UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1'50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30‘—.	: :
i Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom ob pol 11. dopoldne.	\	\	V
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Štev. 6, H., IB uraduje za Btranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zveSn. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vlit, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStVO.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemno.
■ ■- Reklamacije lista so poštnine proste.	■'
Štev. 194.
V Ljubljani, v soboto dne 27. januarja 1912.
Leto II.
Klerikalne domišljije.
Kakšne posebne namene imajo klerikalci z razveljavljenjem Reisnerjevega in Ribnikarje-vega mandata v kranjskem deželnem zboru, bi bilo zanimivo vedeti; ali glavno vprašanje to ni. Morda žele, da se razpusti deželni zbor, morda ne žele tega. Mogoče da jim je vlada, ko je napravila s Šušteršičem kupčijo zaradi deželnega glavarstva, obljubila, da bo mirno gledala zakonolomstvo in molče kvitirala klofuto, ki pada v prvi vrsti na njen obraz, pa se delajo klerikalci zaradi tega prepričane, da ne bo razpusta. Morda pa markirajo to prepričanje le zaradi tega, da bi tembolj gotovo provocirali razpust, pa potem glumili uboge žrtve svojega »pravnega prepričanja«.
Kar se je godilo v zaprti kamrici med Stiirgkhom in Šušteršičem ali pa med njiju zaupniki, ne pride kar tako na dan. Ali to naj že bo kakorkoli; pokazati se bo moralo, ker bo doslej molčeča vlada morala vendar nekaj ukreniti.
Važno pa je — ne le za Reisnerja in Ribnikarja, in ne le za liberalno stranko, temveč za vso kranjsko deželo — kar razodeva zakonolomstvo klerikalcev v deželnem zboru. Potrjuje nam namreč, da živimo na Kranjskem v dobi brezpravnosti, kakršne ni nemara nikjer v Evropi, odštevši batjuškovo Rusijo. Klerikalci ne morejo nikogar pošiljati v Sibirijo in ne morejo obešati. Ali če bi imeli toliko moči, bi tudi take reči uganjali in vest jih ne bi prav nič pekla; zakaj za njihovo politiko je vest nepotreben aparat, ki dela le napotje.
Razveljavili so dva mandata. Oni imajo med sabo juriste, ki jim pravijo, da je to čisto v redu. Oni bi našli juriste tudi še za druge reči. Čudno je vsekakor, da ni izven klerikalne stranke najti pravnika, ki bi odobril njih »juri-dični nazor«. Vlada je razpisala volitve v Ljubljani na podlagi postave; vladni juristi so prepričani, da so bile pravilno razpisane. Liberalni advokati trdijo, da je klerikalno razveljavljenje nezakonito. Nemški juristi so mu ugovarjali z enakimi razlogi. Upravno sodišče je že prej razsodilo v zmislu, ki nasprotuje klerikalnemu. Klerikalni fiškali so torej popolnoma osamljeni.
Ali zgovornejši od vseh advokatov je zakon, popolnoma jasni zakon, ki obsoja klerikalno početje. In v tem grmu leži zajec, da je klerikalcem zakon le tedaj kaj vreden, če jim koristi; čim pa nimajo od njega strankarskih dobička, pa postanejo revolucionarji in poteptajo zakonske določbe.
Na kaj naj se prebivalstvo zanaša, če se ne sme zanašati na postavo?
Z zakoni je tako, da so lahko dobri ali pa slabi. Če so slabi, se je treba bojevati proti njim z namenom, da se odpravijo, oziroma popravijo. Noben državljan pa ne more reči: S tem zakonom se ne strinjam, torej ga ne ubogam. Zakaj takemu državljanu je za petami vsa policijska sila in kazenske institucije maščujejo brez prizanašanja vsak greh proti zakonu.
Deželnozborska večina na Kranjskem^ nima pomislekov, ki jih mora imeti vsak državljan. Ona se postavlja nad zakon. Enostavno zato, ker je večina. Po njeni teoriji ima večina vedno prav; po njenih naukih sme večina delati vse, kar hoče in kar more.
Ko je klerikalna stranka razglasila političen bojkot, je prvič pokazala, da ji ni do zakona nič. Razveljavljenje dveh ljubljanskih man-
datov je še večja, še nesramnejša provokacija. Z njo izreka črnuharska večina, da se smatra za absolutno na Kranjskem. Javno izpoveduje, da ni od nje pričakovati nobene pravice, nobene objektivnosti.
Domišljavost klerikalne bande je velikanska. Ali to domišljavost pozdravljamo. Zakaj ona je dokaz, da se izpoljnjuje stari pregovor: Queni deus vult perdere, dementat. Kogar hoče bog pogubiti, mu vzame pamet. Klerikalna svojat je prišla ob pamet — to je dokaz, da se bliža pogin.
V	zgodovini rimskih cesarjev se opaža, da je preobilna vladarska sila Avgustovim naslednikom pogostoma zmedla možgane. Ta bolezen je znana pod imenom Cezarske blaznosti. In njen najpoglavitnejši simptom je silna domišljavost. Klerikalne klike na Slovenskem se je tudi polotila taka blaznost. Tudi ona si je izbrala geslo: Sic volo, sic jubeo!
Rimski Cezarji so poginili in izginili; njih ošabnost in bogosramnost je bila nazadnje v zasmeh najnižjim in najmanjšim. Sijaj francoskih kraljev, ki so se imenovali »solnce« in pravili »Država — to sem jaz«, je pobledel in glava Ljudevita Capeta je padla pod giljotino. Mogočni Abdul Hamid je danes pozabljena ničla in mandžurska dinastija, ki je stoletja neomejeno vladala štiristo milionov podložnikov, išče kot, kjer reši svoje življenje.
Klerikalna domišljavost je že na tisti stopnji, kjer so vsi nauki zgodovine zaman. Glava je polna ošabnosti in prevzetnosti, oči so slepe; to je prezadnji stadij. Do zadnjega ne more biti daleč.	_	.
Povsod so se omajale klerikalne trdnjave, povsod je tej svojati prišel sodni dan. Priti mora tudi na Slovenskem. Strmoglaviti to imper-tinentno bando, ki je pijana zlodejske prevzetnosti, je dandanes prva, najpoglavitnejša politična in kulturna naloga na Slovenskem.
