekmi za zimski pokal liga-škib klubov sta se srečala na igrišču Gradjanskega dva resna kandidata za državno prvenstvo. Gradjanski in BSK. Obe moštvi sta se z vso pravico prerinili do finala saj sta svoje dosedanje nasprotnike v tem tekmovanju prepričevalno odpravili Gradjanski je najprej zmagal nad Concordio. nato nad Ljubljano in končno je nadvlada! tudi splitskeea Hajduka BSK ie kot prvega vrgel iz tekmovanja Baska, nato Jugoslavijo ln končno sarajevsko Slavijo. Današnja tekma je bila zanimiva že zaradi tega. ker nam .fe vsaj v nekoliki meri pokarala moči. s katerim? bosta glavni zastopnik Beograda In druga nada Zagreba Oradjanski — prva nada je kabor mano Hašk — skušala doseči ponosni naslov državnega nogometnega prvaka. Prva finalna tekma je prinesla visoko in prepričevalno zmago zagrebških »pur-gerjev« 2e rezultat kaže. da bo imel Gradjanski, ki v jesenskem tekmovanju nI ravno docela izpolnil želje svojib pristašev. v spomladanskem tekmovanju eno glavnih besed. Zmaga Gradjanskega je tako visoka, da bo naloga, ki čaka BSK prihodnjo nedeljo v Beogradu, zelo težka. Beograjski »belo-modri« morajo nadvla-datl Zagrebčane najmanj s štirimi goli razlike. To pa ne bo lahko, čeprav vemo, da Je tudi BSK v dobri formi. Vsekakor bo tekma prihodnjo nedeljo, ki bo zaključila tekmovanje za zimski pokal, ena nai-zanimivejših. Gradjanski : BSK 4:1 (2:1) Moštvi sta nastanili v po- stavah: Gradjanski: Glaser — Cesarec, Hiigl — Kokotovič, Jazbinšek. Cimermančič — Smeliček, Lešnik, WolfL Antolkovič, Pleše. BSK: Mrkušič — Stojilkovič, Dubac — Lechner, Stevovič, Kneževič — Glišo-vič, Marjanovič, Valjarevič, Božovič, Podhradski. Tekma je bila zelo lepa. zanimiva in napeta. Ves čas so igrali v živahnem in ostrem tempu ter se je žoga v hitrih potezah in kombinacijah prenašala od ene strani na drugo. Igralci so ustvarjali nevarne situacije pred enim in dragim golom. Gradjanski je bil v sijajni formi ter je zasluženo zmagal. Čeprav je bil BSK na terenu enakovreden nasprotnik jt Gradjanski predstavljal bolj uigrano celoto. Zlasti je briljiral napad s svojimi efektnimi akcijami. V napadu so se posebno odlikovali Lešnik, W5Ifl ter Smeliček na desnem krilu, ki je tudi danes pokazal zelo dobro igro Krilska vrsta je predvajala svojo običajno dobro igro, v ožji obrambi pa sta se od- likovala Hiigl in Glaser, ki je zopet branil v sigurni formi. Napad BSK se je mnogo trudil. Zlasti notranji trio je streljal iz vsake pozicije. Vendar pa so iih domačini prekašali. Stevovič kot srednji krilec ]e igral slabše kot običajno, vendar pa se je prizadeval, da ni igral surovo, temveč fair, kar mu je tudi uspelo. V ožji obrambi ie bil dober Dubac. Prvi gol je zabil Gradjanski v 7 minuti. Lešnik ie preigral obrambo rer rhbi1 nepričakovano bombo v desni kot Gol je bil neubranljiv. V 12 min je Bo-žovič na sličen način izenačil. V 31 minuti Lešnik zopet prodre ter pasira Šmoiičku. ki z ostrim in preciznim »tre-.om postavi na 2:1. V 4. min drugega polčasa centrira Pleše Wolfl iz bližine z lahnim strelom po zemlji zabije tretji aol za Gradjanskega V 37 min Antolkovič ostro strelja. Vratar Mrkušič odbije v padcu, toda Smrček je na mestu ter z ve iko auVa]ui>rtnos*jo pošlje žogo v mrežo m postavi končni rezultat. Objektivno je sodil g. Mika Popovič | Gledalcev je bilo 7000. je prišla do izraza rutina in kondidja ter so se nizali goli drug za drug: m. Tako sta šli v finale obe moštvi Ljubljane. LJubljana I: Ljubljana II 4:1 (2:1) V finalni tekmi je prišla rezerva Ljubljane takoj v vodstvo in do edinega gola. Kasneje pa ni mogla izdržsti premočnih napadov ligašev. V rezerv: so nastopili nekateri starejši j igralci Ljubljane in sicer Tičar, Hassl in ■ Jug. Prireditev je do gotove mere izpolnila svojo nalogo, ker je nudila ligašk moštvu priliko za dober trening Vendar b; bilo | na mestu, če bi naši ligaši imeli močnejše j nasprotnike Vodstvo kluba mora na vsak način preskrbeti za prihodnji dve nedelji našim ligašem boljše partnerje za trening, sicer bo v prvenstvu huda predla Teren je bil včeraj še dokaj ugoden v primeri z zadniimi nedeljami Gledalcev je bilo okoli 300. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Hašk reprezentanca I. razrednih klubov 9:2 BEOGRAD: Novi Sad : Beograd 0:3 (4:0). OSIJEK: Bata (Borovo) : Slavija 1:0. PRAGA: Prvenstvo. Sparta : Slavija 5:1!, Kladno Zidenice 4:0, Viktorija Plzen . : Viktorija Žižkov 3:2, Prostejov : Plzen 4.4, Nachod : Pardubice 0:0. DUNAJ: Prvenstvo. Austria * Vienna 2:0. Rapid : Wacker 2:0. Sportklub Favo-ritner AC 7:2, Admira : F C Wien 0.0, Par : Simcring 4:1. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. FerencvSros • Bocskal 5:0, Nemzeti • Phobus 3 2. Uj-pest Szurketaxi 3:0, Hur.garia : Sze-ged 3:1, Elektromos : Budai 2:2, Kis-pest : Torekves 5:2, Budafok : Cyor 3:0. nec bo Imel tri skoke, firefaanjs m, . t. m, v Planici medfclubsko tekmo v t Ku za seniorje. Proga bo dolga 18 km. Tekmovalci morajo b ti verificirani. