štev. 36. V Ljubljani, v sredo 6. septembra 1916. Leto III. Obstreljevanje sovražnega letala, ki plove nad našo gališko fronto. A. Kuprin: Prikazen. Stotnija stotnika Markova je bila na potu, da se združi z kazenskim oddelkom. Utrujeni, razburjeni vojaki, siti dolge vožnje v nepripravnih železniških vozeh, so bili molčeči in slabovoljni. Na neki postaji čudnim, ne ruski zvenečim imenom, so jih napajali z žganjem in pivom ljudje v suknjah brez rokavov. Vojaki so kričali »ura!«, prepevali in plesali s kamenitim izrazom v obrazu. Nato je prišlo delo. Stotnija se ni mogla ukvarjati z ujetniki, zato so vse sumljive, da, celo nedolžne ljudi brez izkazov, kjer so jih dobili na potu, nemudoma* postrelili. Stotnik Markov se ni zmotil v svojem psihološkem proračunu: vedel je, da neprestano rastoči srd vojakov najde nekako uteho v kr-va\emi strahovanju prebivalstva. Zvečer 31. decembra se je stotnija us-ta\dla-zaradi pjenočevanja v napol razdejanem baronskem gradiču. Do mesta je bilo še 25 vrst, in stotnik je upal, da pride tja drugi dan okoli tretje ure. Bil je prepričan, da se njegova stotnija udeleži važnega in daljšega podjetja, zato je hotel, da bi si moštvo, nastanjeno po raznih kolarnicah, kancelijah in gospodarskih poslopjih, vsaj nekoliko odpočilo, se pomirilo in okrepčalo. Sam pa si je izbral za prenočišče veliko, mrtvo, prazno dvorano s kaminom v gotskem slogu in po-steljOj katero so vzeli mestnem pastorju. Črna brezzvezdna noč z mokrim snegom in vetrom se je nevidno in naglo razprostrla nad dvorcem. Markov je sedel sam v veliki prazni sobi pred kaminom, 'v katerem so jasno plapolale deske polomljenega plota. Uprši noge ob kaminovo mrežo in razgrnivši na suhih špičastih kolenih mapo generalnega štaba, je pazno motril razdaljo med dvorcem in mestom. Ob rdečem ognju seje zdel njegov obraz z visokim čelom, privihanimi brki in močno brado, še trši nego navadno. Vstopil je narednik. Z njegovega nepre-močljivega plašča je lila na tla deževnica. Postal je nekaj hipov, se uveril, da se stotnik ne zmeni zanj, ter glasno zakašljal. » Ti si ? « Stotnik je ukrenil glavo. »Kaj je?« »Vse je v redu, vaše blagorodje. Tretja četa ima stražo. Prvi oddelek je pri carkve-nem zidu, drugi pa ... « »Dobro. Dalje. Geslo je povedano?« »Je, vaše visokoblagorodje . . « Zopet je umolknil za hip, kakor bi čakal, a tudi stotnik je molčal, in vojak je rekel za en glas niže: »Kako odrejate, vaše visokoblagorodje, s tistimi tremi, katere . . . < »Ustrelite jih ob zori,« mu je rezko segel v besedo Markov, ne da bi mu pustil izgovoriti. »Sicer pa . . « zatisnil je oko, z drugim pogledal vojaka, »sicer ne slišim rad takih vprašanji Razumeš?« »Prosim, vaše visokoblagorodje!« je krik-nil narednik . . In zopet sta oba umolknila. Stotnik je legel oblečen na posteljo, narednik je stal pri vratih v temi. A vojak se je obotavljal z odhodom. »Je li vse?« je nestrpljiv^o vprašal Markov, ne da bi okrenil glavo. »Tak točno, vaše visokoblagorodje !< se je vojak prestopal z noge na nogo ter naenkrat rekel odločno in silno: Talisman pravega, modrega tirkiza s krasno rezbarijo in bisernim okvirom — v velikosti nojevega jajca: darilo turškega sultana nemškemu cesarju. »Vaše visokoblagorodje ... Vojaki povprašujejo . . . Kaj naredite s tistim ... ki je starec? . . .