St. i7.
V Gorici, ' W aprila 1878
Tefaivm:
„Soia" izhaja vsak cetrtck in velja 8 posto prcjemana ali 7 Gorici na dom poiiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ ~'.30
6etvrt leta    ...... 1.20
Pri oznanilih in prav tako pri .,pa-slanicahli se placnje zanavadno tristop-
nOTMJOi
8 kr. Le se tiska 1 krat 7   „   „   „     .,   2   „ *   »   »   ».     »   3   „ Zavefe crke po prostorn.
SOČA
Posamezne Stevilke pe dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici V go-sposki uliei blizo „treh kron«. *-.' v Trstu v tobakarnici „Via dclla &-' senna 60'\
Dopisi naj se Wagovoljno -poSHiajo' nrednitoru „So6e".v Gorici Via del Mu^ iticipipvKalistrovi higilll.nattetr, naroc-' nina pa opraviii&vn j^oCc" v Gorici" „Via «cuule" h. stv. 429, II. nadatr.
i ftokopi$| s» m vr*5ij0}' do|
se blas'ovoljno frarikujejo. ~ delalcera, in dmgim flepramoihim se naroCaiaa raifca, akose oglate pri uredmfttVu,
Glasilo slovcnskcga polittincga drnStva goriskega za brambo narodnih pravic.
Dopisi.
V  GoriCI *Jf». aprila. (Vebka noc\ — Adresa do presv. cesarja. — Tajnik ktnet. drititva.—)
L«*tos smo praznovalt Velikonotf v uajlap§rm pom-ladan.^kom zideuji in cvetji; vsa narava okrog Gorice je <vr>t> probup'iia in tad no drevje ivete tako krasno, da, kakor pravijo naSi kmetje, ofi vncma; da bi le tudi br>i.;.t*'» librodiio.—Lptos ho namreL posestniki in knu<tji> pu GorUkvm zarad slabe lauske h'tine povsod v ftilnih stiskih in trzko pricakujejo prvih pridelkov, da bi si kaj opomogli. Pa tudi mesto obeuti naslud-ke nevgodmh kui'-tijskih razmer in posebno rokodel-ci'tn se sedaj v nbi-o prav trda godi. Za to nismo za-pa/iii o vebkonofrnh praznikih navadne zivahuosti v iiustu. pa tudi okolica, kakur Solkan, St. Audivz, Baj-ta, je bila slafw obiskovana. Na velikomuni torek je druga leta v>e vr«do na male Ityje (kainpanjnca) h piiiniiui plftcnicami guhanic, pine in drugih veliknnoc-nib ji'di; tu so he v sewi koMitih oreliov go^tili in radovaii do pnznr^a veiora; vfasih je rclo mestna pxttia ljudbko vvseliro pov/diROvala; U'tos pa so bile U'ljici; itkoio prazne in tudi v Standrezkib kritnab ni bilo navadne gnjeCe. Kedar ui ob Lcm, treba po sili varfnim bili.—
V  swdo je Nj. K. gospod c. k. namestnik baron Pino sprt'jt'l drputacijo dru^tva „Slogeu, katera mu j« princsla na ahodih v KviSkem In Kobaridu sprrje-to adreso do prcsv. cesarja. V deputaciji so bill dru&t-veni prtnlsednik p. prof. PovSe, odboruika gg. An-dri'j KorjanCiL in Josip MaSora. daljo gg. VoleriC zupan iz Kroda, M. Jonko podzupan iz Bovca, I v. Gruntar pod^npan iz Kobarida, Ant. LcnanliC, zupan iz Ste-veijana in X:d. Jakon'iiC, 2upan iz iSmartnega. Gospod nampstnik je deputaciji prav uljudno zagotovil, da od-poSlje takoj adreso na oajviSe messto spremljano s prav toplimi bosrdaxni.
Drustvo ^Sicga-4 je po torn takrm nc zmeno se za nvprestano sumnicenje, obrekovauje in grizenje v dvi'h organih goiiskib tako zvanih liberalcev svo-jo lalogo iastno dovrsilo. AH neki zdaj naSi raz-drazeni nasprotniki ponchajo $¦?. svojimi perfidnimi na-j-adiV Kakor j:ra ljubo. L«» naj se dalje svoje zadnjc silo napeujajo, saj v hl«»pi strasti ne vidijo, da in a-hajo le po sedlu in ne po konju.
USTEK
6asopisj# aft %t$ik kmetili.
(Spli. Job.)
ii.
Za borzne kurze se vaSki Monitenr ne zme* ni vcliko. se ve ne, kake z;vali so to: akcije, lozi, obligacije, prijoritete i. t. d. Samo Lukov Miha ima ena obiigacijo. ki rou jo je ranjki gospod stric zapu-slil. pa (judje pravijo, da ima le tako polo, da bodi z njo po penzijon. Nrkaka sorodovina judovskih bor-zija.icev je pa vendarle tudi med kmeti korenine za-dolbla ; tern se sicer 5e sanja ne o rhausse" in „baisse,!, pa vendar znajo vdobiti povsodi rnasten kos, in so hujsi, ko peklenski bes. Ti krsceni judje v slcvenskih jopali so o d e r u h i, med kterimi imamo posebno v goriSkih hribili nekaj znamenitih txempla-rov, ki bi se kaj lepo podajali vsakemu berbariju judovskih krivonosnih odrtnikov. Pravi Pinke'os jeArnej Pijavka; ime in priimek sta mu pomenljiya, kakor vsem znamenitim osebam. Njegovemu patronu sv. Jer-neju ko bili kozo sneli, maScevati svojega svetca, odera Pijavka sosede na pravo in na levo. Natorwa pijavka pije le kri, Ce^jo nastaviS, kr§Seni Pijavka pa §e mo-zeg izsreba. Cujmo ^ivotopis te 6udne prikazni. Pijavka je imel bfieta, kakor vsaka 2iva stvar} ofie pa ui bil zapravlji?ec, vartevalje ntvie kriplje, Segum*
S koliko delikatnostjo znajo postopati oni, kateri imajo vsak dan polna usta kulture, dokazuje nam zo-pet prav jasno priloga k 22i,i Stevilki „Isonzau, v kateri je od besede do bescde objavljeii uradni odsekov rufurat o sposobnosti prosilcev za tajnifitvo pri tukaj-Snjem i'. k. kmctijskem diuStvn. V tern poroCilu so vsi prosilci na drobno popisani in tern popisom je se-veda tudi odsek dodal svoje opazke, o katerih gotovo ne bo nekateritn prosilcom po godu, da se po «aso-pisih med syet raztrobijo. Nekdo n. pr. ne zna pisati nituliaiiannMitc", druzega Bzasluge obledujejo v prima-ci z neovrzljivo vcCo iifietiostjo drugih kaudidatov", tretjomu je moral direktor Mona najoCitiu'jSe kozle popraviti, predno se je sprejcl nek lijegov eianck v drubtveni organ i.t.d.
Kuko vesoli bodo gg. korapptonti, ko bodo vide-li svoje kvaliukacija na drobno razlo2en« in z odseko-viui poprom potroSene—v javnem listu. Kdinemu prof. Angelu Muzzi-ju je poswfcn* cda koloua ncokrafic-n« slave. Nilice nc bi verjel, ako ne bi bil tega po-trdil g. dr. Levi v druzbi z imusig. Pavlotij!-em, da je mogi'l stopetv 'M> letni moi ute toliko ufienih kutftiJHkih knjig pisati in po tisku objaviti. A kaj lioCete, v Italiji so t!a vcliko pinduktivuejSa nego dru-godt saj snio se tega prepricaft u^e po raznih kme-tijskib celebritetab, katere na« ji» jug iz bla2cne de-iele v prijazno Gorico zaneseU Kodo bc z vescljem ne spominja velcslaynega d,»*0kUen-a, kateri je pt«.l l"ti b cehm bremonom svojih ucenih del, odlifi-!ii!i sprieeval in jasitnih diplomov k nam priromal in tu zaijo svoje ucenosti po naSem kmetijstvu razlival, da se kar nit ni videlo o preveliki blisfiobi?