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave Je treba poslati na določeni tiskovini naj-liasneje do 26 t m. ob 15. uri v dem Ilirije. Start bo pred domom ob 16 Nagrade: praktično darilo in plakete. Razgla tev rezultatov ob 18. v Ratečah. Prijave za prenočišče je treba poelatt najkasneje do 24. t. m. Dva enaka rezultata v Mariboru V tekmovanju mariborskih klubov bo zmagal ISSK Maribor Maribor, 13. februarje V tekmovanju za Maverjev zimski pokal »e je dar.;s popoldne odigralo predzadnje kolo. in sicer so se srečali Rapid in Slavija, nato pa Maribor in Železničar Vreme je b lo prireditvi zelo naklonjeno, tako da se je zbi alo na igrišče ob Tržaški cesti okoli 1200 gledalcev, ki so gotovo prišli na svoj račun, ker je bila zlasti tekma med Mariborom in Železničarjem zelo živahna in skoraj vseskozi napeta Z današnjo tekmo se je letošnje tekmovanje za Maverjev pokai takorekoč že odločilo in bo zmagovalec najbrže Maribor, ki . moi a prihodnjo nedeljo igrati le še s Slaviio, dočim bo Rapid meril svoje moči z Železničarjem. Dotedaj pa je situacija naslednja: Maribor 5 3 2 0 17-10 8 Rapid 5 2 3 0 9:6 7 Železničar 5 2 1 2 23:11 5 Slavija 3 0 0 5 6:26 0 Rapid s Slavila 2: 1 (0:1) Slav: ia je danes ugodno presenetila. Moštvo je od zadnjih tekem pridobilo v formi in je bilo malodane od začetka do konca enakovreden nasprotnik. Svoje najboljše moči je imela Slavija v zadnjih vrstah kjer se je odlikoval zlasti vratar. Tudi napad je danes dobro zaigral, v odločilnih trenotkih pa napadalci niso Izpolnili svoje naloge. Moštvo se je predvsem odlikovalo z veliko borbenostjo in brezprimer-nim elanom, s katerima vrlinama je nadomestilo tehnične pomanjkljivosti. Rapid se je moral zelo potruditi, da je rešil obe točki V splošnem pa je moštvo predvajalo slabe igro. zlasti napadalna vrsta, k? se ni mogla povzpeti do pametne skupne igre V splošno zadovoljstvo je sodil g. Bizjak. Maribor : Železničar 2 s 1 (0:1) Moštvo Maribora je predstavljalo ho-mogeneišo celoto V obrambi ima Maribor trio ki je zanesljiv Krilci so se močneje pojavili šele v drugem polčasu ter so opravili odlično napadalni posel, defenzivno pa so biL šibkejši in tako si je nasprotnikov napad, ki gotovo m bil po tem, da bi ustvarjal junaške čine, vendarle izdelal nekaj prav nevarnih situacij, ki jih ni utegnil izkoristiti Napad je oživel, ko mu je prispela pomoč od zadaj. Imel je težko staiišče v borbi proti dobro razpoloženi nasprotnikovi sprednji vrsti Ko pa se je preri] preko te ovire, je prišlo pred nasprotnikovim golom do zelo kočljivih situacij. Mcštvc se po večini odlikuje z dobro tehnično podlago, s koristnim startom, z dobre igro z glavo in z velikim razumevanjem za primerno plasiranje. Moštvo Železničarja se išče. Ze v vseh letošnjih tekmah ni hotelo funkcionirati v napadu in še vedno se za ta del moštva ne najde posrečena solucija V današnji igri pa se je napad pokazal z najslabše strani. Iz toliko uporabljivih žog, ki jih je ta napad dobil, zlasti v drugem polčasu od zadaj, bi bil katerikoli drugi napad sigurno izbil večji dobiček V toliko gre zasluga za neuspeh moštva izključno na rovaš mizer-ne igre napadalne vrste. Krilci so bili dobri. edini del moštva, ki je svojega nasprotnika prekašal Ožja obramba je za malenkost popustila od nekdanje sigurnosti. Vratar je nekaj žog odlično odbil* v drugem polčasu pa si je privoščil par težkih napak, ki so imele za posledico dva gola Rezultat sam ne odgovarja poteku igre, kajti Železničar je pretežno večino prvega polčasa prevladoval tako očitno in napadal s tako silo. da bi bil zaslužil vsaj ost-varjenje tistih zrelih in prezrelih položajev, ki brez srečnega naključja niso več obranljivi Zabil pa je samo en gol. Ta naskok pa je obramba v drugem polčasu zapravila. Maribor pa je zna! izkoristiti zrele prilike in tako ie danes za spremembo tudi Železničar umrl v lepoti. Gole so zabili Roniak v 28 min. prvega pločasa. v 12 min drugega polčasa je izenačil Kirbiš. končni rezultat pa je v 32. min postavil Vodeb. Sodil je g. Kaster. Juniorska slalom tekma v Celju Celje, 13. februarja I>ane8 dopoldne }e prir°«Jil dmsko eportni odsek savinjske podružnice SPD v Celiu juniorsko te&mo v slalomu na gornjem delu pri Celjski koči, kjer so bile preteklo nedeljo tekrne v isti disciplini za prvenstvo drav ske banovine. Dočim so c« pred tednom dni tikoraj na istem, toda daljšem terenu borili naši naiboljSi specialisti v slalomu, je dfi^ies tekmoval celj-ki naraščaj za prvo nie-slo in za lepa, praktična darila, ki jih je podarila tvrdka Kran^r in Mislej v Celiu. Udeležba tekmovalcev je bila zelo lepa. Na startu je bilo 28 juniorjev. Nkateri so pokarali prav lepo tehniko in mnogo obetajo. Zlasti je treba omeniti brata DvorSak. ki sta «e trdo borila za prvo mesto. S aigur-nejšo in hitrejšo vožnjo v drugem teku je zasedel prvo mesto mlajši brat Frie Dvor-šak, ki je dosegel v teui teku tudi najboljši čas dneva 54 2. Tudi estali eo pokazali mno£0 znanja in napredka. Proga ie tekla od vrha Tovsta in je merila okrog 500 m z vensko razliko 120 m ter je bila primerno težko izpeljana. Sneg in vreme sta bila ugodna. Tekmovali so člani SK Celja. Smučarskega kluba Celje, Olim pa in SPD Celie. Rezultati so bili: 1. Dvoršak Fric (SPD) 1:59.8. 2. Dvorak Valter (spD) 2:02.08. 3. Knop Ljubo (SPD) 2:07.09. 4 Jošt (Smučarski kiub Celje) 2:24,08. 5. Romih (Celje) 2:27. 