« »Ven! « je Markov zakričal na narednika ter naglo sedel na postelj z jeznim obrazom. Videti je bilo, kakor bi ga hotel udariti. Narednik se je takoj živo obriiil v dveh ukretih, ter odprl vrata. Na pragu pa se je ustavil za trenotek ter rekel s komisnim glasom : »Vaše visokoblagorodje, čast mi je, želeti vam srečno novo leto. In želimo . . . ! »Hvala bratje,« je suho odvrnil Markov. »Ne pozabi ukazati, naj moštvo natančneje pregleda repetirke!« t Stnm 510 TEDENSKE SLIKE. štev. 36 Talisman pravega, modrega tirkiza s krasno rezbarijo in bisernim okvirjem —v velikosti nojevega jajca: darilo turškega sultana našemu cesarju. Bolgarski ministr. predsednik Radoslavov, zaupnik kraljev in prijatelj Avstro - Ogrske in Nemčije, ki je napovedal vojno Srbiji in zdaj tudi Rumuniji. Brivec v strelskem jarku. Ko je bil sam, se je Markov, ne da bi se slekel in odpasal sabljo, vrgel na postelj z obrazom proti kaminu. Njegovo obličje se je na mah izpremenilo, kakor bi se postaralo, na kratko ostrižena glava je izginila med rameni, oči so zamižale s trudnim, bo-lehavim izrazom. Matkova je že ves teden tresla mučna mrzlica. Bolezen je premagoval le s trdno voljo. Nikomur od oddelka ni bilo znano, da se je ponoči preinetaval v hudih popadkih, sedaj tresoč se od mraza, sedaj biazneč v groznih, fantastičnih sanjah. Stotnik je ležal na hrbtu, motreč, kako igrajo modri plamenčki v ugašajočem kaminu, in čuteč, kako se mu počasi, moteč mu glavo inutrujujoč mu telo, bliža običajni popadek malarije. Njegove misli so se na čuden način obrnile k starcu, ki je bil danes zjutraj ujet, in o katerem je bil ravnkar ra-portiral narednik. Markov je v duhu naredniku pritrjeval; v starcu je bilo res nekaj nenavadnega, nekaka majestetična malomarnost do življenja, združena z mirnostjo in globoko zamišljenostjo. Podobne ljudi, slične — a samo malo — temu starcu, je videl stotnik tam pod Liaojanom in pri Mukdenu, med vojaki, ki so umirali brez nasprotovanja. Ko so bili danes Markovu privedli te tri ljudi in jim je on s pomočjo cinično zgovorne geste razjasnil, da se bo ravnalo kot z vohuni, takrat sta obraza drugih dveh naenkrat prebledela in se izpremenila v smrtni grozi, starec pa se je samo nasmehnil s posebnim izrazom utrujenosti brezbrižnosti, da, celo nekako tihega vljudnega pomilovanja s poveljnikom kazenske odprave. »Ako je v resnici upornik,« je premišljeval Markov; zapirajoč utrujene oči in čuteč, kako plove mimo njega neka tenka neskončna megla, »potem zavzema brez vse dvojbe važno mesto, in ravnal sem čisto razumno, ko sem odredil, naj bo ustreljen. Ako pa starec ni prav nič kriv? Tem slabše zanj. Ne morem pogrešati. dveh mož, da bi ga opazovala, posebno zaradi jutrišnjega dne. Končno, zakaj bi ušel usodi tistih petnajste-rih, ki smo jih pustili zadaj? Ne, to bi bila krivičnost do bodočih.« Stotnik je narahlo odprl oči in v smrtnem strahu planil pokoncu. Pred stotnikom, na nizki stolici, je sedel s povešeno glavo, z dlanmi ob kolena uprtimi, mirno in žalostno-zamišljen na smrt obsojeni starec. Stotnik ni bil strahopetnež v običajnem smislu besede, dasi je veroval v nadnarav- nost in je nosil na prsih amulet z neko ko-ščico. Umakniti se v strahu, čeprav pred naj-tajnejšo breztelesno prikaznijo, je imel stotnik za ravno tako sramoto, kakor bežati pred sovražikom ali ponižno prositi za milost. Po-tegnivši z naglo, vajeno kretnjo revolver iz usnjatega toka, ga je napel, nameril njegovo odprtino proti neznančevi glavi in divje zakričal: »Vrag naj te vzame, ako se ganeš!