In ali who priSli za njim le dtugi apostolji kme-tijr-ke ucenosti od iste strani, kateri so tudi uze toliko sadu zaplodili v naso sreLno deilelo, „dass man vor lauter Bitumen den "Wald nicht sieht," bi rekel Nemec.   Po njih sadu jib spoznaste.
„IsonzoM in njegova stranka sta si b priobfienim poroLilom izdala novo sprifievalo olikanosti, ana-men sta vendar dosegla. kajti pri vCerajSnjem obCnem zboru kmct. drustva je bil prof. Muzzi s 66 glasovi proti 34 za tajnika izvoljen. Toda o tem prihodnjic\ Za danes sklcnemo z opazko: habeant sibi, naj si ga imajo I —
be za jopo je le sain iz lipovja izrezaval. Gonit je ob enem petindvajset kupcij, prav, kakor dunajski „Geld fur Alles." PoMral je kimeno, zbcral maslo za kupce, kupaval leStiike in orehe; skupljaj koromdC, biinje, kuhal je Cesminovft 5ganje, bral cunje, hodil po kvas v Bo-binj; iz Gorice ie pa nosil kavo, cuker, tropinsko iga-nje, jesih, olje, tabak i. t. d. Nikoli ga smerekova veja nad vrati ui zapeljala, §e grozoviti lev pred gorisko' gostilno ga ni o&tra&l niti v trduem sklepu, nikoli v gostilni obedvati, omajal. PoSteno je gruzil svoj mi-reuski hlebec predjezuvitskiinsvptiSCem in hladnokrv-no je na julijevem solncu prerajtaval, koliko mu Se manjka do sedemsto. Predno pa je na3 o5ka sveto stevilko sedemato izpolnil, dopolnila so ie mu leta. Bleda sunt ni pi'asala ne po koromaLu, ne po kimeni, niti po bobinjskem kvasu, ampak poPijavkinej revnej kupcijskcj duii. Te^ka je bila smrt, Se te2ji testament. Moj Bog! §tiridesetletnikrvavizaslu2ek drugim prepustiti, pa iti tje, kjer ni ne koromaea. ne bnnja, nc Cesminja, nobene kupfiije, nobenega dobifika! Sila kola lomi. S solznimi ocmi izroci 2aklji5 s petindvaj-set manj, ko sedemstD trdega srebra mlademu Pijavki rekoc: ?Na, sin moje trde 2ulje, te^ko ti jih dam, a dati ti jih moram. Za sv. maSe niC ne placuj; 6e t pojdem v pekel, bi bilo §koda denarja, saj veS, da ! nesem nikoli belica po nepotrebnem potrosil;  ie me
I Bog v vice obsodi, bom pa rajSi s trpljenjem odsluzil, kakor bi se lepo srebro za me sStelo, saj sem se toli-krat o sv. Jakopu na sv. Ignacija stopnicah kuhal, bom • 2e Se vice prestal; v nebesa me pa ie ne bodo brz" 1 pustili, ker sem veliko piikavih orehov z lefiom sade*
Iz slovenskega Stajerja,  is. aprila.  (izv.
dop.) (Solstvo. — Strast \n zagrizenost nemSkiltftrjov tcr mlafciost Blovcnccv.) Solstvo v toliko hValisanej novej §olskej dobi nikakor tako no naprcdnje vo5, kakor se je govorilo in kakor se jo obetalo. Za vsak velik napredek je treba veliko denarja; a kje pa ved-no in vedno denar jemati, to jo teiSko in resno vpra-ganje. Zato pa so mozje na vidjjh mestih sklenill tudi za Solstvo manjSc svote izdavati, la bi tudi vsled manj^e materijclne podpore Solstvo slabSo napredo-valo. Ta sklep so pa tudi storili radi tega, ker bo videli, da je sem tcr tje vspeh s Solami slabdi, nego se je prieakovalo z ozirom na izdane stroSke. To velja zlasti o takozvanih me^anskih Solah, za katero jb pri nas <li'/cla veliko izdala vrh pripomoCi od strani obfiin, ki so tudi mnogo ^rtovaln. Dasiravno so to frteMun-ske Sole boljSe urejene, kakor nekatere sredujo Sole, vendar so le slabo obiskovane. Tudi so je v noka- ¦ terih nomSkih krajih dalo prevefi razredov in ufiitelje^; zato se pa zdaj roll lira, in tisti kraji, kateri od novo Solske dobe niso nifi pridobili, ostali so na cedilu. To pa velja posebno o elovcnnkih Solah. La nmlo • slovenskih Sol je bilo v novi dobl razglrjenlh, vcfiino-tna je pri starcm ostalo. No, zdaj pa se radi varCe-vanja neimijo veft nadjuti, da bi se za-nje kaj zdnt-nega storilo. Pa vse to bi se ?e preglcdalo, ako bi se pri nas na dotifinem mestu skrbelo, da bi sole bar v duSevnem obziru naprcdovale, to je da bi se otrocl vsaj kaj nauCili za ^ivljcnjn. AH pri nas morajo U-Citclji vslcd ostro fintenih 2elj nadzornikov le nemSCinO' najvca gojiti, kajti le ta, kateri v Soli in zunaj Sole nemScmo mlati, le ta je Cislati, le ta se ima protek-cije nadjati, le ta ima raznih doklad pricakovati.' Knjig slovenskih za Sole nam ni6 ne daj6, 2e leta in • leta u^iteljstvo prosi za-nje, a vse zastonj. Obljubilo se nam je, da dobimo letos nekaj novega, in sicer zdaj o veliki noCi, a velika noc" je tu, pa slOvenSke bukve Se niso — ozelenele. Se vefi bi se Vam 0 tej reel pritoicval, toda si ne upara, kajti Vi imate tudi dr^avnega pravdnika, ki „Socou ostro pregleduje. — NemSkutarji so pri nas sem ter tje Se vedno straSno zagrizeni. Nek takov nemSkutarsk poStar ni hotel imeti slovensko-nemSkih poStnih tiskovin, dokler ga ni po pritozbi ene slovenSke stranke poStna direkcija V. to primorala. Zdaj dajo nem§ko-slovenske tiskovine,' takim strankam, katere izrekoma take zabtevajo, a'
laval in za dobre prodajal. Se enkrat oddrgne osimV Ijeni 2akelj, svit kri2anikov se v zadnje sreca s stekle-; nimi ocmi,—Pijavka je 2e tam—kjer ni ne brlnja, ne • cesminja. Mladi Pijavk,a kriiavnike pod pazduho stisne in ofietu ofii zatisne. »Dosedaj ste bil vi, od sle" bom pa jaz.a —
Mladi Pijavka pa ni tako bedast, da bi se po* cesminovji praskal in z usnat'nni rokovicami 'brinjeye grmc Cistil, on je sklenil visoko Spekulirati, saj ima kapital! 06e je bil jud barantafi, sin mora postati'Jud ¦ borsijanec! Sprva zafine posojevati najbolj vsiljenim," nikoli Cez 20 f.,da je vefi stranek zamre2il; nikoli ni' posojeval Ccz en mesec, da sose tolarji vefikrat vletu" prekroiili in veSkrat z noVimi ljubimi bratci donioy: priplesali. nMno2ite se in rasitea nagbvarjal je p.ogo-: stoma svoje 'ijubljcncc. Ko mu je bila ta Spekulacija prvi tiso(;ak sklepala, se je bil skoruj zmeSal; T stransko so'oo se z'apre, pa razlo2i po mizi lepo/v;vr'-; stah po 25 svoje tvrdnjake; gtoje in §toje od kraj'a' do konca, vsakega sreonijaka sc pos(:bej s kazalcvthj dotakne, da vsem enako ljuoezen skaze, kadar ztidnje-ga piknc, zadovoljno zagrCi: Bgbh en tivieat" in si] veselja bradoviCasti roki mane. PreStejo jih Se kake petnajstkrat ogleduje, ktcri so saksonci, kteil pnjorci;. kteri Marije Terezije i.t.d., sestavlja ii njih rjuiic, uraetue tigure, kakor kafe^ aran26r pri kadrilji; kar zasliSi, da zunaj v kuhinji nekaj coklja, bliskonia so ljubijenci v Sakljn in 2akelj v skrivni duplji pod des-ko.~Kaj si pa s"edaj izmisli bogati Pijavka ? Bo-li sreCke,' deluice i, t. d. kupaval? A, kaj se? Papir je le papirj naS jud pa le na trdno podtago zida,  TrdnejSe pod.