Čuvajevi upi.
Zagreb, 26. januarja.
Ko je bil Slavko pl. Čuvaj od Ivanske imenovan za hrvaškega bana. je prišel iz Budimpešte glas, da je to samo provizorično imenovanje. Čuvaj naj bi bil pionir, ki bi zgradil most, da pride potem definitivni ban čezenj v Zagreb. In to naj bi bil kakšen grof, kakor je bil Khuen Hedervary, ki je dvajset let gospodaril na Hrvaškem. Tak grof bi moral najti že vse lepo pripravljeno, zato da bi kar sedel na toplo. Slišali smo celo že imena: Pejačevič, Erdedy ali pa Kulmer. Za grofe pač ni sile na Hrvaškem.
Toda Čuvaj bi vendar rajši sam ostal ban, kakor da pripravlja drugemu gorko gnezdo. To je razumljivo — vsaj s človeškega stališča. Ali če že »gori« nimajo posebne volje dolgo gledati Čuvaja na banskem stolu, je doli še manj volje za to in gospod Slavko je lahko prepričan, da ne bo nihče oviral njegovega odhoda.
Ce pa bi gospod pl. od Ivanske že tako rad ostal ban. nastane vprašanje, na kakšen način misli doseči ta cilj. ki je bil izza Khuena nedosežen vsem njegovim predhodnikom. K> je prišel od avdijence pri vladarju, so ga časnikarji po stari navadi takoj izpraševali, kaj in kako. Ali novi ban je imel zapečatena usta. Dal je žurnalistom dosti besed, ali povedal jim ni ničesar o svojih namenih, ničesar o programu, ničesar o svoji situaciji.
EMILE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
Donna Serafina in Benedeta sta vodili posebno gospodinjstvo, imeli sta svoje služabni-štvo in sta sami pokrivali stroške osebnih izdatkov. Kardinal je imel pri sebi le svojega nečaka Darija; nikdar ni prirejal pojedin in nikdar ni sprejemal pri sebi. Največji izdatek mu je povzročil edini voz, težka, dvovprežna kočija, ko jo je moral imeti zaradi ceremoniela; zakaj kardinal ne more v Rimu hoditi peš. Njegov voznik, star služabnik, mu je prihranil tudi hlevnega hlapca, ker je bila njegova volja, da se je sam brigal za kočijo in za vranca, ki sta z njim vred ostarela v obitelji. Poleg njega sta bila še dva lakaja, oče in sin; drugi je bil rojen v palači. Kuharjeva žena je pomagala
v	kuhinji. Ali omejevanje je še bolj zadevalo Počastne predsobe in prvo predsobje. Vse nekdaj tako sijajno in mnogoštevilno osobje je bilo omejeno na dva mala duhovnika: Don Viligija, tajnika, ki je bil obenem avditor in dvorni nadzornik, in Abbčja Poparellija, nosilca vlečke, ki je služil obenem za kaplana in komornika. Tam kjer je nekoč gnetla množica plačanih ljudi in mrgolela v sijaju po dvoranah, ni bilo videti nič druzega kakor dvojico brez šuma švigajočih talarjev, dvoje diskretnih senc, ki sta se izgubljali v globoki temi mrtvih sob.
In kako razumljiva je bila Pierru prevzetna brezskrbnost kardinala, ki je dal času dovr-ševati uničevanje v palači svojih dedov, kateri ni mogel vrniti slavnega življenja nekdanjosti! Hiša, ki je bila zgrajena na za tako življenje, za kneževski dvor iz šestnajstega stoletja, se zdaj, zapuščena in temna, podira nad glavo svojega zadnjega gospodarja; on nima več dosti služabnikov, da bi jo napolnil, in ne bi vedel, s čim bi se mogla plačati za popravke potrebna malta. Zakaj bi se torej ne pustilo, da
it* g?	V	,
'73*
Oaza jugovzhodno od Tripolisa
Pa vendar ni molčečnost tako izražena Čuvajeva lastnost, kakor bi človek mislil po oni dunajski rezerviranosti. V Budimpešti se mu je jezik že nekoliko razvezal. Tam je govoril z dopisnikom v Osijeku izhajajoče poluradne »Drau«, pa mu je prav iskreno, četudi ne zelo modro razkril svoje srce.
Najprej je presvetli ban povedal, da se nič ne bo izpremenil sistem, ki ga je izvajal Tomašič. Menda sta se privtem smejala pripovedovalec in poslušalec. Čemu pa je Tomašič tedaj odšel? Nemara ne le zato. da imamo enega penzioniranega bana na Hrvaškem več. Ako je Tomašičev sistem »brez vsake izpremembe« mogoč, bi bilo še bolje, da bi ga Tomašič kar sam izvajal. Ali ta sistem ni bil mogoč ne pod Tomašičem in bo še manj mogoč pod Čuvajem
Toda gospod Čuvaj ni mislil svojih besed tako hudo, kakor so bile izrečene. Kajti takoj je povedal, da bo najprej izkušal doseči sporazum s strankami v saboru, zato, da bi se omogočilo zborovanje in da bi se sestavil »unionistični blok«. To se vendar glasi nekoliko drugače, kakor Tomašičev sistem. Še bolj drugače pa se glasi Čuvajeva povest, da je pooblaščen za obšii?ij;. koncesije in da ima razveljavljenje znane železničarske pragmatike že v žepu. Seveda, če tudi v tem slučaju ne doseže sporazuma, bo razpustil sabor in apeliral na narod — to se pravi: Razpisal bo nove volitve.
J Čuvaj bo že najbrže moral res »apelirati na narod«. Zakaj njegove koncesije ne morejo biti niti za meščanske stranke posebno zapeljive.