6 Božič Danilo (Celje) 2:27, 7. Breznik (Olimp) 2:27.1, 8. Božič Janko (Celje) 2:28.5. 9. Ču5 (SPD) 2:29.4. 10. Kossaer Kurt (Smučarski klub Celje) 2:30. Po tekmi je pred-ednik savinjske podružnice SPD dr. Milko Hrašovec pozdravil tekmovalce. pohvalil njihovo disciplino ter razdelil darila. Strašna noč Na Jadranu je zadnje Šibenik, 13 februarja. Na Jadranu je zadnje čase besnelo strahovito neurie Zlasti v severni Dalmaciji je divjala burja z brzino 100 km na uro Morje »e bo šeic polagoma umirilo, vreme se je zjasnilo Zdaj prihajaj*., številna poročila o nezgodah na morju m na kopnem. Koliko je zadnje neurje zahtevalo smrtnih žrtev, še ni točno dognano Po Sibeniku pa se mnogo govori o doživljaju dveh ribičev bratrancev Štefana in Matija Ukiča z otoka Prviča. Burja ju je zalotila pri ribarenju, ko sta nalovila že precej rib Nedaleč od otoka Tiiaka jima je veter zlomi! jambor in raz-cefral jadro. N;uno malo barko je razburkano morje metalo kakor orehovo lupino. Videč, da jima ni rešitve s*a se Stipe in Mate udaia v usodo, pripravljala sta se na smrt. klečala v čolnu in molila. Naenkrat pa ju je silovit val vrgel z barko vred na peščen jezik otoka Tijaka Čoln »e je takoj nato potopil, ker ga je prvi val apet fivefe ribičev £ni divjalo silno neurje vzel s seboj, ribiča pa sta se vendar izko-balila iz strašnega objema besnečega morja in se znašla na kopnem. Medtem je bila že davno nastopila temna noč. Nista se vedela kam dejfiti, v burji ni nihče čul njunega vpitja na pomoč Nekako sta vendar ukresala oceni in sta daialn znamenja v na-di. da ju morda kdo opazi in jima pride na pomoč. Sele proti jutru je poveljnik nekega vlačilca opazil njuna znamenja. Prihitel jima je na pomoč in ju je vsa premočena prepeljal v Sepurine. Parniki so zadnje dni prihajali v pristanišča z velikimi zamudami. Po vrhovih dalmatinskega Zagorja je obležal debsl sneg, temperatura je v Sibeniku kakor v Spinu m drugih krajih močno padla. Sneg je tudi po vrhovih otoka Brata. Promet z nekaterimi kraji ra otokih je bil precej časa prekinjen. V Splitu je burja prekinila električni tok in povzročila tudi sicer precej Škode, zlasti pri napravah ob morju. Nogometni turnir Ljubljane Dober, toda ne preveč koristen trening ljubljanskih ligašev pred začetkom prvenstva SK Ljubljana je včeraj na svojem igrišču. nekako prisiljena, priredila nogometni tumir Graški nogometaši so že pristali na gostovanje v Ljubljani, vendar pa so morali odpovedati. Zato se je vršil turnir s sodelovanjem ligaškega moštva in rezerve Ljubljane ter Hermesa in Kranja. Prireditev je bila zamišljena tako. da bi kot prvi par nastopila Hermes in rezerva Ljubljane kot drugI par pa ljubljanski ligaši 'n Kranj, tako da bi se po vsej verjetnosti nalHa v fnalu Hermes in Liub-liana Vendar pa le rezerv9 Ljubliane ta r>»Ari rvekr<7a'f» tem da ie n^mppala Hermesa ki je nagoni! kompletno, in se tako plasirala za finale. Ljubljana II i Hermes 2:1 (151) Rezerva Ljubljane se je zagrizla v borbo ter Hermesa odpravila tesno, toda prepričevalno S tem je zabrisala neugoden vtis. ki ga Je ligaško moštvo napravilo prošlo nedeljo, ko je proti Hermesu igralo neodločeno 0:0 Ljubljana I: Kranj 7:2 (2:0) V začetku ie dobre i*etrt ure Kranl držal povsem odprto 'pro In je bil skoraj enakopraven protivnik ligašezn. Potem pa Hokej moštvo Ilirije v Beljaku Beljak, 13. februarja Hokejsko moštvo Ilirije je danes gostovalo v Beljaku v tekmi proti Vi11.- -her Sportvereinu. Tekma je z 2 :2 (2:0, 0:2, 0:0) ostala neodločena. Ilirija je nastopila s štirimi igra!ci iz prvega moštva in s štirimi igralci rezerve. En igralec pa je sploh manjkal, kar gre gotovo na rovaš nediscipline, ki sc pokaže ob koncu sezone. Savez motoklubov kraljevine Jugoslavije je imel včeraj v Zagrebu svojo letno glavno skupščino, na kateri je b?! izvoljen naslednji odbor: predsednik Funk Edo fMotoklub. Zagreb), I. podpredsednik dr. Campa Lojze (Moto-Hermes. LjubMana), II podpredsednik Stanojlovič Mihai'o (Motoklub. Beoeradi, III. podpredsednik Rnksvfna Rudolf (Motokbib. Zagreb) tajnik V. Markulinovič. športna načelnika Boškovič Nikola in Strban Ivo. Razpis mladinskega smnškega dneva SK Ilirija priredi v dnevih 26. in 27. t. m. v Planici veliki smušTq dan za Omladlno iz vse banovine. Dan je namenjen vsej mladini, ki goji smučarstvo, ne glede nato ali je organizirana ali ne. Tekmuje so po pravilnikih JZSSv teKu, skokih (n klasični kombinaciji, Jn sicer v treh Kategorijah: I. kategorija, (junlor- 1 jI letnika 1919 n 20) 2. kat. (naraščaj letnika 1921 fcn 22) 3. kat (mladina, letnika 1923 in 24 ln mlajši). Tek bo v soboto dne 26. t. m. s startom ob 16.15 pred domom Ilirije v Planici. Proge bodo dolge za: I. kat cea 9 km, za n. kat. cea 5 km. za m. kat. cca 3 km. žrebanje bo v domu ob 15.30. S"ok| bodo v nedeljo dne 27. t m. tn scer- za I. kat. na 40 m skak»ln'ci s stpirtom ob 12. zs 2 tn 8. katee m 25 m i skakalnici s startom ob 10. Vsak Mariborski kolesarji polagajo račun Maribor, 13. februarja Pri »Zamorcu« se je vršil danes dopoldne redni letni občni zbor Mariborskega kolesarskega podsaveza, ki ga je vodil predsednik g. M hael Lešnik. Uvodoma je pozdravil vse navzoče delegate klubov, posebno pa delegata Kolesarskega ssveza g. F. Šefa iz Zagreba. Nato je podal predsednik v kratkih obrisih po-očilo o delovanju Mariborskega kolesarskega podsaveza Medtem je verifikacijski odbor verificiral polnomočja 10 klubov, in sicer SK Železničarja, Kolesarskega kluna Konjice, SK M:slinja, SK Maratona, KUioa slovenskih kolesarjev Celje, Edelvveissa. Peruna. SK Korotana iz Dravograda, SK Dn.ve ir SK Požtele. Sledilo je poročilo tajnika MKP g. Steln birhlerja, ki je podrobno orisa« delovanje podsaveza v preteklem letu. Iz njegovega poročila posnemamo, da je podsave^no tajništvo nameravalo v preteklem letu zbuditi večji interes za pod^avezno delovanje. kar sc .