kdor rat do edlocno se zahteva, dobi samo nemSke; to stori ta poStar osabni \z same zagrizenosti do slo-ˇenSJ5ine. Da pa take osabno Se nemSkutarji glave • ttrijo, [tegs so krivi veckrat mlacni Slovenci, ktteri se boj6 nemSkntorjem zameriti. Poznam sicer vrlega oraikanega, slovenskega prvaka, kateri si ne npa od-loeno pred aw* stopiti, in javno s slovenScmo ae po-naSati, samo u.co ne, da ne bi se nemskutarjem za-meril Nek tako? nas prrak, ki ni siromak, siarivec premoien, napravil je stacnno v trgu in obesil samo nemsko Srmo. Kje je naroden ponos, kje ntacajnost?
fe Tlfli, 24. apri» 1878. (Izr. dop.) PrazwV K—Vent?o ˇ Trete.—Skof Dobrila in oanova nudega temeaiica ˇ TrsUu—Bazstava cvetic—Baino.)
Lepe praznike saw imcli; drevje selenece in eve-teto krtsi narsvo in kriatjanstvo obhajateje letossvo-najlepSe spomine ˇ kntsnem pomUdaoskcm casu, naa uie sains narava spomioja na vatajenje. Trst, Id je na glasu jako liberalnega meats, pokazal je tudi o tab praanikih, da je pobozua velika vetina njegove-ga prebivatstva,—Veliki teden bilesovedno natlacene tse triaike, jako prostoroe cerkve, posebno petck v cerkvi St. Joita, kder so prvi trfaSki pevci peli zve-eer tak veHcasten .Miserere", da se tacega petja ne sliSi kmalo kje t Avstryi. —Pa saj je uie znano, da cerkveno petje pri St. Jostn v Trstu nij kaj navadne-ga; pevske in mozikalne raotf soprvegareda; vendar pa prevlada italijanski okus, to jepevajo se najvecltrat one jako operant podobne mase in ieleti bi bilo, da bi se napravun krajn tudi«atoskrbelo,dasepolagomavpe-|je tudi pravo cerkveno petje v Witt-ovem ali Oberhoffer-ierem smiali in stilu. Na veliko nedeljo je bila pri St. Joitu pri skoibvi pontifikalui maSi take mnozica ljudi, da je par tisoc ljudi se celo pred na prostornem trgu Sv. JoSta sUlo; take gnjece nijsem tako kmalo tidel. Prav enaka gnjeca bila je na velik pondeljek, na kateri dan je jeiual postui pridigar slovo od zves-tib posluialcev in pri tig priliki koustatiral, da tolike pobeinosti, ncgo v Trstu, uij uaSel kmalo kje drugod
So avetd, daai ga je uie muogo obhodil. — Kakor pri t. Joitu bile so te praznike napolnjeue tudi druge cerkve.—Da moogi miadeuci in dekleta tnkaj smatra-jo cerkev za torisce Ijubezni, to je gotovo; a cuditi te temu nij, ker se kaj tacega se celo na dezeli na-haja* Vendar pa se zamore red, da liberalci tukaj v Tratu nijraajo mej ljudstvom in tudi mej takozvano inteligencijo tolike zaslombe, kakor bi kedo mislil in tukaj se v boljsih krogih primerno prav dosti najde takozvanega bigotizma, gotovo vec nego v Gorici in drugib malih mestih. —To sem le hotel omeniti rae-mogrede, da Socni citatejji dobc pravi pojem o Trstu
*  zadevi verstva.
Ker je v Trstn tudi mnogo drugih veroizpoznan-stev, nahajamo tukaj celd neko tekniovanje, vsako iz-pozuanstvo se boij strogo drzl svoje vere, iu primerno se smejo smatrati novosegni zidje za najvece indife-rentiste v Trstu. — Vsako veroizpozuaustvo, in naj §te-je se tako malo vernikov, ima tukaj svojo cerkev in avoj mirodvor in izdrzuje vse to v^asih celo z veliki-mi zrtvami.
V predalo poboznosti spada tudi nek vaini ko-rak, katerega je storil pred piazuiki nu§ §kof Dobrila. Znano je namrec, da posebno v Istri pnmanjkuje du-bovnikov in da nov naraScaj se manjSa od leta do lets.—To spozuavSi je skof Dobrila muogo let skromno zivei in stedil in prihrauii si lepo svoto, katero je zdaj podaril za napravo malega semeuisca po izgledu Alojzjevisca v Ljubljaui, ali AudrejiScav Ciorici.—Pri-dobil pa je Sko! za svoj uameu tudi mnogo prvih go-spodov trzaskih, niifyouarjev, kakor so Remett, Burg-alailer in drugi in pa moz visocega st&nu in rodu, kakor grof Marenzi, baron Pascotiui, vitez Alber in §e mnogo drugih prvih moi triaskib, ki vai so se zedi-
lege je pa ni, kakor v svojih tecajih vtrjena zemlja, o-ziroma njena obdelana skorja, kterej pravi kmet „gnmtu. Ko je nekoc Pijavka pocival na gnfiu, s kterega se je lahko skoraj vse polje domace vast pregtedalo, za-aepeta mu duh lakomuosti pmv vabljivo na usesa: ,Pijavka, vse to ti bom dal, ce pred me poklekneS, in me moh&l" ,Po nagih koleuih bom za teboj plezal, le to polje mi daj; tu inias vest iu duso in cast, ie to polje mi daj navduseno in odlocuo za6ii Pijavka in pri tej prici nastopi stopinjo viSe v svojej speku-laciji, dajati zaCne na zemtjisca. — Najraje posojuje gospodarjem pijaucem in zapravljivcem; y ta namen sapravi sain spocetka malo zgaujarsko cucarijo, ki se pa kmalo ˇ vinsko krtino poviksa, kjer se toci pijaca, ˇ kterej so Tse druge kemicne prviue zastopaue, samo tiste ne, ki ziahtuo viuo sostavljajo. V to spelu&ko (slabo krcmo) se^je bil naletel neueljo po vecernicah fiiladi Bardivs, ki je bil se le pretekloleto gospodar-
* Btvo na obsirnej kmetiji nastopd. Pr*mo4euje neza-dolieno, v hleva stirideset goved, drobnice brez fitevi-la, njive ravne, ko na mwi, vse za oranje, seaozeti gladke, ko krtova dlaka; se nobeden ni pomnil ubo-6tva pn Bardovsovih; imenitni so jib cndali, srednii ^jubjli, revezi obozevaU.                             '       ^
(DjOje,)
j nili t poseben odbor izdavSi te dni jako topli oklic j do Tr^acanov, v katerem se pcndarja posebno velika j Skoda, katero bi trpela vera iu morala, ako  se hitro I ne pomaga in ustanovi semeni§ce za take dijake, ki se hot6 posvetiti dnhovskemu stanu, pazarad obostvane I roorejo obiskovati gimnazija.—Da bo imel ta oklic iz-vrsten espea, to nam kazejo uie imena moi,  ki so j se postavili temu zapocetjn na celo inpotrjujejo nas v I tem posebno uze prvadarila.—Darcvalaje namreiuie I pred izidom oglasa sledecagospoda tele velike svo-I te: Skof Dobrila f. 40,000, g. Ealistrova (sicer ano-I nimno, a jez menim, da druge gospe nij v Trstu, ka-I tera bi mogla toliko darovati) f. 15.000, grofinja Ma-I renzi t 1000,—in §e drugi gospodje po  t 500, 300 I in 100 gld. tako dajenie zdaj kapitala blizo f. 60,000. I Rec bode skoro gotovo imela velik uspeh in Skofu Do-I brilu izpolaila se bode gotovo najiskrenejsa njegova ielja.   Kde ae bode zidalo  semeniiie,  alt v kakem Istrskem mestu, ali pa v Trstu, to menda Se nij do-loceno, ekonomicni in drugi razlogi  bi skoro govorili za Istro, a sredisce je vendar lepSe Trst in tudi gira-I nazija in u^ui pripomocki so tukaj boljSi. Vtlike \&i-\ nosti je ta zavod menda tudi za naroduest, kajti mnogo istrskih in sinov trzaSkih okolicanov bode  v tem zavodu imelo  priliko, izobraziti se in na vsak  nacui nastane iz tega naraSfaj slovanske inteligencije v Istri, kder tega naraScaja tako silno potrebujemo  in splob je duhovScina v Istri skoro edina podpora zanemar-jeoega naroda. Slovendki narod more torej  hvalezen biti velikodusnemu skofu,  pa tudi gospej  Kalistrovi, katera je podarila tako veliko svoto iu bode morda Se v bodocnosti koristila kaj narodu, katerega zvesta hti je ona—Da bi se le tudi mnogi drugi slovenski bo-gataSi tako spomuili svojega ubozega  naroda  in po-magali k ustanovljenju marsikaterega nam  Se prepo-trebnega zavoda, posebno pa za revoe naSe dijake.— Vie 3 dn; imamo v Trstu razstavo cvetlic v pa-diljonu ljudskega vrta,   v obfe jc razstava lepa; po- j sebnega pa vendar nijsem zapazil, kar bi na priliko j zasluzilo popisa in pozora.—
V Zgoniku so odpiii ondotni rodoljubi v nedeljo ciu. ico. Bilo je turn tudi nekoliko trzaskih rodotju-bov, a zve;,er snidlo se je v Proseku cez 30 izvrstnih pevcev iz Trsta, Proseka in okolice trzaSke, mej nji-mi mnogo pevovodjev; kakor se je tarn pelo, se ma-lokde poje, posebno pa izvrstne liajdrihove kompozi-cije. Dil je krasen veCer, podoben besedi. Recem Vam, tukaj je vse polno slavcev, le generala nam manjka.