Pa te »koncesije« so najbrže le pretveza. Tudi Tomašiču bi bila ogrska vlada lahko napravila koncesije, če bi bila imela resen namen. Razveljavljenje železničarske pragmatike je davno obljubovala in človek se mora vprašati: Zakaj je ni dala Tomašiču v žep, če jo je lahko vtaknila v Čuvajevega? Ne. na načelne »koncesije« ni veliko upati. Ampak Čuvaj ima drugo vabo. Podban Chavrak in naučni predstojnik Amruš sta demisionirala. Njiju mesta sta še prazna, in s tem bi Čuvaj rad kupčeval. Tista stranka, ki hoče podpirati Čuvajevo vlado, dobi lahko prostorček pri koritu. ___
Ne da se tajiti, da je med tem namenom in Tomašičevim sistemom dosti velika razlika. Tomašič je bil diktator. Čuvaj bi se rad opiral
na saborske stranke. Ustanavljati vladno stranko ali pa sestaviti vladno večino iz obstoječih strank ni vseeno. Ali da bi bil tak sistem mogoč na Hrvaškem, bi moral Čuvaj že’ res prinesti take koncesije, da bi se pred vsem zagotovila notranja neodvisnost Hrvaške. Tega pa ni pričakovati ne od Khuena, ne od Čuvaja. S Hrvaško se danes ravna kakor s tujo pokrajino. Boja proti temu sistemu ne sme opustiti nobena resna stranka na Hrvaškem. Zato so Čuvajevi upi slabo podprti.
______c-	.	.. . ........ ___
Šolske družbe in drugo.
Piše dr. Josip Ferfolja.
(Dalje.)
Ne za to ne za druge oblike take dobrodelnosti, ni dolžno ljudstvo hvaležnosti. Narobe, ono ima pravico protestirati, da se mu po tej poti daja samo mal del onega, kar bi se mu moralo dati; in ima pravico, da ne zaupa »darovalcem«, tudi tedaj ne, ko isti dvigajo bleščeči prapor narodne kulture.
Ali se ne mora poroditi v duši vsakega delavca pri Sv. Jakobu samo po sebi vprašanje: zakaj so nam neki nacionalisti v občini, ki so identični z onimi odLegeNazionale, odrekali toliko let laično zavetišče, in zakaj so neki seda) tako pohiteli ustanoviti eno občinsko v Starem mestu in eno od Lege pri Sv. Jakobu? Je preveč očividno, da se ustanavlja zavetišče- od Lege pri Sv. Jakobu pour epater le proletaire!
Glasuje se proti predlogu socialistov, da naj občina sprejema v svojo režijo zavetišče pri Sv. Jakobu, v svrho, da se prihrani sredstva Lege za ubožne občine; in v istem trenotku se poviša prispevek občine za Lego! Ali je potreben še bolj jasen dokaz v to, da namen ni zavetišče, ni pomoč ubogim sonarodnjakom, marveč ta, da se hoče pomagati nacionalizmu in nacionalni stranki, in da je vsaj namen protisocialističen, četudi uspeh ne bo mogel biti isti?_____
Iz taktičnih razlogov, iz taktične komodi-tete, se lahko glasuje tudi za prispevke Legi Na-zionali iz občinskih sredstev, in če tudi samo za to, da se izogne s tem sitni dskusiji o onem vprašanju ki ga znajo izkoristiti naši nasprotniki, v svrho da razširijo proti nam najbolj neumne trditve in da zbegajo javno mnenje.
se razpade stari svet s trmastim ponosom svoje starodavne slave v prah, ko se mu kaže moderni svet sovražnega, ko vera ni več kraljica, ko se je družba izpremenila in ko se koraka sredi sovražnosti in ravnodušnosti novih generacij v neznano? Samo junaki umirajo pokonci, ne izročajo ničesar od preteklosti, ostajajo do zadnjega diha zvesti svoji veri, ne da bi imeli kaj druzega kakor bolestno smelost, neskončno bolečino, da gledajo počasno agonijo svojega Boga. In v veličastnem kardinalovem portretu, na njegovem bledem, ponosnem, obupanem in pogumnem obličju se je izražala trmasta volja, da se da rajši pokopati pod razvalinami starega socialnega poslopja, kakor da izpremeni le en sam kamen v njem.
Šum pritajenih korakov, kakor tihotno tekanje miši, je zdramilo duhovnika iz njegovih sanjarij in ga je napravilo, da se je obrnil. Pravkar so se odprla vrata v tapeti in na svoje začudenje je videl pred seboj okrog štiridesetletnega, debelega, čokatega Abbčja; človek bi ga bil lahko smatral za črno oblečeno staro devico, in sicer že prav staro, tako je bilo njegovo lice prepreženo z gubami. Bil je Abbč Paparelli, nosilec vlečke in komornik, ki je imel vsled zadnjega naslova nalogo uvajati obiskovalce. Ko je opazil mladega duhovnika, ga je hotel nekaj izpraševati, ali don Vigilio se je vmešal, da mu je pojasnil zadevo.
»O, lepo, lepo! Gospod Abbe Froment, ki
ga bo njega eminenca blagovolil sprejeti.............
Prosim, počakajte, prosim, počakajte.«
In zopet je odšel s svojimi drsajočimi, neslišnimi koraki na svoj prostor v drugem pred-sobju, kjer je bil navadno.
Pierru ni ugajal ta od celibata pobeljen, od prestrogih verskih vaj razoranf stari pobožnja-ški obraz, in ker se don Vigilio ni zopet lotil dela, ker mu je bila glava težka in so mu roke gorele od vročice, se ga je drznil izprašati. O, Abbč Poparelli! To je izredno veren mož, ki
je le iz čiste ponižnosti ostal na skromnem mestu pri Njega eminenci! Sicer pa ga je ta blagovolil naplačati s tem, da je včasi milostivo poslušal njegove nazore.
Ko je to govoril, je bila v žarečih očeh don Vigilija opaziti tajna ironija, še zakrita jeza. Nadalje je Pierra natančno opazoval in njegovo lice se je nekoliko umirilo; očividna poštenost tega tujca, ki ne pripada nobeni stranki, ga je premagovala. Zato je končno opustil svojo navadno, bolestno nezaupljivost in se tako spozabil, da je malo poklepetal.