-nu je tudi pepo;iiom;» posrečilo. V pedsavezu je včlanjenih 11 khiDov Glede delovanja pedsaveza je tajnik dejal, da ie bilo v preteklem letu zelo uspešno in da se je kolesarstvo v Mariborskem kolesarskem podcavezu dvignilo na zavidno višino Uspehi, ki so jih dosegli mariborski dirkači v preteklem letu, so zelo lepi. Vse prireditve, ki jih je priredil Mariborski kolesarski pedsavez. so zelo dobro uspele. Iz blagajniškega poročila tajnika g. Jakoba Lubše je razvidno, da so znašali dohodki MKP Din 14P8, izdatki pa Din 1^07. Namestnik tehničnega »-eferenta g. Sa-pec je poroča!, da je MKP priredil 6 uspelih d^k. Klubi, včlanjeni v MKP, so priredili 26 dirk, na katerih je startato 150 dirkačev, k! so prevozili skupno r^d 10 tisoč km. Nai?ktivne'5i kolesar je bil dirkač SK Železničarja Štefan Ro7man, ki se ior>; nde!"*'! 20 d'>k ter ie bil najuspešnejši kolesar na področiu MKP. P.orman si je Inni priboril na etapni vožnji Beograd—Sofiin prvo darilo mestnega župana mesta Sofije Rozman, ki je lani praznoval 10 letnico aktivnega udelstvovania v kolesarskem športu, je startal na 175 prireditvah ter skvpno s treninel prevozil 31.440 km. V času svojega udejstvovania v koledarskem športu je zasedel 117 prvih mect. 24 drucih in 8 tretjih mest. V rtre-tpklem letu sta priredila na področju MKP dva kluba svoii obletnic', in sicer Klub stnven^ldh ko^sariev v Celju 15 letnico, »Postna« pa 10 levico svojega obstola. S1ed'lo je poročilo nadzornega odbora, za katerega je noreča! g Mo*'vn?k. ki je predTasral razrešnico. ki je bila tudi so-g^sno spreieta. nakar je po k»?tkem odmoru sledila volitev noveea odbora in ie bila izvoM^na nastednia nova uorava: Mihael Lpšn'k predsednik. M<>ko Fais I. oodoredspdnik. II. podpredsednik Vinko Cainko (Stovenleradec). Rudolf Stelnb'Vh-ler f^.oleznif^r) tainik. Takob Lu^ša (Poštela) b'apajnik. V;nko Glav'č (Ž^^znlčar) tehnični ref^rpnt. M'rko Sapec 'Maraton) names+n;k Odborniki: Anton Hlebš (Pe run), Hansjnanineer n^deHv«"'ss), Franjo Berton^eli (Knniice), Franc Strne! (Maraton). Štefan Rozman rZeWn?čar), Dr«po Smrekar (PoSt^a), Franc Vehovec (Korotan). Franio Unger (Perun). Joško Amon (Celle). Nadzorni o^hor* Anton Mo*ivnik fPoruni in Avensf Snmer rt">lie) Kazenski odbor in <*as+r»n razcodJ**° «» ?7- VOTHa no T)rvi O^nrmrl soii MTTP Prj s]u-*a'no<-«-'Vi OB io H«-ii/iX?l., Mana^nn znaša 60 Din. Obravnavale so M še nekatere zadeve, nakar je predsednik po triurnem trajanju zaključil zborovanje kolesarjev na področju bivše mariborske oblasti. Nase gledališče D U A M A Začet eK ob 2U. url Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek 15.: Bdeče ro/e- Red & u r t K A Začetek ob 2U. url Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek, la.: Ero z onega sveta. Debut gdene fcieybalove. Go^tovaaje g. Josipa križar j»a. Jrrem:endki abonma. Sreda, IG.: Evgemj Onjegin. Gostuje Antoct, Lennoia. Izven. Znižane ceiie-Cetrtek, 17.: Traviala. Oo.tovauje ge Zlat« G.unzjenac. Izven. Znižane cene. Premiera Kreftov e zgodovinske drame »Velika puntanja« bo v soboto 19. t. m. To bo krstna predstava tega dela. Premiera l*> za preniierekii abonma. Premierski abouenti imaio svojo predstavo v operi v torek 15. t. m. Poje se Gotov-čeva opera »Ero z oiiega sveta«.. V njej čebuli ra mlada domača pevka gdčna iiei/balo-va in sicer v glavni žen m je oblast v Novem Sadu odkrila nekaj tajnih legel nemorale, so se pohcjske oblasti tudi drugod po. Srbiji podvizale v tej smeri. (»Slovenski dom«, 9 11.) ZIMA NA ŽIVILSKEM TRGU Jajca so se naglo podražila, kar je treba pripisovati mili zimi. Kokoši so namreč začele nesti bolj zgodaj, ker se že lahko pa- sejo. Danes so bila najcenejša (osušena) jajca po 50 par komad, svežo so pa prodajali po 12, 14 in celo 17 komsulov za 10 din. (»Slovenski Narod«. 12. 11.) Naj nam dobri Bog nakloni vsaj malo ostrejšo zimo. da bodo padle cene jajci PROMETNI RESOR Češkoslovaški prometni minlstei je potrdil sklep profesorskega zbora češke visoke tehnične šole v Brnu, da se podeli tovarnarju Janu Bat'i v Zhnu častni doktorat. (»Slovenski Narod«. 12. II.) ČSR bo bržkone edina država na svetu, kjer zadeve univerz in doktoratov spadajo v prometni resor. ZA OMRTVIČENJE KRŠČANSTVA Odslej bomo v stvarnem delu za dvig našega delavstva odgovarjali le kadar bomo čutili, da smo v vesti vezani odgovoriti zaradi onih. ki zmote še niso spoznali in prevare spregledali, pa upamo. Jt> jo še bodo obenem z rastjo našega dela m z omrtvičenjem krščanstva do popolnega mrtveca v vrstah Jugoslovanske strokovne zveze. (»Slovenski delavec« glasilo Zveze združenih delavcev. 