Politieni pregled.
Z Dunaja. Cerkveni tihi teden, pisejo nNovicea, je bil tih teden v avstrijsko-ogerskih zborih. Kedaj se zacne zopet zborovanje, ni se znano. V tihem tednu smo imeli priliko premis-Ijevati zborovanje dunajskega drzavnegu zbora. To premisljevanje nam je kazalo, da zbornica poslancev, po direktnih volitvah sestavJjena, se je odprla 4. novembra leta 1873. in je od onega casa v eni in isti sesiji. Od 4. novembra 1873. do 13. dne t. m. je v 750 dnevih imela 367 sej, praznikov pa 863. Ce ogromne stroske, ki jih drzavi prizadeva placa poslan-cev, tiskovina in vse drugo, v primero vzamerao s tem, kaj so Jjudstva dobila od tega zborova-nja7 y katerem gospoduje liberalno-nemSka stran-ka, izpadel bode racun grozno cuden. Edino to dobroto ima, da je d u a 1 i z e m priSel na kant.— To je istina, pravi patrijoti sozaceii spoznavati in mej njimi je to v prvi vrsti s tehtnimi razlogi dokazal na§ drzavni zastopnik, grof Coro-nini, da dnalizem najhuje izpodjeda veljavo in moL drzave.
Razprave o dolga 80 miljonov, ki uze dolgo tekd med Avstrijo in Ogersko, so se zopet raz-ruSile v kvotni depntaciji. Danes je zopet skupno mitiistersko posvetovanje na Dunaji zarad na~ godbe z Ogersko in posebno o tem, kako bi se resilo vpraSanje ob omenjenem dolgu.
Pri nauCnem ministerstvu zbrani shod deMnih Solskih nadzornikov je pretekli teden razpravljal razne pritozbe o napakah glede poducevanja v srednjih Sojah. Glavni namen tega shoda. je, dognati, kako bi se podncevanje v srednjih solah zlajSalo in ob enem od podoka vecji uspeh dosegel. Namen je vse hvale vreden in ieleti bi bilo zares, da ne bi gospodje za mastne diete prazno slamo mlatili.
V P e s t i je preteklo nedeljo velik zbor nevolilcev sklenil ljudstvo ogreti za peticijo, ki bode zalitevala ob6no volilno pravico. Taka pe-ticija bi utrjevala nacelo, da eiovek ne velja toliko, kolikor plafo, ampak da imajo ysi dr-lavljapi enake prance.
I        Na§a vlada si prizadeva, (^abi bosnjaske
I begun ce zopet cez mejo spravila; a do zdaj
I ni mogla  ni^csa opraviti,  ker se turska  vlada
I prav ni6 za to ne briga, da bi nesrecnezem ko-
I likaj pomagala. Po preudarku v carigrajski kon-
I ferenciji bi komaj 2 miljona  goldinarjev  zado-
I stovala za nakup semen,  poljskega  orodja,   zi-
vine itd.,   da bi   se beguni  zopet  mogli  lotiti
kmetijstva.  Toda o tem nece Turek nit slisati,
I se ve da tudi denara ni.   V takem polozaji ne
more Avstrija ubozega ljudstva  nikakor pahniti
v gotovo smrt,  a nadejati se je,  da bo za o-
gromne stroSke, ki jih prizadeva vzdrzevanje be-
I guncev, zalitevala povracilo od turSke vlade —
in ker denara ni in ne bo — bo moral na vse
zadnje vendar Se odstop Bosne dolg placati.
Vesti o rairu  ali vojski se Se vedno  tako
zmedeno premievajo v evropsk^m   casopisji,  da
clovek ne ve, kaj bi verjel. Zadnja poroeila za-
I gotovljajo, dajepredkonferencija sprejeta,
I vsled cesar  bi imel  mir  nekoliko upanja.   Ali
nihee prav ne veruje vanj. Kar nas more Sio-
{vane v sedanjem  polozaji  tolaziti,  je to,  da
Angle zi, razun perfidnih Grkov.   nemajo Se
i pravih zave/nikov  in da  se menda  vendar Se
trikrat premislijo, predno zaeuejo vojno na svojo
roko. — Srbska vojska se oborozuje;   knez je
nekda sklenil po vsakcm nacinu z Ilusijo hoditi.
Osman pasa hiti  tursko vojsko  reorga-
nizovati.   Vse kaze,   da se je porta zopet an-
gleSkim prigororom vdala in da se torej na boj
pripravija  zoper  Rusijo.   TurSka  vojska  bteje
nekda 130.000 moz   in se koncentruje  pri Ca-
rigradu.   Najmanj 12.000 moz je zdaj na drti
od Maslaka  do  Bujukdera,  ter cuvajo ltospor.
V MarikiOju   nasproti   ruskemn  taboru  pri sv.
Stefanu,   so napravili Turki  tri  redute,   katere
gotovo da Ruse v oCi bodejo.
V Bulgariji vre zopet ustaja. Mohame-danri, prevideni z orozjem, ki ga je Sulcjma* nova vojska pustila, sprli so se zoper Raso-Bolgare in priSlo je uze nekda do vec prav kr-vavih bojev.
Italija je po uradnih porocilih uze do-koncala deia zarad mobilizovanja armade. Po novem nadrtu more Italija v nekoliko dneh 900.000 moz na noge spraviti. V vojnem mini-sterstvu je tudi uze vse pripravljeno, da se o potrebi osuujejo planinski lovski polki.
Papez je ob priliki velikonocnega praz-novanja sprejei kardinalski zbor in v odgovoru rekel: Vstajenje Kristovo spominja na"zivljensko moc papeStva; sovrainiki njegovi, ki bi ga radi unicili, naj bi vsaj iz zgodovine nauk posneli, da se zastonj trudijo: Ne sme se misliti, da je boj nehalj temuc proti papeSfvu traje Se na ce-lem svetn. A mi smo pripravljeni varovati ga in njegove pravice Cuvati. Koncem papez upanje izgovarja, da bodo izgubljeni sinovi, nazadnje izpoznavdi bozji znacaj cerkve. nehali proganjati jo in da se bodo udali.