»Da, da, včasi je mnogo dela. Njega eminenca je v raznih kongregacijah: V kongregaciji inkvizicije, indeksa, obredov in konsistori-jev. Da se pospešijo zadeve, ki mu pripadajo, prihajajo vsi spisi k meni. Jaz moram študirati vsako reč, napraviti o njej poročilo, skratka spraviti vse v red... Da ne govorim o korespondenci, ki gre vsa skozi moje roke. Na srečo je Njega eminenca svetnik, ki ne intrigira ne zase ne za druge. To nam dovoljuje, da živimo nekoliko ob strani«.
Pierre se je živahno zanimal za vse te posameznosti v življenju cerkvenega kneza, ki je navadno tako skrito in ki ga legenda pogostoma tako pači. Zvedel je, da vstaja kardinal poleti in pozimi ob šestih zjutraj. Mašo bere v svoji kapeli, pred oltarjem iz poslikanega lesa v mali izbi, v katero nihče ne prihaja. Sicer .pa obsega njegovo privatno stanovanje samo spalnico, obednico in delavnico, vseskozi iz skromnih tesnih prostorov, narejenih s pomočjo tenkih sten iz ene same velike dvorane. Sploh ži-
vi	povsem v zatišju, brez vsakega razkošja, kakor trezen, siromašen človek. Ob 8. zjutraj popije za zajtrk šalico mrzlega mleka. Potem hodi, kadar to seže, v kongregacije, v katerih je član, ali pa ostaja doma, da sprejema. Obed je ob eni; potem ima do štirih, poleti tudi do petih siesto, rimsko siesto, sveti čas, ko se ne bi noben sluga drznil le potrkati na vrata. Ob le-
pih dnevih se popelje, kadar se zbudi, v kraj stare Via Appia, odkoder se vrača ob solnčnem zahodu, kadar se zvoni angelsko češčenje. Potem sprejema od sedmih do devetih, večerja, odide v svojo sobo in se ne prikaže več; tedaj dela sam, ali pa leže. Kardinali zahajajo v zadevah svoje službe dvakrat do trikrat na mesec ob določenih dnevih k papežu. Ali skoraj leto dni ni bil kardinal komornik pripuščen na privatno avdijenco. To je bilo znamenje nemilosti, dokaz boja, in vsa črna družba je tiho in previdno govorila o tem.
»Njega eminenca je nekoliko trde besede«, je nadaljeval don Vigilio. V tem trenotku zgovornosti je bil vesel, da je mogel kaj praviti. »Ah treba ga je videti, kako se smehlja, kadar pride njegova nečakinja, kontesina, katero obožuje, da ga poljubi... Da veste, če boste dobro sprejeti, imate to zahvaliti kontesini.«
Ta hip je obmolknil. Iz drugega predsobja je bil slišati šum glasov; hitro je vstal in se globoko poklonil, ko je videl vstopiti debelega moža v črnem, rdeče opasanem talarju in s črnim klobukom, okrašenim z zlato in rdečo vrvico, katerega je spremljal Abbd Paparelli z neštetimi ponižnimi pokloni v dvorano. Tudi Pierru je dal znamenje, da naj vstane in mu je se hitro
pošepetal:	. ,	,
»Kardinal Sanguinetti, prefekt kontrreea-
cije indeksa«.	'	-
Abbe Paparelli je izčrpaval vso svojo uslu-žnost in je ponavljal s pobožnozadovoljnira
obrazom:	.	.	■
»Vaša prečastita eminenca je pričakovan, Nalog imam, da takoj uvedem Vašo eminenco. Njega eminenca Veliki peritenciar je že tukaj.«
Toda izzvani, da povemo našo misel, nimamo nobenega povoda, da jo zamolčimo. Imamo dovolj razlogov trditi; da se moremo lahko vzdrževati glasovanja, da celo glasovati proti prispevkom občine za Lego Nazionale, ne da bi se pri tem pregrešili zoDer načela naše stranke in ne da bi s tem škodovali razširieniu narodne kulture.
Pred analfabetizmom dajam prednost tudi alfabetu, ki ga uče duhovniki z vsem ovzdu-šjem vraž in predsodkov; ampak s tem še nisem zagovornik konfesionalne šole. Pred zavetiščem Salezijancev pri Sv. Jakobu, je jasno, da bom dal prednost zavetišču Lege Nazionale; ali nikdar se ne bom klanjal meščanskemu nacionalizmu, ki pušča v analfabetizmu toliko ljudi mojega naroda in ki se pride potem pokazati s svojo velikodušnostjo in svojo ljubeznijo do narodne kulture z zavetiščem Lege pri Sv. Jakobu.
Namesto kaditi vsaki dan delovanju Lege Nacionale in velikodušnosti darovalcev, boni govoril, pisal in agitiral proti ravno istim nacionalistom, ki delajo iz narodne kulture oz. hočejo narediti iz nje strankarsko orodje in ki ne skrbijo za narodno kulturo tam, kjer bi imeli sredstva, moč in dolžnost to storiti. Odrekam jim odkritosrčnost namenov in za svojo osebo jim odrekam tudi moralno pomoč svojega glasu v mestnem svetu. In to s tem večjim prepričanjem, čim sem videl in vidim vso strankarsko ljubosumnost, ki je ž njo isto nacionalno meščanstvo nasprotovalo skoro vselej heroičnim nazorom proletarskih organizacij za razširjenje narodne kulture, čim vidim ono trdovratnost, ki se ž njo še nadalje poslužuje vsakega orožja — tudi najbolj zavrženega — da obrekuje z njim proletarsko gibanje.
Nacionalistom ni nič sveto; predvsem in med vsem so oni protisocialisti, in potem čustvu se pustijo oni voditi v njihovih dejanjih. Mi ne bomo mogli nikdar pozabiti onega odioznega bojkota proti ljudskemu gledališču, ki ga je ustanovilo naše društvo Circolo di studi sociali.
Meščanstvo je ustanovilo Lego Nazionale, ji je dalo in ji varuje pečat nacionalistične inštitucije in jo pusti služiti svojim strankarskim namenom. Dobro; mi naravno ne bomo bojkotirali zavetišč in šol Lege; ampak nobene potrebe ne čutimo, da bi se ji klanjali, in noben razlog nas ne more zadržati, da ne bi izjavili odkrito, da se ne moremo pridružiti celotnemu delovanju Lege.