12 II.) Izdajatelji »Slovenskega delavca« so dobri katoliški ljudje, njeg* urednik }e /ese niški kaplan Andrei Križman Zato ho Bog najbrž uslišal njegovo prošnic m dal. da se krščanstvo v enem delu slovenskega delavstva čimprej »omrtviči do popolnega mrtveca«. — kra — Maribor preko nedelje Maribor, 13. februarja Današnja nedelja ni bila v vrsti krasnih BonCnih nedelj Kakršne smo imeli v zadnjem času. Dunajska vremenska napoved ee je v polni meri obistinila, še zjutraj ja-6iio nebo so pregrnili pozneje oblaki, mraz je podil meščane v kavarne in druge javne lokale dočim so imeli danes na periferiji slabo konjunkturo. Seveda so ne-u^j.ani dilcarji u-koristili tudi današnjo nedeljo ter šli iskat snega po planinskih vrhovih. že včeraj je odpeljal Putnikov avto vse polno vnetih prijateljev zm skin krasot in lepot vrh Pohorja do odcepa. Glavni kader naših mariborskih dilcarjcv pa je bil zavzet s tradicionalnim Grožno-vim smukom, ki predstavlja vsakoletno preizkušnjo vzdržnosti in vztrajnosti ma-ribcrskijj smučarjev in smučar*;. Is'espor'ni del Maribora pa je bil zavzet po številnih družabnih pr reditvah. žeiez-niškl uradniki, organizirani v svojem udru-ženju. so imeli snoči v spodnjih prostorih hotela Orel izredno lepo uspel ter živahno razgiban družabni večer s pestrim plesnim in družabnim sporedom. Silliviin? nastopi in srečolovom. Veselo razpoloženje je povzdignil pomnoženi salonski orkester. V Narodnem d^mu pa je bil VI. Nanosov ples. ki je zbral mariborske nacionalne kroge in predvsem v Mar.boru s,elo mV.no primorsko emigrantstvo. Slikovitost primorskih narodnih noš je dajaia lepo uspeli družabni prireditvi prav poseben poudarek ln sijaj. V Kazini pa je bil IV. ruski večer v orgamzaciji tukajšnje Ruske matice. član zagrebške opere Anatol Mano-ševsky je mojstrsko odpel serijo izbranih arij. članica ljubljanske opere Olga Olj-dekopova je potrdila svoj sloves izborne pevke. Smiselno ju je spremljal na klavirju naš mariborski klavirski virtuoz dr. Roman Klasinc. Snočnji večer predstavlja enega od viškov mariborske predpustne družnbne in društvene razgibanosti. Danes dopoldne pa so se zbrali vneti mariborski človekoljubi K občnemu zboru sreskega odbora BK V lovski dvoran: pri Orlu je ob napovedani uri otvoril občni zbor sreskega odbora RK v Mariboru predsednik larcdni poslanec dr. Jančič. ki je uvodoma pozdravil navzoče, zlasti odposlanca ljubljanskega bar.ovinskega odbora dr. Otona Fet-ticha, nadalje mestnega fizika dr. Novaka kot zastopnika mariborske mestne občine. garnizonara podpolkovnika Maslača kot zastopnika vojske ter posamezne delegate Sledila so poročila predsednika dr. Jančiča. tajnika dr. Zorjana, blagajnka j E. Vodopivca in g. Mirka Kavterja za I sekcijo Pomladka RK v Mariboru. Sresk: odbor RK v Mariboru združuje 14 občinskih odborov s 119U člani. Dohodki so znašali 13.602 izdatki pa 17.253 Pomladki ao organiz rani na 19 šolskih zavodih. Kjer deluje 75 pododborov z 2.354 člani, oziroma članicami. Sekcija PRK je zbrala 68 zares siromašnih in okrepitve nujno potrebnih članov in članic ter jih posia'a v kolonijo v Kaštel Lukšič oziroma v ISa-kar. Prejemkov je imela sekcija PRK 42.853, izdatkov pa 33.448 dinarjev. V okviru današnjega občnega zbora je b:la slovesna izročitev diplome z zlato kolajno šefprimari.ju dr. M. černiču za njegove velike zasluge na polju človekoljubnega in zdravniškega dela zlasti za časa balkanske vojne Tople, prisrčne pr -znalne besede je ob tej priliki naslovil predsednik dr. Jančič na zaslužnega od'i-kovanca, ki je dejanski ustanovitelj Rdečega križa v Mariboru in ki se je po izročenem odlikovanju za počastitev najto-pleje zahvalil. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z narodnim poslancem dr. Jančičem kot predsednikom ter p- mari-jem dr. černičem in mag. Minafikom kot podpredsednikoma. V prisrčnih besedah se je zatem zahvalil sreskemu odboru RK v Mariboru za vneto in uspešno človekoljubno delo odposlanec banovinskega oc.bora v Ljubljani dr. Fettich. ki je zlasti naglašal potrebo, da posveča odbor kar najinten-zivneišo pozornost organiziran ju samari-janskih in bolničarskih tečajev. Pri slučajnostih so se posamezni delegati pridno ogiašali k besedi ter opozarjali na ažne momente, ki jih ^e treba upoštevati pri poglobitvi človekoljubnega in humar 'tar- i nega dela v duhu vzvišenih smernic ter I idealov Rdečega križa. 