« , Starec je mirno odkimal z glavo. Preko' njegovih ustnic je švignil usmev, ki se je davi tako utisnil v stotnikov spomin. ^tev. 36 TEDENSKE SLIKE. Stran 511 S francoske fronte: Angleški oklopni avtomobili odbijajo nemški naval. S tirolske fronte: Ostanki razbitega topa. >Ne vznemirjajte se, stotnik, nisem prišel k vam s slabim namenom,« je rekel starec. »Poizkusite, vsaj do jutra vzdržati se umora.« Glas tega čudnega gosta je bil ravno-tako zagoneten, kakor je bil njegov usmev: enakomeren, miren in skoro brez tresljaja. Davno prej, že v zgodnji mladosti je Markov, kadar je bil sam v sobi, slišal za svojim hrbtom večkrat take glasove brez barv in izraza, ki so ga klicali po imenu. Pokoren ne-doumnemu vplivu tega smehljaja in tega glasu, je dejal revolver pod zglavje ter zopet legel, podprl glavo s komolcem ter ni od-n^aknil oči z mračne postave neznanče\'e. (Konec prihodnjič.) Tudi Romunija zoper nas! česar ni nihče pričakoval, se je zgodilo: Rumunija, ki je bila okoli 30 let naša za-\eznica, nam je napovedala vojno. Ravnala je kakor Italija, ki je bila tudi naša zaveznica tri desetletja, a Rumunija se je vendarle izkazala še gršega, zavratnejšega izdajalca. Do 9. zvečer dne .27. avgusta t. 1. je bila Rumunija v navidez najlepšem prijateljstvu in trgovski zvezi z Avstro-Ogrsko. Ob 9. zvečer pa je rumunski poslanik na Dunaju izročil našemu zunanjemu ministru vojno napoved in ob isti uri so se že sprožile rumun-ske puške in rumunski topovi proti našim četam na sedmograški meji. Italija je vsaj nekaj tednov poprej razveljavila zvezo z našo državo in šele nato začela z vojno; Rumunija pa je napovedala in začela vojno v isti uri, ne da bi zvezo z našo državo sploh odpovedala. Rumunski kralj in rumunski. ministrski predsednik sta še zadnji dan slovesno zagotavljala našemu in nemškemu poslaniku v Bukarešti, da ostane Rumunija še nadalje nevtralna ter da noče vojne. Toda vojna napoved je bila že dva dni pred to izjavo odposlana na Dunaj, ker sicer bi je ne mogel rumunski poslanik na Dunaju istega dne izročiti našemu zunanjemu ministrstvu! Kralj Ferdinand in Bratianu sta torej igrala hinavsko komedijo ter sta govorila hotoma podlo neresnico! Ker je dan pred tem sramotnim dogodkom napovedala Italija vojno Nemčiji, je bila vojna napoved Rumunije Avstro-Ogrski [dogovorjen efekt. Nemčija je seveda takoj napovedala vojno Rumuniji, tako da smo doslej doživeli že 33. vojno napoved. Dne 10. oktobra 1914 je umrl rumunski kralj Karol, ki je bil rojen v Sigmaringenu kot sin kneza Karla Antona Hohenzollernca, kot tak pruski častnik ter od 1. 1886. knez in kralj rumunski. Ker je njegov zakon s princezinjo Elizabeto Wiedsko (pesnico Car- men Sylva) ostal brez otrok, mu je na pre-tolu sledil nečak, bratov sin Ferdinand, ki je od leta 1893. poročen s princezinjo Marijo Saksonsko Koburg-Gotha. Kralj Karol je bil miroljuben vladar in dolgo vrsto let odkritosrčen prijatelj in zaveznik našega cesarja. Ko je umrl, je naročal svojemu nasledniku, naj ostane vedno zvest njegovim idealom. Sedaj ni kralj Ferdinand pa ni imel, moči da. bi se uprl hujskačem, ki so nekaj časa javno kazali mržnjo proti naši državi in veliko navdušenje za Italijo, Francijo in Rusijo. Rumunija je kot nevtralna država zaslužila veliko miljonov s prodajo žita in raznih živil, ki so se izvažala v našo, nemško in bolgarsko državo. Lahko se reče, da je Rumunija obogatela od teh držav. Toda na zavraten Stran 512. TEDENSKE SLIKE. 