Ne potrebujemo drugih argumentov, katerih eden bi bil na primer, nepotrebno odpiranje italijanskih šol v neitalijanskih krajih, kar izziva reakcijo proti našemu narodu, namesto da bi pridobivalo simpatij.
Pričakuje, da bodo dežele in občine — vsled pritiska demokracije — vršile vso svojo socialno dolžnost na polju vzgoje in izobrazbe, spre-jemamo na račun tudi Legine institucije in odo-brujemo brezpogojno samo ono Legino delovanje, ki je Izvršeno v korist narodnostnih manjšin v onih občinah, kjer nam drugonarodna večina odreka šolo. (I a odstavek je podči tal prevajalec tega Pittonijevega članka in pisec te polemike, ker je v dr. Tumovi »polemiki« inkriminiran kot — zavijanje besedi Pittonijevih!)
Črnogorski republikanci.
Kakor smo včeraj poročali, je prišla črnogorska vlada na sled obsežni republikanski zaroti, ki ima svoje člane raztresene po Parizu in Ameriki, svoje kolovodje pa v Belgra-du.
Če bi ne bilo rečeno, da je črnogorska vlada prišla tej zaroti na sled, bi bila vest zelo simpatična. Zakaj Črnogorcem bi bilo od srca čestitati, če bi se iznebili svojega kralja, tega starega zvitorepca in krvoloka, ki je razun tega še hinavec, da mu ga ni para. Ali vendar bo treba slediti tem vestem zelo previdno; zakaj vse, kjerkoli ima črnogorska vlada svoje prste vmes, je sumljivo.
Če je na vesti o zaroti kaj resnice, se nič ne bo treba čuditi. Črnogorski Miklavž, ki bi rad posnemal peterburškega Miklavža, je krvav od nog do glave. Gospod kralj je najbogatejši mož v Črni gori o velikem delu njegovega v tujini naloženega bogastva se pa lahko pravi, da je nakradeno, prisleparje-no in oropano. Strahovita beda vlada v Črni
gori; izseljevanje iz male deželice je velikansko; na tisoče Črnogorcev išče vedno dela in zaslužka v Dalmaciji, v Srbiji, v Turčiji; nekoliko tisoč jih je razkropljenih z Arbanasi, Macedonci po vseh krajih, kjer iščejo cenenih delavcev za stavbe železnic, kanalov itd. In v Ameriki je približno toliko Črnogorcev, kolikor jih je doma. če ne še več.
Dva faktorja sta jih pognala po svetu: Lakota in politični progoni. Lakote je kriva kraljeva vlada, ki se nikdar ni brigala za potrebe ljudstva, pa sam kralj, ki je imel prej kot knez in zdaj kot kralj le eno vladno načelo: Obogateti. Slavni Miklavž je jemal, kjer je dobil. Jemal je od zunaj subvencije, enkrat od Rusije, drugič od Avstrije, najrajši od obeh obenem. Jemal je denar, pa tudi puške, čolne. vojaško opravo — vse reči, ki se dajo iz-premeniti v denar. Jemal je pa tudi znotraj. Takozvana notranja politika v Črni gori je bila osebno profitarstvo kralja in njegovih zaupnikov. Minister je smel polniti svoje blagajne, kakor je znal in mogel, če je le skrbel, da je vedno teklo v Gospodarjeve.
Kdor se ni dal pleniti, je bil »upornik« in »zarotnik«. Komplote fabricirati so znali v Črni gori mnogo bolje, z večjim uspehom kakor na Hrvaškem. Za ljudi a la Nastič je bilo v Črni gori hvaležno polje. Sodili so zarotnike sodniki, ki miajo o pravu toliko pojma kolikor volk o krščanstvu. Sodišča so bila sestavljena iz čevljarjev, mešetarjev in podobnih juristov. Sodbe so izrekala, kakor jih je vlada predpisovala. Kdor je mogel, je ubežal, ker je vedel, da ga tudi angelska nedolžnost ne reši. In če je zapustil deželo, se je konfisciralo njegovo imetje, če ga je kaj bilo. Če ni mogel uteči in je bil obsojen, so ga vrgli v ječo, kjer polagoma umira, ali pa so ga nagloma ustrelili; imetje pa so kontiscirali.
Zelo naravno je, da sovražijo izgnanci in izseljenci tega vzornega kralja na smrt. Dokler sedi ta zverina, ki je na tisoče ljudi pahnila brez vesti in usmiljenja v najhujšo bedo, na svojem s krvjo oškropljenem prestolu, ne morejo misliti niti na to. da bi se vrnili v domovino. Republičanska zarota bi bila tembolj verjetna, ker študira zadnje čase dosti Črnogorcev v tujini, v Parizu, kjer pazno zasledujejo dogodke po svetu.	_
Ali če se javlja, da je vlada izsledila zaroto, je treba paziti na poročila. Zakaj zarota, o kateri ve Nikolajeva in Tomanovičeva vlada, je kaj lahko osnovana le v bučah teh krvolokov, ki potrebujejo morda novo pretvezo za nova grozodejstva.
NOVICE.
* Naša slika. S tripolitanskega bojišča prihaja čez dalje manj vesti; vzlic temu je kriva misel, da mirujeta bojni stranki v brezdelju. Operacija Italijanov, ki so se trdno zasidrali v obrežnih mestih, se obrača zoper kabilska plemena južno in jugovzhodno od Tripolisa. Male praske med domačini in italijanskimi četami so v teh krajih na dnevnem redu. Pri vseh teh spopadih gre predvsem za osvojitev, oziroma za obrambo vodnjakov in vrelcev. Eno takih oaz, ki je bila pozorišče bojev v zadnjih časih, kaže naša slika, sledovi krvavega spopada še niso izbrisani.
* Župnik obsojen vsled krivega pričevanja. Meseca decembra 1910 je dobilo olomuško državno pravdništvo obvestilo, da je poneveril prireditelj dobrodelne predstave, ki se je vršila v Laškavi za Komenskega šolo, znesek tega slav-Ija. Ker so sumili župnika v Laskavi patra Ulei-nerja, da je on pisal tisto brezimno in neutemeljeno ovadbo, ga je sodišče pozvalo pred se. Pred sodiščem pa je župnik izpovedal, da ovadbe on ni ne sestavil ne pisal. Primerjanje pisav in izjava izvedencev pa sta pokazali, da je bil pater Weiner avtor anonimne ovadbe. Vsled zločina krivega pričevanja ga je zato obsodilo olomuško sodišče na mesec dni zapora s tedenskim postom. Župnik se je pritožil na najvišje sodišče na Dunaju ki pa je potrdilo obsodbo.