1 i V Zagrebu so ga ujeli Poročali smo o natakarju Kurtu, ki ga je neki mariborski hotelir in restav.ater poslal na tukajšnjo davkarijo z zneskom 1.400 dinarjev da poravna nekatere račune. O Kurtu ni bilo odtlej ne duha ne sluha. Mariborska policija je obvestila o tem vse ostale polic je v naši državi in se je posrečilo zagrebški policiji, da je zajela mladega Kurta v nekem nočnem lokalu brez denarja in vsega obupanega. Pri njem niro našli niti ficka in ga je zagrebška policija odpravila v Maribo v kjer so mu danes pri tukajšnji policiji temeljito izprašali vest. Lep dar: Zgodbe brez groze Nezgode, franke in drugo V gozuovih nad Kaio so drvarji in gozdni delavci spuščali hlode. Neorečno naključje pa je hotelo, da je hlod zgrmel na starčka delavca 741etnega Matijo Polca k: je obležal na mestu nesreče & strto desno nogo in drugimi poškodbami Druga žrtev poklicnega deia pa je 35-letni V.ko Voh. Bil je v hlevu zaposlen pri čiščenju in si je po nesreči zaril vile v levo nogo. tako da so ga morali prepelje ti v tukajšnji splošno bo..d^nico Svojevrstna nesreča pa je doletela 21-lctnega krojaškega pomočnika Janka To-polovca, ki se je s svojo družbo prijetno zabava; v neki tukajšnji gostilni na Koroški cesti. Nenadoma pa se je pod njim podrla stolica. Vnel se je prepir zaradi odškodnine. Besedi je sledila beseda pesti so se dvignile, stoli so pričeli frčati po go-stilnišk h prostorih in je sredi te splošne krvave bunkarrie obležal Topolovec z občutnimi poškodbami po glavi, tako da so ga vsega krvavega odpremili v mariborsko splošno bolnišnico. ANEKDOTE ZASLU2LNA GRAJA Vojvoda Norfolški. ki je bil od leta 1857 do leta 1860 generalni poštni ravnatelj ngleški je bil nenavadno preprost m neznaten gospod Na svojem potovanju je iel neki dan v škotsko mestece da bi oddal brzojavko Ko ie čakal pr okencu je opazil da uradnica 7plo neprijazno postopa s čakaiočimi strankami Ko je prišel sam na vrsto, ie vzela mladenk-' brzojavko in mu jo vrnila »Podprite svoie ime'« »Saj je že tukaj!« odvrne vojvoda pohlevno »Norfolk7 To le ime grofije, ne pa človeka.« je zavrnila nosek in se postrani ozrla v voivodo V7p1 ie brzojavko in oddal drugo: »Naiviš^pmu poštnemu uradu v Londonu Uradnica te pošte se obnaša izredno nenriia7no nacP'-oti strankam Takoi io ie trf»ha ctro?o ukoriti Ce pride še kakSna pritožba io ie trpha takoj odsloviti. Ge-ne^lni poštni ra\>nateli.« Ko ie nato ta brzojav izročil uradnici, je miT» ompnip »Tn brzojavka pa nič ne stane, ker je ur^Hna« Ko ie uradnica n^ečitala k=i ip voivoda pan;csl sp ie cp^pdn onp^vpcfPa KPr Io na vn'vnda pomprpva] cf>m n dati onJte",r l^kovo ip b^^ois^-lri rart^tr^l in pr>«n<">d;č. ni ^p ip np samo ti>jar:ne. ki 7n?*a 75 frankov — — To ie pa res hudo' je deial žnonik. ednri blagajno in izplačal debeluhu denar, rekoč: — Zaenkrat nerite tole ubo?i dru*inici! Kesneie pridem še sam pogledat, da vidim kaj ie z njimi! — Ko je hotel tniec navidezno ves gin^en oditi. Pa ie župnik ustavil in ga še vprašal: — Op'-oo. škoda, da jih n'ma- mo pri roki, vrnili bi jih takoj, ker smo slišali, da je po nedolžnem osumljen te tatvine dvorni ključavničar Stif. Vest nam očitale Ves Bi-rlin je obžaloval nedolžnega Stifa, ki je trdil, da ga je naznanil njegov bivši pomočnik iz golega maščevanja, ker ga je odslovil. Razpisali so nagrado 25 tolarjev za tistega, ki pokaže pravo sled za tatom in z najtežjimi kaznimi so zagrozili tistim, ki bi kaj o tatvini vedeli, pa ne naznanili. Komaj je bil razglas nalepljen, se je oglasil dijak, ki je poučeval otroke zaprtega ključavničarja in javil, da je listek napisal sam na neprestane prošnje Stifove žene. Ženo so takoj prijeli in zaprli. Pri zaslišanju je povedala, da je pustila listek napisati na ukaz svojega moža, ki ga je poslal iz zapora. Na grajska vrata ga je pritrdil sam grajski kaste lan Runk. Na podlagi tega priznanja so zaprli tudi Runka in njegovo ženo. Runk je ori-znal, da sta s Stifom že nekaj let vzajemno kradla. Tedaj je omahnil tudi Stif n je vse priznal. Da opere sebe, se je ^gevtr-jal na to. da ga je Runk nagovoril. Oba tata sta vselej prežala na trenutek, ko je kralj zapustil za dalje časa grad .r potem sta lahko kradla kakor sraki. Odpri i sta celo zapečatena vrata v kraljevo zasebno blagajne in ukradla mnogo suhega denarja. Njimi ženi sta o tatvinah vedel: Sledil je senzacionalni proces, ki je razburka! ves Berlin. 2. jun ja 1713. leta sta bi .a Runk in Stif obsojena v smrt na ve-šalih. njuni ženi pa na dve leti prisilnega dela v kraljevskih pralnicah. Toda kralj s to razsodbo ni bil zadovoljen. Zdela se mu jo. dosti premila. Zato jo je temeljito predrugačil. Zloč nca naj najpreje zlomijo na kolesih, mrtvi trupli naj potem obesijo na vešala. Runk, ki je tako prevari! svojega gospodarja, naj na poti na mori-šče trikrat okusi prijetnost žarečih klešč. Ženama naj poda krvnik metlo in naj gledata usmrčenje svojih mož. Usmrtitev se je izvrš la točno po kraljevih navodilih. Prvega so usmrtili Stifa. Runk je izdihnil brez glasu. Po usmrtitvi je nagovoril zbrano množico ljudi duhovnik, opominjajoč jo, naj čuva pravico in red. Kralj ie nadalje odredil, da se med ljudi razdeli letak s nopisom krivde obeh tatov in z njunima slikama. Pred dvesto leti so torej tatovi kradli tako rekoč pod drugačnimi okoliščinami kakor danes. Vrvi bi si danes gotovo ne spleti'. Dobili bi par let zapora potem pa bi lahko znova kradli. ee vihti, bo z mečem pokončan Posledice mehanizacije — brezsrčnost in brezdušje — — Žalostni eksempli iz živalskega sveta Najznamenitejši angleški pridigar, reve-rend dr. Norwood, ki se je udeležil vojne, ki je predsednik mnogih verskih družb in duhovnik City Templea v Londonu, je imel v Leedsu govor, v katerem se je na originalen način obračal proti oboroževanju sveta. Dejal je med drugim, da bodo učakali narodi, ki ne