Razne vesti.
Rodovitnost. Te dni je rodila neka iena v Rofcnji trojfke — tri deCke. — Eno otroCe je drugi dan po porodu umerlo, ostala dva pa 2ivita. Zastonj ne pravijo dottcni druzini npri Zajcu".
Razpisano je mesto c. k. sodnijskega adjunkta pri c. k. okr. sodniji v Tvlmiua s placo, ki je dolo-cena po postavi od 15. aprila 1873 Stev. 47 za IX. dietni razred. — ProSnje, ki se imajo podati v 14 dneh po 3. razglasu v uradnem listu, sprejema pred-scdniStvo c. k. okroine sodnije v Gorici.
Novo iznajdbo v ethnologiji so iztuhtale an-gleSke nTimes*. Ker bi rade dokazale, da po zapad-nih in juznih krajih nove Bulgarije vec Gerkov nego Bulgarov prebiva, izmislile so si, da velika veeinaonih, ki po tistih krajih bulgarski govore, neso Bulgari, nego prav za prav Gerki. Times dokazujejo, da so ti z duSo in telesom Gerki, da o Bolgarih niti sliSati cocejo itd. Ker pa ti prebivalci sedaj bulgarski go-vore — Bo«? ve vsled katerega nesrecnega dogodkal — zato je .-nenujejo Times BBulgarophone" (t. j. bulgarski govortve) in je strogo locijo od drugih Bulgarov,
In glejte Sudo! Ob istem easu je tudi naS lju-beznjivi .Isodzo" iznaSel, dana GorlSkem prebiva nekQ
«r^
asamegmmaaataem " inn          ¦ " ji»—il.'j i  "".....an1 ,¦",'¦"......
ljudstvo, ki bi se nnalogicno lahko „Slovenoph6ni" ime-novalo, ki je pa z duSo in telesora italijaosko, ki komej caka, da bi sprijelo italijansk jezik in italijan-sko omiko, ter da bi priSlo pod ztdiujeno Italijo. Eaj mislite, aii nij to koristna iznajdba? Na ta nr.din se da prav lahko dokazati, da je vse Gorisko itali-jansko!
Vendar se nam zdi, da iraamo na GoriSkem tudi nekaj Italianophonov, Se vcc" pa Furlanopuonov, ki cisto nit ne marajo za blaze no Italijo in te priporo-Lamo „Isonzua za njogove prihodnje „zgodovinsko-geo-grapbicne-ethnographiSke Studije."
TJdenost naSih. Italijanov je res obfiudovanja vredna. Le veckrat smo jim dokazali, kako slabo so v zgodovini in statistiki podkovani in kako zgodovinske I rcsnice sebi na korist zvijajo, a vendar se ne nehajo takib budalosti mod svet poSiljati. Tako se je ustopil I zadojifi .Isonzc" sa uttteljsko kathedro in zacel razla- I gati bvojim Sitateljem, kaj je Illyrija. Jedro vaegatega razlaganja obsioji v tern, ka se brani mnenja, da bi I bila nasa deit'la kedaj k Illyriji spadala. A zraven je pozabil, da so bill Yeneti, torej prebivalci Venecije I in deloma tudi GoriSktca, i 11yrsko p 1 eme, kar I dandanes ze vsak gimnazijalec ve.   zlusti ce je blizo jadranskega morja doma, in kar se tudi v vsakem na-ufnem ?]"•  ;ku bere,   iz katerega vttfidel   fosnikarji svojo mod tost zajtmajo. alaonzov" zgodovinar tudi ne I ra?locuje  pervotne Illyrije  med Also in Drinom od Constantinove Illyrije/ ki je obsegala tudi Norik in I Pannonijo in ki je spadala kot posebna ,dioecesis" k I „praefet:turi Itaiiac". Ati bi ne biio dobro, ko bi naii I ItalijanciCi vso lllyrijo Constantinove razdelitve za ze- I dinjeno Italijo reklatnovali, ker jezeeukrattje spadala? I
RenSka 6italnica je na velikonocm pondeljek I sa slovesuo besedo  vstopila v vrato  svojih sestric in I obeta lepo bodofnost, ce se domaLc moci trdno zdru- I iijo z onimi iz sosednih mi, ter tako v i r i b u k u- [ nitia nadaljujpjo, kakor so v pondeljt'k zae>le. Krasna I dvorana, katero je blagorftiSno v ta namen odatopil vi- I sokorodui gospod  grof Sfrassoldo,   je   bila  prav o- I kusno opravljvna in sijajno razsvitljena. Slavnosti pri- I uiarnt ogovor je  pntrbno poudarjal,   naj   bode  novo I druiUvo narodno ognjisce.   na katvreni nai bi se mo- I zaki in odrasla mladina radi zbirali t.-r se vnemali za I narodno ointko m lepe vLde;  sklrpal je z voStilom, | naj renSka titainiia zni, rase, se razcvita ter obrodi I obdo sadu.   Doiuafi pevski zbor pomnoien sG .Hem- I peterskimi  pevci je prav povoljno pel;   dovrSeno ne I smenio telu ker se nam te zdelo, da ni bilo zadosta I skupmh akuftenj.   Post«b»o se je obcinstvi dopadal I KocijanMev venfck *Rozenkraut, nagelj in rozmarin," I ki se je moral ponavljati. — Zala deklamovalka je po- I kazala v Presirnovi   rJudovsko dekle*   nekoliko  na- I predka, od kar smo jo poprej sliSali. — vsaj bojazlji- | vost je roalo otresla. — Igra RYLjubljano jo dajmol" I je vsem prav dopadala. Iliapec in dekla, lehkoiivec in I tercijalka, sta s-vojo frluzbo  tako izvrstno opravljala, | da sta ^ela od vseh strani zasluzeno priznanje.  Tudi I oce G a S p a r so dobro pretuhtali svojo zadaco in se I v njo prav u^iveli,  samo da so v zadnjem prizoru I morda Se preoCitno raz(>devali svojo notranjo razdra-ieuobt; mati so razumno posredovali med trmoglavim ofetom in zaljubljeno bcerjo. Zaljubijenca, pa sta sicer lepo govorita in se sploh verb obna&ala,  a videti je bilo vendar, kakor bi ne bila prav drug za druzega; ogenj je le tlel, pa se ni mogel nigdar prav vneti.— V obfe pa tuoramo pripoznati, da smo videlt na kme* tih Je rtdko  kje bolje predstavijati,  kakor to pot v RenCeh, kjer so zdruiene deloma use spntne, deloma pa prav nadepolne mlade mod. Zatorej le cvrsto na-prcj! Mo^je pa. kateri raprezentujete int^ligencijo in kapitnl v domaLem kraji. bodite in ostanite mlademu drustvu zvesti in krepki podporniki.
Iz NabreMne se nam pise 24. aprila 1878: Xabreiinci ne morejo zabiti prelepega dneva SlavLe- j vega koncerta 10. maja pr. leta. Slavec se jepostavil z ovini nastopom pri narodnih Nabreiincih trajen spo-minek ; dokaz tf mu je, da mo napravijo dnc 12. maja t. 1. slovesno obletnico s petjem, saloigro in vojasko godbo. Xadjati se jc ogromne deleiitve pri tej sijajni svecanosti. Program se objavi o pravem fasu po slo-vesskih listih.
Uditeljsko drufitvo sa slovsnski Stajer v I^jutomeru nam je postalo tri za Sole in ljudstvo prav primerne knjizice, katere je ono zaloiilo, a po-slovenilpag.Iv.Lapajne. To so: Obina zgodovina vseh treh vekov (e. 25. kr.), Kocenov zemljepis (c. 15 kr.) inUCitelj Dobrasin, podnina po-vest za Siovence (c. 8 kr.). Priporoeujemo te knjizice naiim utiteljem, duhovnikom in Citateljein naSim sploh.