* Na bojišču dela. V Berndorfu na Nižjem Avstrijskem se je dogodila v noči od ponedeljka do torka v Kruppovi tovarni za kovinske izdelke težka nezgoda. Dva delavca sta opravljala nočno službo in ker jima je bilo mraz, sta zakurila med odmorom v čebru s koksom ogenj, da bi se
EDB1N KRISTAN;
Uspeh.
Komedija v enem dejanju.
Lapin: Ali ste prepričani?
Nebogled: Zdi se mi, da hočete zasmehovati moj talent. A moje besede so namenjene Vam, cenjena gospodična. Vi me boste razumeli, če Vam povem, da sem namenil svojemu življenju nalogo,zbuditi dobo trubadurskega časa od navidezne smrti in z božanskim jezikom našega Koseskega pregnati sramotilce umetnosti iz muzinega hrama.
Lapin: Ej, velikanska naloga! Toda — zakaj ne razložite tega rajši ljudem, ki bi se zanimali za to?
Nebogled: Vaša grobost, gospod. Vaša grobost —
Lapin: Za mojo grobost ne najdete rime, kaj? Potolažite se. Grenka zdravila se najbolje vživajo z resignacijo.
Nebogled: Preziram Vas! (Iz gledališča se sliši glasno ploskanje.) Seveda, kakor sem dejal. Taki neumni, nemoralni predrznosti ploskajo, pravi pesniki pa morajo brez priznanja tavati po svetu. (Ploskanje se ponavlja.)
Majar (pride naglo); Velikansko, velikansko! Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička. Fric, Mici, le pridno! Zdaj bo dela. (Opazi Lapina): Tako, Vi ste zopet tukaj?
Lapin: Za Vašo zabavo gospod Majar.
Ma]ar: Veste kaj? Najrajši bi Vas prosil, rda bi sploh ne prihajali v mojo gostilno.
Lapin: Nisem nevernik in ne dvomim o Vaših besedah. Ali morda ne veste, da najbrže ne bi imeli danes in še nekolikokrat take izvrstne kupčije, če ne bi bilo mene na svetu. — Fric, prinesite mi kozarec vina, preden Vas
spravijo popolnoma ob sapo.
Majar: Ali res ne veste, da škodujete moji kupčiji s svojo navzočnostjo?
Lapin: Trdo glavo imam in težko pojmujem. Zdi se mi, da sem nenavadno dober gost.
(Iz gledališča prihajajo gostje, med njimi Sladarič z ženo in hčerjo, Lepoglas, Vrtalnik. Fric prinese Lapinu vina; ta sede k mali mizici. Ostali gostje posedajo. Mici in Fric strežeta. Majar pozdravlja na vse strani.)
Lepoglas: Famozno, famozno. Takega u-speha že dolgo ni bilo.
Vrtalnik: Pa kaj pravite? Njegova visokost je bila v loži. Njegova visokost je dala znamenje za aplavz.
Nebogled: Kaj pravite? Njegova visokost?
Vrtalnik: Kajpada, kajpada, Njegova viso-kost osebno. In še tedaj se ni pokazal pesnik.
Lepoglas: Zares, neumno. V zgodovini tega gledališča še ni bilo takega slučaja.
Nebogled: Pesnik... Toraj mislite, res, da je resničen pesnik?
Vrtalnik: No, prosim Vas! Ali mislite, da bi njegova visokost ploskala mojstru skazi?
Nebogled: Seveda, seveda. Imate že prav.
Lepoglas: Famozen komad. Zares, imeniten komad!
Vrtalnik: Prav zajet iz duše ljudstva.
Fric (servira; skrivnostno): Gospoda, saj pravijo, da je to spisal baron.
Vrtalnik: Baron?
Fric Da, tako sem slišal. Saj veste — za kulisami.
Vrtalnik: Kaj pravite!
Lepoglas: No, no, tedaj se razume, da se avtor ne zahvaljuje za aplavz.
Lapin: Se razume .Seveda, če nima avtor drugih razlogov.
Vrtalnik: Kaj ste že zopet tukaj?
ogrela. Pri tem sta zaspala in vdihavala plin, ki ga je razvijal goreči koks. Ko ob 2. ponoči nista prišla na delo, so ju šli iskat. Našli so ju nezavestna ob čebru. Po triurnem prizadevanju so enega rešili, drugi pa je izdihnil.
* Zasulo ga je. Na Semeringu v Breiten-steinu so popravljali v neki vili vodnjak. Mlad delavec se je spustil v vodnjak. Ko je bil že na dnu, se je vodnjak sesul in pokopal pod sabo delavca. Cel dan so kopali za žive in mrtve, da bi odkopali zasutega delavca, toda šele proti šestem so zadeli na njegovo glavo. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je bil nesrečni proletarec že mrtev.
* Tvornlška nezgoda. V Hernykovi predilnici v Dovbleku na Češkem je počila ponoči vodovodna cev in preplavila tovarno. Vodo so odvajali z električnimi sesalkami in je pomagalo tudi pet delavk. Delavke so prišle v dotiko z električnim tokom in sta bili dve mrtvi, petnajstletno in šestnajstletno dekle.
* Miljonska dedščina. Pred 30 leti se je izselil s Hausrucka na Zgornjem Avstrijskem brezposelni zidarski pomočnik Franc Mayr v južno Afriko, kjer je delal v diamantnih rudnikih. Pred kratkim pa je prišlo iz Kapskega mesta poročilo, da je Franc Mayr umrl meseca decembra 1911 in zapustil 6 milionov kron premoženja. V testamentu je zapustil svoje premoženje v denarju sorodnikoma Leopoldu Mayru, upokojenemu poštnemu slugi in njegovemu sinu, ki živi na Wurttemberškem. Svoje nepremično premoženje pa je volil umrli milijonar za ustanovo ubogim burskim otrokom.