poznajo druge politike razen politike ooroževanja, neizbežen pogin. Od kar se svet oborožuje. je na njem le malo bratstva malo pravice, sočutja, svobode in vero. Namesto tega se človek mehanizira. Ta mehanizacija je mogoča samo zategadelj ker ljudje nimajo več duše in občutja čedalje bolj se pre-bližujejo brezčutnim strojem. Da morajo živa bitja, ki se pripravljajo samo na vojno, poginiti, nam kaže zgodovina živalskega sveta. Vse živali, ki so se zavoljo vojne premehanizirale. so izgin le. Iz prvotno miroljubne živali se je razvil n. pr. dinozaver, živ vojni stroj. Dobil je debele oklope, po telesni velikosti je čedalje bolj rasel, tako da je obvladoval živalski srvet. Njegovi možgani pa niso rasli, ostajali so vedno majhni. Telo je bilo zavarovano pred napadalci, možganom pa bi bilo dovolj prostora v kokošjem jajcu. Navzlic svoji zavarovanosti in svoji velikosti je dinozaver izginil, ker je postajal čedalje manj gibčen in ker se zavoljo svojih neznatnih možganov ni mogel ubraniti naravnih katastrof Na podoben nač n bodo izginila ljudstva, pravi reverend Nor- wood, ki jim možgani okrnevajo in ki jim zunanja oborožitev narašča na račun teh možganov v neogled. Resnice Je nekaj podobnosti med žensko in pesnikom. Obema ne sme človek verjeti vsega, kar povesta. Ženska oprosti moškemu predrznost le tedaj, če je predrzen do kraja. Nobena ženska nima tako drobne noge, da ne bi mogla z njo streti moškega, kt se mu hoče maščevati. Ženske, o katerih se največ govori, so navadno nedolžnejše kakor tiste, ki se o njih molči ali samo šušlja. Kako more ženska najbolje privezati moškega nase? Pametna ženska, ki ve, da gre ljubezen skozi želodec, bo rekla: »Beštijo je treba dobro krmiti!« Ljubiti more moški samo tisfo ženr.ko, ki zna razumeti občutek ljubezni, ki ga je ona sama zbudila v njem. Moški so proti ženskam pogosto brezobzirni in jih puščajo, ne da bi se za to brigali, ali imajo nadomestilo zanje. K sreči pa ima večina žensk zmerom pripravljeno rezervo. Moški najde v ženski zmerom to, kar želi najti, a ženska v moškem nikoli Ljubezen ima pri ženskah navadno enak začetek in konec: solze. Slovo od Pričujoči članek je napisal dunajski pisatelj in urednik Ludvik Hirschfeld Pnisl je zanj zlato kolajno dunajskega Društva za varstvo živali Priobčuiemo članek v prevodu za številne naše prijatelje zvestih živali Drugim tega podlistka ni treba čitati Pretekli teden, v soboto, je naš Rolf Umrl Dosegel ie starost desetih let Osem let svoiega ž vljenja ie bil prt nas Kako globoko v srce zadene človeka slc vo od hubega dobrega bitja tega le ne bodo doumeli ki jim manjka šesti čut. čut za živali Toda niihovo število. up3m vsai. sc manjša od dne do dne, število drugih pa nara Sča. število ljudi ki predaio svoie srce psu ptici pevki liubtzniv mačici. Naklonienost in ljubezen do živali je psihološko globoko utemeljena ie v neposredni zvezi s turobnimi, skopimi današnjimi časi. Vse naše življenje postaja siromašnejše na veseliu 'n udobnosti in boga'eiše na od-rekamu. odpovedi m razočaranju Zato si nabavlja toliko ljud' pse. Da imaio vsai eno tolažilo zanesljivega prijatelja in snreml-evalca ki ga lahko s sred^vi oskrbujejo Kai vse ie lahko taka žtval k* je »samo« pes: dober tovariš, rodbinski član. ki pa ne d°la človeku jeze in skrbi na čigar ljubezen in naklonienost se vedno lahko zanesemo. Vsem ki ljubite živali, starim in mladim gospodom osamelim -damam in dobro-srr^m m'ad m gosnodičnam naj na tem mestu kier sem govoril čestokrg+ o Rolfu. povem zadnjič nekaj o njegovem živliemu in smrti. Psa lahko kupimo za denar lahko ga dobimo r darilo «moak nadepše ie če ga privede v hišo slučaj, če se z?teče sam. In tako je pritekel lepega pomladnega dne bliskovito po hribu navzdol, naravnost na dvorišče našega selskega dvorca, da se udeleži velikega za!iubliene"a generalnega zborovanja okrog m'ade ps;čkc. Razkropili smo zborovanje in prepodili pse z vrtno brizgalnico. samo mladi ovčar je sme! ostati. Moii ženki je ugajal na prvi pogled Bil je pa tudi v resnici prekrasen eksemplar. z velikim- pametnimi očmi ki so bi'e ob robi ene s svetlimi obroči njegove dlake, kar je dalo pasjemu obrazu nekaj neizreč-no irra/itooa in noduhov' *«nega ln ko smo vsiljencu nudili n;i krožniku razre poslastice la pasji želodček. tedaj je bila srčna vez med Rolforr in nami sklenjena Za dobro in okusno hrano je :mel takoj snočetka nrav kakor njegov gospodar, mnogo smisla, čeprav je b'1 po svo em po-' reki preprost podeželski nes. k' jo je bil | nouTisa' iz letoviške gostilnice ; In ko smo hoteli r njegovim lastnikom i zadevo denarno urediti, ni hote! spre eti odškodnine, češ: »Le imei+e ga. /elel ie vedno po boljšem!