36. štev. Naši vojaki rešujejo top, ki je obtičal v volinjskem močvirju. Z gališke fronte: Naši konjeniki na odpočitku za fronto. način je kupovala za isti denar na Ruskem, in Francoskem topove, puške in strelivo, kij jih ,bo sedaj rabila proti nam in proti Nemčiji. Tako postopanje je pač ostudno, krona vseh podlosti, kar jih je narodila svetovna vojna, Avstro-Ogrski in Nemčiji sta se pridružili tudi Bolgarija in Turčija, da skupno obračunajo z zavratnimi izdajalci. Res je, da hite Rusi iz Besarabije preko Rumunije na bolgarsko mejo. Toda z zdru-ženemi močmi bodo naše, nemške, bolgarska in turške armade porazile tudi rumun-sko zvestobolomstvo in izdajstvo, kakor so doslej še vse sovražnike. Človekoljub mora danes pač le globoko obžalovati, da se groza krvave vojne zopet razširi na novo ozemlje Evrope. Kraji ob sedmograški meji bodo občutili gorje vojne, a tudi kraljevini Rumunija in Bolgarija bosta krvaveli. Toda za to kri ni odgovorna naša država, za solze in vzdihe obupanih mater in očetov tam spodaj ne bo nosila krivde naša monarhija. Zgodovina bo morala zapisati sramotni čin izdajstva in zahrbtnega napada na sramoto Rumunije in njenih ne-značajnih politikov. Elvira Dolina - Sittig. Umetno valenje. (Nadaljevanje in konec). Kakor vidimo pri kokoši, da jajca pod seboj obrača, tako jih treba tudi v valilniku obračati. To storimo dvakrat na dan, pa da se pri delu ne zmotimo, je najbolje, če napišemo s svinčnikom na eno stran jajca »d« a na drugo stran »n«. Stran, ki je zaznamovana z >dn« pa po noči. Ako bi ne obračali jajec, bi se rumenjak, kot najtežji del jajca posedel ter bi se na lupinko prijel. Iz takega jajca seveda ni nikoli piščanca. Pravilno obračanje jajc je tedaj Jako važno. Obračati pa se morajo jajca vedno le okoli kratke osi, nikdar pa ne okoli dolge osi od topega kraja do šiljastega. Ako bi jih obračali okoli dolge osi, bi se zaplodek zmešal ali pretrgal in bi seveda poginil. Kokoš pa ttidi jajca hladi in zrači. Ne-vedoma stori to, kadar gre z gnezda, da se nahrani in v pesku okoplje. To nam je znamenje, da moramo i pri umetnem valenju •tako ravnati. Zato vzamemo predal z jajci vsak dan iz valilnika ter ga pustimo kakih deset minut zunaj na kaki mizi. Ta čas tudi vporabljamo za obračanje jajec. Ako znaša temperatura, v prostoru, kjer stoji valilnik, manj nego 10" C, je za jajca premrzlo. Zračiti jih moramo torej v kakem drugem, toplejšem prostoru, kamor ponesemo pokrito predalo za kakih deset minut. Paziti moramo samo, da jajec ne pretresamo, kajti pretres-Ijaji zamorijo plod. Posebno-pa treba paziti na to v drugem tednu valenja, ko so jajca sploh nabolj občutljiva proti zunanjim vplivom. Na 19. do 20. dan se piščanci izvale. Kakor hitro se posuše, jih vzamemo iz valilnika in jih prenesemo v ogrevalnico. kjer ostanejo piščanci kake 3 do 4 tedne. Ker ni koklje da h\ piščance grela, treba skrbeti za nadomestilo. In to je ravno ogrevalnica -umetna koklja. Tudi zanjo je že več sistemov. Najpriporočljiveji so oni ki dajo toploto od zgoraj, kakor tudi pod kokljo dobe piščanci toploto od zgoraj. Ne