* Aprovizaclja Osijeka. Mestni zastop je sklenil nakupiti 24 vagonov drv, ki jih bo oddal po lastni ceni siromašnim prebivalcem.
* Poneverbe v „Srpski Matici" v Novem Sadu (Ogrsko). Komisija, ki je pregledovala »Ma-ličine“ knjige in prekontrolirala »delovanje" glavnega blagajnika Manojloviča in višjega knjigovodje Markoviča je zaključila svoje delo in izročila sodišču poročilo o poneverbah navedenih uradnikov. Poneverjena svota, za katero sta oškodovala „Matico" znaša okolo pol miljona kron. Blagajnik Manojlovič ježe vdrugična psihiatrični opazovalnici, da preiščejo njegovo stanje; kakor vse kaže, bodo zdravniki tudi to pot izrekli, da je Manojlovič duševno normalen in odgovoren za svoja dejanja. Državni pravdnik že pripravlja obtožnico proti nepošteni dvojici in bo vkratkem glavna razprava. Akcija za pokritje defravdirane svote gre le počasi naprej. Na dražbi prodana Manojlovičeva hiša v Novem Sadu je vrgla 100.000 K. Njegovo posestvo v Sentomašu v obsegu 230 oralov je kupil dr. Miloš Gjorgjevič iz Vel. Bečkereka za 320 tisoč kron. Vkratkem se prodado še drobnejši predmeti in bo izkupnina znesla vsega vkup 450 tisoč kron. Imetje je obremenjeno z 240 000 K in bo za pokritje defravdirane svote ostalo okolo 200 tisoč kron. Ostanek bodo morali pokriti člani upravnega odbora, ker si je Markovič še pravočasno dal zarubiti svoja posestva v Srbiji.
* Roparji so ušli. Zagrebška policija je pred kratkim prijela dobro organizirano roparsko tolpo, ki je v zadnjem času uganila celo vrsto vlomov. Prijeti vlomilci so se pred par dnevi javili za bolne in so jih oddali na podlagi zdravniške preiskave v bolnico usmiljenih bratov. V bolnici so bili brez nadzorstva in so z lahkoto pobegnili. To je zdaj že drugi slučaj, da so policiji ušli nevarni vlomilci. Sploh je zagrebški policiji pobegnilo že precej jetnikov.
* Boj z vlomilci. V Hručobrodyju na ruskem Poljskem je vdrlo v župnišče šest vlomilcev. Uldenili so služinčad in ukradli veliko svoto denarja. Ko je policija zasledovala bandite, je prišlo do hudega boja. Trije vlomilci so bili mitvi, trije težko ranjeni.
* Samomor vojaka. V Olomucu se je ustrelil 18. t. m. med 6 in 7. uro zvečer na straži stoječi vojak Raška. Utaknil je cev vojaške puške v usta in sprožil. Kroglja mu je raztrgala levo polovico obraza. Vzrok samomora je neznan, zdi pa se, da je v samomorilčevi rodbini nagnjenje do samomora, ker sta si končala življenje s samomorom vojakov oče in brat. Ker je zborni poveljnik ravno nadzoroval olomuško vojaštvo, so vojakov samomor prikrili.
* Zaplenjene pesmi. Italijanski pesnik in velik nacionalistični šovinist d’ Annunzio je napisal pesmi, ki opevajo tripolitansko vojno. V zbirki
je tudi pesem o Dardanelah, kjer je d’ Annunzio napadel avstrijskega cesarja. Zategadelj je vlada pesniško zbirko zaplenila.
* Umor In samomor matere. V Schotmarju pri Detmoldu na Nemškem je navdala ženo delavca Husemanna silna potrtost. V tem stanju je postrelila svoje štiri otroke v starosti od 4 do 9 let in slednjič še sebi pognala kroglo v glavo. Nesrečnica je bila mrtva na mestu.
* Miš je ustavila obrat. V Essenu so v Hasperjevi tovarni za železne in jeklene izdelke nenadoma obstali vsi stroji. Nezaželjeni odmor je povzročila miš, ki se je bila zatekla v motor in se splazila v skrajen kotiček. Motor je tedaj stal; ko pa je pričel zopet delovati, je prišla miš preblizu električnega toka in ga prekinila ter s tem hipoma ustavila ves obrat. Električni tok je miš seveda usmrtil.
* Zastrupljena rodbina. V Oderburgu je zavžila družina lončarja Seeligerja zastrupljena jedila in umrla v groznih mukah. Žena je bila pripravila ananovo jed, ki jo je s slastjo zavžila v precejšnji meri vsa družina, obstoječa iz moža, žene in hčere. Drugi dan se je zastrupljenje tako močno pojavilo, da je bila slehrna zdravniška pomoč zaman.
* Samomor vsled izgube v igri. Mesar v Nedojdicah pri Brnu, Franc Waldhans, je poslal vsak teden svojega 19 letnega sina Franceta z vozom na brnski mesni trg. Dne 23. t. m. se je Franc na povratu ustavil v gostilni, kjer je pri hazardni igri zaigral ves skupiček. Mladenič je iz strahu pred kaznijo tako obupal, da si je kupil revolver in se ustrelil. V bližnjem kraju so konji obstali, toda šele zjutraj so našli na vozu mrtvega fanta.
* Skrivnosten rop. Pariški jutranji listi pripovedujejo o skrivnostnem dogodku, ki ga je doživela pariška dama premožnejših slojev. Bila je v gledališču in po predstavi Je stopila v avtomobil, da se odpelje domov. Čez čas je začutila, da pada v nezavest. Ko se je zopet osvestila, se je znašla sredi noči v E3ois de Boulogneu v grmovju, oropana denarja in dragotin.