« In to boljše življenje ie pri nas v resnici našel. NTe bom sc poni šal s tem Ljubezen. dobro*a s];rb za dobro žival ie ob sebi umevna T o eta redkokdaj je vrasel kak pes tako v družino kakor on. Sam od sehe. ne po vzgoji ali kar se tako imenu)e Nekateri strogo d-estraio pse drugi jih nežno razvajajo, toda ne eno ne drugo ni or^vilno Če hočemo nrav v/«a ati otroke, govorimo z njimi, ko prihajajo k pameti resno-kakor z odraslim pri"*"o enako kakor s človekom ravna imo tud' s j>som Pec naj se rireda K nam spadaš imaš svoj dnev ni ">d svoje pravice in dolžnosti, kakor mi vsi Predvsem pa moramo mnogo govoriti z nj m Ne na bedasto smešni način neka*ernikov. ki so v svoie pse slepo zaljubljeni Rizgovarjai se s psom o vsem. kar mora vedeti: da sme priden pes sovražnike na ulici z naježeno dlako nabev-skati, pametneje pa da stori, če se jih v spoštovan'a polnem ovinku ogne; k e so danes o'roci tako dolgo; po nedolžnem osovraženega premogarja lahko malo oblaja. prepoditi ga pa ne sme. ker ma sam rad topel kotiček ob zakurjeni peči In kako razumno mi je na vse odgovar-'al v svoi' dodrnia''>xi #nvo'!ci l-i sem io docela razumel; z očmi in uhlji mi je odgovarjal. oprošcujoč se s šapami, ali pa se je zleknil na hrbet, pr pravi jen za nežno igranje Kidar me e bila vol'a. sem imel tovariša za razgovor, vedno pripravljenega družabnika. Kdo bo pristajal ^daj na vse moje šale kakor on! Nikdar se mi ni pro-tivil. tudi ne, ko sem mnogokra? humori-stično pisal o njem. da je de»bra. pridna živalca Vsak lastnik psa meni. da je njegov najlepši Za nas je to bil Rolf v resnici, ne sicer po strogem merilu rejcev psov. Toda ime! je dvoje lastnosti, ki jih celo pri ljudeh cesto pogrešamo: zna"aj in srce. ki ga pes izraža v naneto vprašu očem pričakovanju. v zaskrbljenem razočaranju, v pogledu. v veselo se kregajočem lajanju, z godrnjanjem, z jokom in s petiem. Saj v rodbinskem vrvežu ne manjka čez dai. povodov za razburjenje, veselo in žalostno Ljudie pr ha a o. odhajajo, in Rolf ve natanko, kdo spada k nam m kdo nam je d-i" sorodnike, prijatelje, duševne delavce. avtorje pozdravlja z natanko izraženimi odtenki simpatije in se spozna bolj kakor mi. kai j«, na 'judeh Njegov glavni resor pa so bili prav /a prav otroci. Ko ie prišel Rolf v hi$o. je bilr Herbertu n Evi šele «tiri in pet let in kot nravi ovčar se je tako! čutil za ti dve mladi ne- bogljeni bitji odgovoren Če sva z ženko igrala tenis in se je mladi nara^ajček ig'al v bližini na trari. je kakor skrbna, vestna varuhinja tekal od na'" do njiju ju povohal ter nama veselo mahljaje z repom sporočil: vse v redu bod ta brez skrbi' Greino na sprehod Iz šole se vsu>e hrupna šolska mladež Rolf zavonja mladost. Že je med njimi Posvarim ga: »Rolf, zmotil si se. Herberta in Eve ni med n imi. saj hodita že v gimnazijo!« Povesi uhelj, kar pomeni: »Oj. da. ta preklicana g:mnazija. ljudska šola mi je bMa ljubfa « Otrokoma tudi. Rolf spada prav za pra* med njiju, zrasel je med njima in tvori del njunih prvih detinskih let. Bil jima je tovariš v iarah. hodil z njima na gore in v vodo. spal je v kotičku njune sobice Šele kadar sta Herbert in Eva zaspala, se e zadovoljne) godrnjaje zleknil tudi on. kakor delavni človek, ki je zvesto in vestno opravil svoje delo. Minila so detinska leta otrokoma in njemu. Človek meni, da bo ostalo vse vedno pri starem. Čitali smo sicer v leksikonu: ovčar doseže kvečjemu s'.arost desetih do dvanajstih let... Saj je še tako vesel in čvrst Včasih pa se mi le dozdeva, da hodi počasneje, težje, toda kdo bi pazil na take malenkosti! Starost pa ne prizanese nikomur, je že tu. Postal je lenoben in žalosten, le s težavo se je dvigal na noge. nosili smo ga preko stopnic. Gremo z n'im k živinozdrav-niku, nato v živalsko bolnišnico Roentgen, posvet, srce je oslabelo Ostati mora v bol-ni.šn:ci. Vsak dan ga obiščemo in vsak dan je otožne ši in brezbrižnej'i Govorim z mladim resnim docentom, pričakujoč to-lažilne besede: Toda ni je. »Nima pomena« pravi, »nes samo trpi. iniekcija v možgane. in konec!« Pr stanem naj — Ne morem se od'očiri Pamet mi veleva: »Stori, pra^ je tako!« Čustvo pa. ki nima pameti le srce, se pro-tivi pol neprespane noči Rolf me je sam prehitel. Nasled.ije dopoldne je umrl tiho, pokojno, ob/irno, kakršen je bil vedno. Šele doma se zavem, da ga ni ve i. Kadar grem mirna prostorčka, ki mu je bil najdražji, če ga hočem nehote poklrcat'. ga pobožati, r. njim govoriti, ali pri mizi, ko ne čutim več njegove glave pod svo:imi nogami, kadar se mo:a roka iz navade stegne, da bi mu dala grižljaj, pa seže v prazno, — vselej sem žalosten. Kaj bo! Pretirano čustvo? Sentimentalnost? Smešna občutljivost? Morda. Toda čustvo brez pretiravanja sploh ni čustvo In kar se občutljivosti tiče? Imam je in želim, da si jo ohranim. Sposobnost, predati svoje srce majhnim, na videz brezpomembnim stvarem, ki nimajo nič skupnega s pridobivanjem, z uspehom, z gizda-vostjo. sposobnost, žalovati za "kom, tudi. če je bi! »samo« pes. Preteklo nedel o smo ga pokopali na vrtu našega selskega dvorca, pod vrbo ža-lujko Mi vsi smo opravPali zanj to poslednje delo ljubezni z motiko in lopato in dekleta so mu pletla venec. Drag: Kolt, ker zdaj zate ne morem storiti ničesar več, naj položim na tvoj grob peščico stihov: O j, zbogom, Rolf, moj ljubi, dobri, pridni polagamo te v sončno svetli naš vrtiček, kjer tekal naokoli si vesel, živahen ves, zdaj našel svoj poslednji tihi si kotiček. Ne boš več božal s svojim zvestim me [pogledom, koraka, klica našega ne boš več vlekel lna ušesa, tvoj la:ež in tvoj spev je onemel Srce boli, ko zmanjka hipno mu nečesa. Kdor ni poznal zvestobe tvojega src