ustrezajo potrebam pa tiste, ki imajo v sredi ogrevalno pečico, kajti v taki silijo piščanci vsi v središče na najtoplejše mesto ter se v gnječi poduše. Jako pripravne so tiste ogrevalnice' ki se ponesejo lahko na prosto in ki imajo pritrjeno tudi tekaližče, po katerem se morejo piščanci prosto gibati in po travi pasti. Ako jih zebe, zajdejo sami v ogrevalnico. Prvih 48 ur ne damo malim piščancem nikake hrane, ker imajo še dosti jajčnega rumenjaka v sebi, potem dobe nekaj suhe hrane, kašice, krušnih drobtinic, zdrobljenega riža ali koruznih, prav drobnih žganjčkov. Po mokri hrani prav radi ogrižavajo. A griža jih brezpogojno zamori. Ko so večji, jim privoščimo tudi mešane hrane; posebno dobro pa je, ako se morejo v svojem tekališču vsak dan napasti. Tekališče prestavljamo vsak dan na drugo mdsto, tako da imajo vedno novo in čisto travo na razpolago. Tako bo pridna kokošarica dosegla vedno lepih uspehov. Kmalu bodo povrnjeni izdatki za nabavo valilnega stroja in čisti dobiček se steka v žep. Za začetek priporočamo nabavo malega valilnika, n. pr. za 25 ali 50 jajc. Saj pravijo da ga ni mojstra, ki bi padel z nebes; torej se treba tudi temu poslu šele privaditi. Tudi bi bili poskusi na velikem stroju predra-goceni. Vobče pa velja, čim večji je stroj, tem večji je dobiček, kajti ne samo nabavni stroški, temuč tudi stroški za kurjavo i. t. d. so primeroma manjši, čim večji je stroj. Dobe se velikanski valilniki, v katerih se zvali po več tisoč piščancev na enkrat. Do tako velikih dimenzij se naše koko-šarice ne bodo kmalu povspele. Ali poskusile naj bi vseeno s to umetno rejo, ki prinaša brezdvomno velikih dobičkov z razme- roma malim delom in, kar tudi nekaj velja, malo riziko in stroškov. Posebno priporočljiva so n. pr. tudi zaklopna gnezda, za kontroliranje koliko katera kokoš nese. Gnezdo, ki stoji odprto, se mehanično samo zapre, ko stopi kokoš notri. Ona torej ne more uiti dokler je kokošarica ne izpusti. Tako ima v rokah natančno kontrolo, katere kokoši neso zadosti jajec, ter katere treba zaklali, ker se njih reja več ne izplača. K sklepu naj še navedem, da gradi vojaška oblast na Večni poti pri Ljubljani na zemljišču »strelišča« vzorno kokošjo rejo. Ko bo stvar dograjena in v teku, nam bo dana prilika pokazati našim čitateljem v slikah to zanimivo napravo. N. B. Slike nam je prepustila iz posebne prijaznosti tvrdka Nickerl in komp. v Inzersdorfu pri Dynaju. Roman ^Špijonova usoda*' je končan in začnemo prihodnjič priobčevatt drug velezanimiv roman, katerega dejanje se vrši na Irskem in na Angleškem ter ilustrira razmerje med Irci in Angleži. Roman „Sinaha" opisuje usodo pogumne Irke, ki je poročila angleškega lorda, ki pa iskreno ljubi svoj zatirani irski narod ter se poteguje za njegove pravice. nrannnnnnnnnnnnnnnnn Razne vesti. Svirajoč na harmoniko si je Slovenec zaslužil zlato hrabrostno kolajno. Iz urad- Slev. 36. TEDENSKE SLIKE, stran 513. Z volinjske fronte: Naši konjeniki napajajo konje. Osra nih virov se poroča: Ko so oddelki spodnje-štajerskega polka št. 87. v neprestanem ju-rišu imeli izgube vsled sovražnega ognja z boka, je vzel infanterist Fran Jevnišek v roko od stotnije mu izročeno harmoniko, stekel naprej na čelo jurišajočih oddelkov in zaigral cesarsko himno. Moštvo je pelo ž njim in tako so prikorakali jurišajoči oddelki s petjem v sovražne