TJkaz, katerega je minister za uk in bogotastje 5. aprila 1878. St. 5316 poslal vsemdeielnim Solskim svetom o pospeSevanji jezi^nega podukav Ijud-skih in mesCanskih Solan, glasi Be v kratkem po-snetku tako:
1. Tiste ure, ki so po u5nem nacrtu odkazane nCnemu jeziku, se morajo izkljufiljlvo ea ta prediuet porabiti iu vsa postraoska razlaganja opuStati.
2.  Ako se sestavki o realijah Citajo v urah, ki so jezifcnemu poduku odmeujene, morajo se izbirati taki sestavki, katere je nCitelj u^oirazlo^il v urah, realijam odmenjenih.
3.  V 3. 4. in 5. razredu ljudske Sole je posebno gledati na to, da se otroci nauce obiik in da razu-mejoinpozuajo posamezue dele insestavo prostega stavka uLnega jezika, ker se mora tudi v ljudskej Soli, slovnica p r i m e r n o uLiti in ker se mora od vsakega, ki hole vspeSuo obiskavati srednje Sole, brezpogojno zahtevati, da pozna in loci o b I i k e in prvine prostega s t a v k a in ker je osnovni pogoj zdravemu Solskemu orgaaizmu, da si Sole razlicnih vrst vzajemno pomagajo (nein gegenseitiges Inein-andergreifen der Uuterrichtsanstalten verschiedener Kategorien aber die Giundbedingung eines gesunden Schulorganismus ist.u)
4.  Da bode pa jezifrii poduk v ljudskih Solah svoj namen dosegal, treba, da se ta poduk tudi po moSkik in ienskih u a i t e 1 j i S t i h kar najskrbneje goji. Deztlni Solski sveti naj v sporazumljenji z uCiteljsklmi zbori na uCiteljiScih posebno na to gledajo, da se bodo utiteljiski potomci v ucnem jeziku teoretiiuo in prak* ticno dobro vadili in da bode stevilo ptaktiCnih vaj o jezicnim poduLevanji Stevilo praKtidnih vaj o poduce-vanji o realijah dale6 presegalo.
Naposled krepko pripoiofa ministerstvo vsem Solskim uradom, da naj ta ukaz kar najvestneje iz-vrSujejo (,sorgittltigste Durchftthrung") ter v svojih letnih poroiilih o Ijudskih Solah vselej posebno to po-udarjajo, kako in s kakSuim vspehom se je u6il jezik v Soli.
Poslanica.*)
llcsiiica Ilogu ino ^lovoku ljuba!
Ncki gospod me je v Stev, 12 naSe „So&r hudo napadel obrekovaje me, da sem kot ud kuratorija za nad/orovatijo uaSe kmetijSke Sole z dr. Levi-jem po-dal Ui'teluemu zboru pvedlog naj se popoluama od* strain slovetiski odred na di^.clui kmetijSki Soli ino priporufial, da naj sc vpidje samo ilalijanski poduk. Skoraj bi onemu gospodu po poti c. k. soduije poka-zul, kaj se pravi s tako hudobno luzjo bli^njega cast napnbti." -Ni res, da jaz ino dr. Levi sva podala de-zL'liinm zboru kakpredlog, temut podala sva kur&to-riju kakor njena t^huicna uda poro&ilo. kako bi se iiueU nasa kmetijSka Sola orgauiziraU, da bi de2eli sohm> ,io koiisttla iuo liianj staia. Kuratorij je v do-ticui btfji due 9. aprila 1877 uaSe porocilo euoglasno sprejei iuo dezeluemu odboru za uredovanje podai. lUvuo tako tudi ni res, ampak hudobua la2, da se koce po enein poroCilu odstratati slovenski odred iuo vpeljati samo ilalijanski poduk. iiesuica je ta: Na I podlagi tehtnih uzrokov, ki be veCidel ujemajo s po-roLilom c. k. dezelnega nadzornika sredujih Sol gosp. E. (in ad-a, kojega je on mesca novembra 1876 c. k. name&tuiStvu polo^il; glede na to da uaSa Sola ni prak-tiCua, kakor dotiCiii program tirja, iuo zarad tega ne prinaSa dezvli one koristi, katero vsaki iz med nas po pravici pricakuje; glede da slovenska, stran ni irat'la vi&jega odseka, kakor italijanska tetnuC le nizje- j ga, v kojem so bill le Stiri domaci ucenci ino en Dal- | matinee, med tern, ko jih je bilo na italijanski strani osem v uizjem ino dvauajst v viSjem odseku, tedej sku-pej dvajset, je kuratori omeujeno porocilo, po kojem bi Sola imela biti bolj praktiCua, bolj koristna ino bi tudi manj Btala, pnsvojil si ino, kakor sem rekel de-zelnemu odboru izrocil. Po istem poroftlu.
1. ViSji odsek bi imel zdruziti se z enokemicnim stajaliS^em, kojemu bi se mogla dodati tertjo-iuo sad-jereja.
2. KmetijSka Sola bi imela le dva nizja prakticna
reda enega slovenskega enega italijanskega, v koje bi
se sprejumali mladeuci naj manj 15 let stari.
;          3. Vodja prakticne Sole obeh redov bi imel biti
ob enem tudi vodja enokemiCnega stajaliSca, katero bi
j imelo vevh tega tudi svojega kemikarja.
I           4. V dveh nizjih redih bi poduCevala v dotiCnem
jeziku vodja ino en ucilelj (asistent), pa oba po ena-
kern prbgramu: zarad tega bi moral ucitelj znati slo-
venako iirt) italijansko, da bi mogel dotiCne instrukcije
ino podu6evanje vodjevo posluSati ino potem po ena-
kern naLmu out red poducevati, koji vodjovega jezika
ne razumi.   Bavno tako bi moral posluSati tudi vert-
nar (gastaldo) poducevanje vodjevo ali  uCiteljevo, da
bi mogel potem pri prakticnem delu njega deriati se.
I        5. Po onem porocilu bi stroSki za dotiCao oseb-
stvo kmetijSke Sole, ki zdaj 8100 gold,  na leto zna-
I Sajo, do 5980 gold, zniiali se, torej bi na leto prihra-
nili se 2120 gold. I        Tako stojijo red! ako vi gosp. napadnik hoSete I potruditi se do deielne pisarnice ino tain dotiSnospo-I roCilo prebrati, se bote od tega natancno preprical. Pri I tajisti priliki pa znate tudi popraSati po onih trthpo-
*) Vredai§tro ne sprejme druge odgovornosti, nego ono, ki mu jo naUga poitaya,
io5ihh, koje sem jaz v teoreticnera ino praktHinem ozi-ru o stanu naSe kmetijSke Sole kuratoriju podal. V tajistih bote zapazil, da nisem nikdarslepo * italijan-ci potegnil, bote videl, kako, hudo sem vselej za pra-vico, za zbo^jSanje naSe Sole, zablagor de^ele vojsko-val se. Ako moj trud.ni imel yselej zazelenegavspe-ha, treba jo pomisllti, da jaz med peterimi udi kuratorija nimam ko en sam glas.
Menda ste vi tajisti mo2, ki je svoj zoic" tudi v Stev. 80 ino kakor sliSim v eni poprejSnjih Stevilk ^Slovenskega Naroda" spluval, ter me psoval zdajavca domafiih avstrijanskih interesov, ker sem kot ud do-ticnega odseka za nedomaeega gospoda kot tajuika na-Sega kmetijSkega dru^tva glasovall Nato vara kratko odgovorim: Avstrijanec ino rodoljub sem ino ostanem z du&o ino b telesom do araertii svojega glasu nisem Se nikdar prodal iuo tudi ga ne bom iz eebicmh oseb-nih interesov, kadarkoli gre za domovino ino deriiavol Mandat smo imeli jaz ino ona dva gospoda soudasbra-ti med 24 kandidati enega (tie teruo) kateri na podlagi doticmh iprifieval ino doklad namse zdi bolj zmo-2en za omeujeno sluzbo. Jaz sem ie v pervi konfe-renciji priucip izjavil, da ima biti tajuik domaCi Clovek, ako se med prosiki znajde oseba primerna dotifini na-logi. Moja dva tovarSa sta se teinu mojemu mnenju pridruzila. Ali kadar smo vse pregledali, tudi popri-vatni poti potrebna pojasnila dobili, nam ni bilo mo-go5e na podlagi pravice ino v pravem interesu nafie deSele za domaeina pledirati. Prisiljeni smo bili, 2a-libogl ptujca, italijana slav. odbotu priporo5iti. Stem smo naS mandat dovcrSili, defitivna volitev je obfine-mu zboru prihranjena, koji se bo po veliki noci skli-cal. Gospod I nikar se tako nehudujte zarad mojega ravnanja. Ne jaz, ampak vi ste po vaSem poitopanju zdajavci dezeluih interesov, sovraznlk uurodal Jerei, da so me v kuratori za druga tri leta ikoraj larao italijanci izvolili ino ne tudi slovenci, kakor za pre-tekla tn leta; to se je godilo, ker ste jih vi z ger-dim obrckovanjam proti meni naluutal, Pa potolallte se gospod, da no dobito 2ol5ne treslicel ter vain na-znanim, da bom o priliki polojlil to Cast, koja ini ne prinaSa ko mdivaleznost iuo zgubo dragega iasa. SaJ sem hotel to ze veckrat storili, pa ubranill so mi vl-soko spoStovaui gospodje.