pozicije. Pri vpadu in pri zasledovanju je ostal na čelu oddelkov in igral patrijotične pesmi. Za ta dokaz hrabrosti in navdušenja je dobil zlato hrabrostno svetinjo. S kroglo v srce zadet — ostal živ. V rnesecu avgustu lanskega leta je bil na soški fronti zadet v s.rce italjanski vojak Jakob Dodolo. Dozdevno so zdravniki odstranili krogljo iz srca, in vojak se je podal v domači kraj, kje je živel še precej zdrav do meseca avgusta tega leta, torej skoro eno celo leto. Le vsled lastne neprevidnosti si je nakopal novo bolezen, katera ga je spravila pod grudo. Vojakovo telo so raztelesili ter našli v srcu kroglo, ki se je v srce že skoraj zaraštla. Zdravniki so dognali, da bi bil vojak s kroglo v srcu še lahko živel mnogo let. Nemškega cesarja hočejo vjeti. >Se-colo« dravi, da se je lord Northcliffe izrazil v nekem intervivu, da Anglija ne bo sklenila prej miru, predno ne bodo Angleži vjeli nemškega cesarja ter ga kot vjetnika pripeljali na Angleško. Francoski romanopisec Pierre Lotti pa piše da bi morali anarhisti ubiti nemškega cesarja in bolgajskega kralja, ker prej ne bo konca vojne. Žalostno da so pobesneli v tej vojni celo »svečeniki lepote«, pisatelji in pesniki! Ne prezrite današnjega oglasa „Srečkovnega zastopstva!" Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, ie si kupite zlato ali srebrno uro, veiišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. o, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. :: Poravnajte naročnino! :: Stran 514. TEDENSKE SLIKE. 36. štev Tiskarskega vajenca sprejme takoj Zadružna tiskarna Krško Darujte za „Rdeči križ!" Mačeh S Komp., Franca Jožefa cesta šte. 3 LJUBLJANA. ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE DEČKE IN OTROKE. NAROČILA TUDI PO MERI. SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRHIL. JUŽNE ŽELEZNICHl. II lOiBtna garancija.!! Dober Po najuišjent naročilu i. CBS. in hr. ^. Bpost. geiičanstuu. Izvanredna C. liP. državna loterija za vojno oskrbovalne namene. Ta denarna loterija ima 21,146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša tm- 200.000 kron žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 5. okt. 1916. —— Ena srečka stane 4 krone. - Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafie 6, v loterijah, tobakarnah. pri davč-niii, poštnili in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od C. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij ^ . (oddelek za dobrodelne loterije). 'ber , 1 • i • ^^=^p Šivalni stroj se dobi le pri: JOSIP PETELmC-U 2b nad3milijone y rabi. ^^'"^^ „Gritzner" m „Afrana" strojev v priprosti in luksus opremi, barva lesa poljubna, vsi stroji vezejo, krpajo perilo in nogavice, ter šivajo naprej in nazaj. — Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne stroje preizkusi v trgovini V LrvIUBLoJANI, sv. Petra nasip 7, —blizu frančiškanskega mostu, za vodo, levo S.hiša. Kdor hoče kaj prodati ali kupiti, kdor išče službe ali pa uslužbenca, kdor hoče kaj v najem dati ali vzeti, kdor išče za svoje blago odjemalcev i. t. d. naj da oglas v list »Tedenske Slike" ker v njem imajo ogla-si najboljši uspeh. L Žalostno je ako se čutimo slabotne, bolne in nervozne in ako nam ginevajo telesne moči. Neprava prehrana, nepravo živetje, skrb in bol in druge duševne muke povzročijo v krvi zmanšanje redilnih snovi in tako