Pauletifi.
Dostavek urcdniStva.
Da poka2cmo svojo nepristranost, smo celo dolgo pOBlano motiBign. Pauletifia v naS list sprejeli. Kaj pa tudi takoj sledi protiodgovor mousignorovemu po-slanemu, kteri ka2e jasuo, da nismo sprejeli v svoj list nicesar, o demur ne bi bili prepricani, da je po vsem resnifrio. NaS poro(evalec piSe: „Na VaSe po-slano vsojam si le bolj kratko to-le odgovoriti in sicer navajam iz originala sledefie odVaslastnoroSno podpisane stavke, ki bodo paC svetu dokazali jasno, ali imam jaz, ali Vi prav.
V onem VaSem poroCilu stoji slededi predlog:
1.  Treba poskrbeti, da se popolnoma odpravi Skodljivi dualizem v Soli in Vpelje le en skupen naslov.
2.  Sola mora sloneti na praktiCni podlagi*
3.  Zniianje stroSkov.
To pa bi se moglo doseLi:
a.  da se pridruzi viSi oddelek enokemiini Staclji, ktera bi morala pefiati se tudi s prakticnim podukom o trto- in sadjereji,
b.  da se ohrani dosedanji niiji oddelek uCenoev-delalcev, ki morajo saj 18 let stari biti.
c.  Vsled take spremembe bi sledefie ufiiteljsko osebje zadostovalo: 1. Ravnatelj, 2. en asistent, ve55 obeh deielnih jezikov, kteri bi hodil z uftenci vred posluSati predavanja ital. ravnatelja in bi potem v posebnih urah ponavljal vse to, kar je ravnatelj predaval, onim uCen-cem^ ki ne razumijo jezika, v kterem pre-dava ravnatelj. 3. vrtnar, 4. profesor kemije.
Monsignore I ali se ne pravi to, delati na uni-Cenje samostalnega slovenskega oddelka, ako po mi-losti privoSLite,  da sme  dezelni zbor namestiti tudi
i ec^ga asistenta, hti ko ne italijana, ki bi znal tudi
I slovenski, pa kakol in ki bi bil ne uditelj, ampak korepetitor? Ali je clovek, ki mora hoditi, kakor uCenci, posluSati vsa predavanja ravnatelja, uCitelj? Po svetu se korepetitori nimajo takih ukazov. PaC eel svet mora pritrditi meni, da ta VaS predlog dela popolnoma na to, da se od dezelnega zbora v seaiji 1. 1871. skkiijena ustanova na§ega zavodatini5i, kiveli, da ima Sola dva enakopravna odseka, italijanskega in slovenskega, in za vsak oddelek se namesti en ufcltelj-voditelj, ki vodi ves poduk nasvojem odseku; enemu teh vodjev-utiteljev pa se izrofii proti posebni rerau-
I neraciji administrativno ravnateljstvc Sole. Kje pa bi ostal sedaj   po VaSem .modiem  nasvetu samost&len
I sloveusk oddeiek? Ali ne predlagate aami, da se po-duCuje le v italijanskem jeziku in da za one slovensko dijake, ki ne razumijo ital, predavanja? kterega pa, Ce tudi ne besedice italijaliske ne umejo, se morajo redno deleftti, se namesti nek korepititor I
Ali ae ne pravi to s surovo pestjo biti po &lo«
I vensklh narodnih pravicah, ako delate aa to, da bi
morali slovenski ncenci, ki ne nmejonebesediceitali-janske, posluSati itaKjanska predavanja? alise ne pravi to, Slovencem vcepljati italijan§Lino in ali je mar v kmetijski Soli prostor za to?
Da pa, monsignore, Vam Se jasneje dokaiem Vase res veliko rodoUubje (??), naj citiram iz VaSega predloga sledefi stavek nekega gospoda, kierega VI hvalite, da je tako modre pripomogel s6 svojimi nasveti.
Glasi se: „Velika ovira za dober vspehnakme-tijski Soli je, da sevdveh jeziuib poducaje. Potrebno bi bilo, da se odloCi en jezik poduini na Soli, saj na visem oddelko, in pac ni tezavno odlociti se za oni podutai jezik, ki ima veliko veto oiniko, bogateji za-klad tebnicmh izrazov in Irajizevnosti. In tem bese-damatepristavili tele besede: „Tenendoinmolto »p-prezzamento le giustissime osserononi dell* on. Sig. — noi siamo penetrati dalla pia intiraa coimnzione etc. (Jako visofco cenimo naj bolj opraviiene teopaz-ke gosp. — in z vsem prepricanjem sUvimo sledece predloge, itd.
Kajpato? Tedaj slovenski rodoljub tako pofrnja, tako spoitljivo brani naSmaterni jezik? Dezelni zbor, v kterem sedi vecina italijanskih gg. poslancev, ni nikdar zanikal enakopravnosti slovenskega poducnega jezika; na c. k. drzavnem utiteljisci v Gorici in Ko-prn se poducujejo vaini znanstveni prodmeti v slo-veoSfiini; kako da bi pa5 ne moglo kmetijstvo se slo-vensko predavati?
Siccr pa monsignore! naj zdaj STet sodi, ali sem jaz, ali kedo drugi izdajalec narodnih in dezelnih interesov.
Kar pa zadeva razpravo zarad imenovanja taj-nika v kmetijskem drustvu, naj reiem le to, da, ce ste res slovensk rodoljub, bi vtudar ne cepili in lo-cili se pri slehernem glasovanja od Svojih kolegov —' odbornikov slovenskih. Sapienti sat.
Pravite tudi, da le moje obrekovanjc je zakri-vilo, da Vas niso tudi slovenski odborniki volilivku-ratorij. „Troppo onore" za me, da bi stareji odltfni gospodje, arivokati in duhovniki, mene tako slept) ubogali. Prasajte le gospode in vidcli bodete, koliko zaupanja imajo do Vas. Zavoljo mene le ohranite mandat in delajte poSteno v interest! delete, torej, ce hocete btti pravi5ni, tudi v interesu Slovencev, ki imajo sedaj toliko, ali se vece Stevilo dijakov, kakor pa Italijauci, in bodite uverjeni, da bom pet vi, ki Vas bom v nasem listu hvalil. Slovenci imamo malo mo/, ki bi zamogli delati za blagor in pravice naSe. Poka-zite nam, da so Vam svete narodove pravice in zve-seljem Vam bomo pritrjevali, da ste rodoljub.
Tudi naj Vam bo povedano, da poroCevalec Soce ni dopisovaiec v BSlov. Narod", da ga morate uze v drugi osebi iskati. Kar pa zadeva Vase opazke, da je slov. oddelek imel veliko manj ucencev, kakor itali-janski, xnenim, da je za Vas bolje, da o tcm molCim za danes.
Gospod Alojzij Bader iz Gorice trdi v oznaniln, priobcenem v stev. 15 tega lista, da je obilno zalozen se svecami in baklami, ki se imenujejo voscene (zmes) in so prav enake onim iz fabrike G. Reali in E. Gavazzi v Be-netkah, kojih zalogo ima podpisani v Korminu.