slede temu nepravilen obtok krvi, glavobol, pomanjkanji teka, zagatenje, bolečine v želodcu in črevesu in drugih bolečin Živci so utrujeni. Nespanje, trudnost, duševna otopelost, nemislečnost raztresenost in bolečine v udih nastanejo in nam vzamejo možnost, da svoje mesto izpolnemo. Nove moči -- novo življenje daje naše redilno sredstvo, posveži kri, vzbudi boljše presnavljanje in oživi naš pogum. Vsakemu, kdor piše ponj, pošljemo gratis knjigo nekega zdravnika. v naši knjigi, ki vsebuje dragocena pojasnila, kažemo uporabo in učinek tisočkrat preizkušenega in-od slovitih zdravnikov priporočenega sredstva. Mnogo važnega boste iz nje izvedeli. — Zato pišite takoj na Ekspedicijo Opern-Apotheke, Budapešta VI., Abt. 499. Trgovcem dajem v blokih: mošhB spajce, moje. predpasnihe. spodnja hrilo. ovrot-nihe, lipavote, razne čipke, uložke, trese, porte. svilnate trahoue, gumbe, steznilte, roiiouice, nogovice itd. po izredno nizkih cenah! ppgn gfopgp^ Ljubljana, Dunaj, cesta 5. 36. štev. TEDENSKE SLIKE. stran 515. KMETSKA POSOJILNICA ; R. Z. Z. N. z. obrestuje ^iranilne vloge po Hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno LJUBLJANSKE OKOLICE v LJUBLJANI. brez vsakršnega odbitka naložen denar. Rezervni zaklad : nad 900.000. Solnčne pege kakor tudi rudece lise na obrazu in na nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža ^ zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour Popolnoma neškodljivo. Poskušnje KI'— velika škatlja K 3-30. Dr.-ja A. Rix-a biserno mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 3-30. Pošlje diskretno dr. A.Rix. kosm. laboratorij, Dunaj IX. Lakierergasse 6,|0. Zaloga v Ljubljani: parf. A. Kanc in ftdrija-drogerija. IVAN JAX IN srn Ljubljana, Dunajska cesta 17. priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen _^ Zahtevajte pouk v ve- ^^r—^/V Asff??^ cenik, ki ga -^^"i"- dobite Tovarna v {'^^^^m^M^) brezplačno Lincu usta- ^M^W^ poštnine novlj. 1867. ^^^^^ prosto. Zajamčen uspeh! Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'30, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8-80. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX., Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno Zaloga v Ljubljani: Parfuraerija A Kanc in drogerija „Adrija". Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, I. Cena: Liter 4 K. V2 ' 2 K. V^l 1 K, Da olajšamo .odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. i^orana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. 5 Po vsaki fotografiji ¦ napravimo ¦ umetniško dovršene I P01IEČ9NE SLIKE S v vsaki velikosti, i Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24 K. NaroČila sprejema upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani. B a ¦ ¦ ¦ Zadružna tiskarna v Krškem -:- izvršuje tiskovine lično in ceno. -:- Ker se je papir, lepenka, platno i. dr. znatno podražilo in nam je zaloga knjig, kar smo jih imeli vezanih, pošla ter je vezava sedaj znatno dražja, stanejo odslej knjige: Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti". iVlilan Pugelj: „Mimo ciljev". Cvetko Golar: „Kmetske povesti", elegantno trdo vezana \'saka po 3 K 50 v. Naročite si te knjige, ker so zelo zanimive. Vojakom in ranjencem napraviteveliko veselje, čejim pošljite dobro knjigo. Krema za čevlje Stni^' irili I. lililltEP, Taschwitz, p.Buchau, Češko. BLIŽAJO SE VELIKI DNEVI SREČE! V času do 1, februarja 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 300.000 in 500.000 kron Turških srečk...... 200.000, 400.000 in 200.000 frankov 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 .... 90.000 in 90.000 kron 37„ zemljiških srečk iz 1. 1889 .... 60.000 in 100.000 kron 17 žrebanj vsako leto! Svota gla\nili dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. Mesečni obrok samo K 7*— oziroma K 3'75. Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kajtor pri loterijah v slučaju neizžrebanja iz ključena ! Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom I SRECKOVNO ZASTOPSTVO 3, LJUBLJANA. Ali se hočete svojega r evmatizma korenito iznebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bodenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena universalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. Ehspedicija: Opepn-flpottiehB Budapest, Vi. flbt. ZSS. 3 3E LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI E Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. F?ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: Vi srečka K 40*—, V2 srečke K 20-—, V4 srečke K 10'—, V« srečke K 5*—. — Cena za novovstopivše igralce: V, srečka K 120--,srečke K 60- , V4 srečke K30-—, V, srečke K 15-—. LJ9~ naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici, Sprejema vloge na knjižice in na ^jl 1/ 01 tekoči račun in jih obrestuje po /2 /O čistih. 27o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Stran 516 TEDENSKE SLIKE. 36. šte\ i». H. Shaberne I a a a a a a a a a a a a a a a a Ljubljana, Mestni trg 10 špecijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake n bambaža Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. B B B B B B B B B B B B B B B B Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g, Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. Svetovna tvrdka Suttner ima samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu hiše čast delajo. 1\šanatorDm^eFo^J -\ZA-NOTRAN 422. Nikelnasta športna verižica .......» 1'75 979. Srebrni obesek »cesarjeva podoba"......„ 2 — 213. Srebrni prstan z kamnom „ 1"40 211. Srebrni prstan z kamnom „ —'90 1063. Prstan, zlatona srebro . „ 270 Vsaka ura je najnatančneje preizkušena. Razpošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Neugajajoče se zamenja! Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura. H. Suttner Ljubljani št. 5. Nobene podružnice. Svetovna razpošiljalnica. Nobene podružnice. 500 kron Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradovic, otiščancev, v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom 1 K 50 v, 3 lončki 4 K, 6 lončkov 5 K 50 v. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Pot na nogfah, rokah, pod pazduho odstrani hitro posip aln prašek, cena 1 K 50 v, 3 ščatlje 3 K 50 v. Kemeny, Kaschan (Kassa) I. Postfach 12/44, (Ogrsko). Zadejte listkom v administraci V Praze IIL, Mostecka? levne - popularni - vesele MflLE HUMOnV. Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: '/4 leta K 3"—, '/2 leta K 6.—, celo leto K 12'—; za Nemčijo: leta K 4'—, '/s leta K 8'— celo leto K 16. — ; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20'—. Za Ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj. Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.