Ocividno je, da je omenjeno oznanilo le konkorencno sredstvo, ki je pa prenerodno iz-misljeno, nego bi vero naSlo tudi pri manj iz-vedenih ljndeh.
Slavno znana fabrika G. Reali in L. Gavazzi v Benetkah, koje Ldelki so uze davno priznani in so do zdaj vcdno nespremenjeno dobri ostali, ne boji se konkurencije gosp. Aloj-zija Baderja: Njema ni ta firma nigdar ovadila svojega tovarniskega sistema in nje izdelki so vse drugagni od Baderjevih. Snmnicenje, katero vzbnja gospod Bader proti imenovani castivredni firmi je prazno, nje izdelki so vendar boljsi od njegovih. To so priznale juri raznili razstav, to dokazujejo tndi nize cene Baderjevih izdelkov.
JAKOB PALLA v Korminu.
Dunajska borza.
Enotni dxi. dolg ˇ banfcovcih Enotni dr2. dolg v srebr>'.    .
Zlata rente......
I860 Ati. posojilo    ...   * Afceije narodne banke     .   .
Kreditne akcije.....
I<ondua........
Srebro    ........
Napol.    .   ...   ,   ...
0. kr. oekiai   ......
Drzarae marke.....
25 aprila
60 gl. 65	kr.
64 „ 60	
71  „ 90	
110  „ 75	
787 „ —	
207  „  50	
122 ,, 90	
lot  „ 40	n
9 „ 85	
Oznanilo.
V tukajsni glnlionemnici so na prodaj:
1.   Domaci zajci v 9 najboljsih pleraenih ^—8 mesecev stari po 1—10 gold. par.
2.  Plemenite postervice (salmoni) 2—3 me-seca stare po 10 gold. sto.
3.  Zlate ribice 1—3 leta stare po 20—50 soldov ena.
4.  Od 1. maja do konea avgusta oplojena jajcka omenjenih zlatih ribic po 5 gld. kroznik, na kojem se dm okoli 200 jajcic.
Podpisani si wsteva v «astf naznaniti slavnim cerkvenim oskerbnistvom, da je odsihdob obilno zalozon se svecami in baklami, ki se imenujejo vnsdene (zmes) in so prav enake onim iz fabrike Reali Gavazzi v Benetkah, kojih zalogo ima gospod Jakob Paila v Korminu. Te svece in bakk* so po 2 gld. kilo. — Tista siavna oskrbnistva, katera Me zaradi varc-nosti take sveLe imeti, naj sc blagovoljno obr-nejo se Svojimi narocili do firme
7
'fit


A P.     g


If M%t
§
P

III
o

.1 s?S !
On  o-i   . « ea    ,

3-*i
;fc
"¦op
l.!t|
*" g S

fttsM

|     »••, s>« *•"_ l"9.HZ t rip;
; 5 > fe „ <r.
J * > ig 9 s ¦~ •* ,||r|« L§
J i ^ b M    .p.
J:i:=!9!'5i
•    S ? e -*
U<8
*   «          K
It ot
I-all!
¦   a.   05    Srfl
¦* S —1
5   C3 If
* c3
¦S
Pozor trtorejoi!
Podpisani je tndi letos dobro zalozen z naj-bolj§im in najmocnejim siciljanskim in rimskim zveploDi, katero se po dosedanjih skusnjali z iz-vrstnim uspehom rabi v obrambo zoper trtno bolezen.
Bobiva se po prav spodobni ceni pri pod-pisanem in pa v drogeriji gosp. Gasp. ®hit-ter-ja v Gorici
An&rej Kocjandid v Podgori.
kdkvateij ic odgoypnii nre4nik? *m<m FAWANL — Tisktr: MimiNG v 0oriej,
Ozfianilt.
Jemljem si <iast slavnemu obdinstvn naznaniti, da se pri podpisanema nakaja bogata zalo-ga voska, svec in tore iz slavnoznane tovarne Reali G»vazzi-a v Benetkah. Bila je odlikova-na od cesarja avstrijskega, Franciska Jo^efa, od kralja bavarskega, Maksimiliana II., od kralja pruskega, Friderika Viljelma in od umrlega fran-coskega cesarja, Xapoleona III. Obdarovana je bila pri razstavi v Londonn I. 18C2, pri"dbert-" nijski razstavi v Parmi, pri razstavi v Turinu, v Milanu, v Luki in slednjic pri razstavi v Filadelnji
Gg. narocnikom se bo postreglo z vso skerb-ljivostjo in natancnostjo in prav ugodno ceno. Cena je:   I. versta 2 gl. 40 sold, H.        ,   2    „   20    .
Podpisani se tedaj  zana&i,   da  bo v krat-k€m pocasten s prav obilnimi narocili.
Jakob Palla v Korminu.
99PRIUa\A UKrPOVILA>
NOVO!      NOVO!      NOVO!
		";,LV"
It-' tw t* kU<-   .        gi   t '	r!o, iUi'em<)'v>l,lr.lSu l'uJi'»;tSi,	»,-'  »!«
J|J       „     r.-,tt>*    .     ,.   'i	/    l>h ;;: kiic.r »» <!..'.*   t.th& > i	*»k ;
li J          .,       *:.!.¦ «:•       .       .,       .'.		k. mp.
	.i     »cfr4-flri-.c»*:i5r.i  .*t...t /« o	
I jd./.-n.M*.'- r* julif.   .,   I.	«'. liif       I JAhl'» F.!,f:ti\S!lX   .-,	«;*«
.  It«ril,'t:cj »i.r',Ki KiiSK, */».l'NK. U;t::    ti   ¦   k, k„i
Najnovejsa apecijaliteta! I'linovc lampf, ki m* pri'tiaHaJit, :»rf«,e»,
ta> in !ifp/. k'tli:Mra) * •j-nrnn-m vrci! »*»*k *j»r»s r.*t*;i To larr.pc nr |/;;i>t**IJaj i [»tsk-» n» nii*., »<i tttirlftjj n» •iroci*. It.>(.ft,u f* »»»kc«» in «• *«»ki kr*j!
I J.:;J.

icwr Ph
li)  kr.   IV.Jak,   k*k(i   ¦« .{[, *«i t.aki W'5«-»
Lepii platnen kakor pri pri-iuusovem plinu, ^/j renfji oil petrolija.
ObJirne cer.ikt p<iiil>ra5> #».tcBj, oUgo pa S« prt-«i j^a^ita aU j.yi<n*iB p&Fxetj-.    iuljtira *v S.\Mn jir»
LaXporthauM liottellieiin,
Wien, MiirgaretbenstrasBe 13.
Vgika carasSa it iaa;» kreHiti t 2i mi.
VAL. GORJUP-A
t Gorici. Prodaja storjenih obladil za moie in defcke
Da se zelji mnogih go^podov naroi-nikov wstreze in da se od>trani vsak dvoni pri narocevanji storjene obleke iz glavnih me$t; jemljejo se v imenovani prodajainici narociia za moska oblaiila, ki se hitro, po najnovejsi modi in 11a-tanko po zelji narocnikov s porostvom izdelujejo.
Cela obleka ra?ne barve   odg!. 13 »         r,     cerna              B   „ 13
„     za defke        9   „   4    „ Spotnladanska sukuja         B   „    8     „
Bonjuurs, kraika suki.ja     t   B    7     „ HlaCe letne                       „   „    2.50,
9    raznih barv             „   a   3.50„
Opersniki                          „   „    2     s   „   8
Suknc za Iovce in pisarje r   v   4    B   w 10 Domaca obleka                 r   „    S     B   s 20
SB. Vsako narocilo se zamore iz-versiti v 24. urah. Vsako oblacilo.   ki ne ngaja,  sc zamore brez vsake tezave zamenjati 3ia ogled se posilja postnine prosto.
do gl. 4:>
>   r ™
.     n   12
.   . 2^ 22
12
Y«i8 s&Kiiis §3 saa;:e ureittl ? 2i, ml