* Grozodejstva roparjev. Na kratko smo že omenili strašna grozodejstva roparske tolpe v ozarovskem gozdu pri Varšavi. V naslednjem podajamo podrobnosti krvave drame. Na parobku gozda je dvoje takozvanih gozdnih hišic; v manjši je stanoval gozdar Brzozovvski s svojo rodbino, v večji pe gozdarsko osobje obenem z gozdarskim blagajnikom Izidorjem Weinbergom in njegovo rodbino. Več roparjev je udrlo v gozdarsko hišo in so premagali dva gozdna delavca in delavko ter jih uklenili na rokah in nogah. Prav tako so storili tudi z Weinbergom, njegovo ženo in tremi otroci v starosti 7, 9 in 11 let. Žrtve so podrli na tla, jim zamašili usta in zavezali oči, nakar so pričeli ropati. Preden so banditi odšli, so sklenili grozen sklep, da uklenjene žrtve pomore. Hoteli so se popolnoma zavarovati, da bi jih pozneje nihče ne mogel izdati. Ker se jim streljanje ni zdelo previdno, so pobili in razmesarili žrtve s sekiro. Ko so se prepričali, da so vsi nesrečniki mrtvi, so s plenom izginili v gozd.
* Ker ga ni marala. V Wilsdorfu na Pruskem se je zaljubil 171etni ključavničar Steinitz v 161etno Marijo Redlichovo. Dekle pa ni hotelo ničesar slišati o njegovi ljubezni. To je navdalo Steinitza s takim maščevalnim obupom, da je napadel z nožem Redlichovo in ji zadal nad štirideset ran. Nato se je vrgel pod tovorni vlak, ki ga je razpolovil. Dekletovo stanje je brezupno.
* Iz strahu pred otroškim blagoslovom. Iz Moravske Ostrave poročajo: Na polju pri Schonichlu je oddal neki Josip Museor na svojo ljubico Rozalijo Skupirjevo dva strela iz revolverja in jo smrtnonevarno ranij. Nevarnega ljubimca so prijeli in je priznal zločin. Pravi, da se je hotel iznebiti ljubice, ker je v blagoslovljenem stanju.
* Boj peterburških delavcev s policijo. Da
proslave obletnico krvave nedelje, je priredilo 500 peterburških delavcev demonstracijski obhod. Ob tej priliki je prišlo do hudega spopada s pe-terburško policijo. Ko so hoteli delavci s plapolajočimi rdečimi zastavami oditi v notranje mesto, je policija streljala in tri delavce težko ranila, večje število pa lahko. Delavci so se končno navalili na policijo in ranili tri stražnike.
Kupujte „Zarjo“.
Lapin: Še, še. Fizikalično res ni mogoče drugače; nekje mora biti človek. In tukaj se dobro počutim in izvrstno zabavam.
Vrtalnik (Lepoglasu): To je gotovo zopet ironija.
Lapin: Gospoda, moja duša je polna ljubezni do bližnjega.
Lepoglas: Kaj to pomeni?
Lapin: Nobene brezdanje modrostk Le to, da bi mi bilo zelo žal, če bi motil Vašo prebavo.
Sladarič: Vsak hip ima kakšno predrznost na jeziku.
Lapin: Motite se, spričo moje neznanske miroljubnosti. Saj me le neskončno veseli, da Vam je bil konuid tako všeč.
Sladarič: Kaj Vam to mar?
Lapin: Saj sem človek z občutki.
Sladarič (svoji ženi): Gotovo me hoče na-pumpati.
Neža: Misli, da imaš družino, to ti pravim.
Sladarič: Že dobro, že dobro.
(Marija pride z Erno iz stanovanja.)
Majar: Treba je časa, da se ve dve preoblečete!
Erna: Nisva tratili časa s toaleto.
Marija: Ne; če bi bilo le zato, bi bile že davno tukaj.
Majar: Kaj pa sta uganjali?
Marija: To bi že lahko drugače vprašal.
Erna: Na svetu so visoki gospodje, ki nam na drug način izkazujejo svoje spoštovanje.
Majar: No — (skoraj da vzroji, a ko vidi, da gosti pazijo, se premaga).
Marija: Da, lahko bi bil ponosen.
Majar: Kakšne skrivnosti so to?
Erna: Njegova visokost nas je blagovolila nagovoriti.
Majar: Njegova visokost?
Več gostov: Njegova visokost?
Lepoglas (polglasno Vrtalniku); Prišli sta mu namreč nalašč na pot. Visokost je pa dejala: Tukaj so hodniki res tesni, moje dame.
Marija:	Da,	njegova	visokost.	Četrt	ure
je blagovolil konverzirati z nama.
Erna: Zlasti z menoj.
Lepoglas (polglasno) :Tri minute jetrajalo.
Nebogled (polglasno): Toliko časa mu najbrže nista šli s poti.
Majar (grdrnjaje, polglasno): Zato je vendar še nihče ne vzame.
Sladarič: Ali prisedete k nam, gospa Majarjeva?
Erna (po tihem):	Ne	k	tem	kramarjem,
mama!
Marija (tiho): Bodi pametna. (Glasno): Seveda, z veseljem, gospod Sladarič. (Sedejo k Sladaričevi mizi in se pozdravljajo.)
Sladarič: Ali veste, kaj bi rad vedel, gospa Majarjeva?
Marija: Kaj pa izvolite?
Sladarič: Če zaslužijo pisači s takimi komadi kaj denarja?
Marija: Mislim da.
Erna: Ah ,kako se more ob umetnosti ta-
Lapin: Kajneda, gospodična Erna? Kako bi človek pri pticah pevkah mislil na črve, ki jih žro?
Erna (polglasno materi); Nesramen je ta človek.
Marija: Ne pazi nanj.
Nebogled: Kakor s starimi hlačami se ne more trgovati z umetnostjo. Vendar pa gre pesnikom najvišja plača.
(Konec prih.)
Datlifa imate nahod, če ste hripavi, zasliženi in težko dihate, Kellerjev fluid t mamko „Elsafluid.“ Prepričali 8mo se sami pri bolečinah v prsih, v vratu itd., o njegovem zdravilnem in kašelj tolažečem KflDllC) Vp|iTa, Tucat za poaknšnjo 5 kron, dva tucata 8 kron 00 vinarjev franko. Izdeluje ga le lekarar E. V. Feller v S
Stubici, Elain trg št. 258 (Hrvaško).
Delavci in delavke, volilci v obrtno sodišče!
Jutri dopoldne volite v obrtno sodišče ljubljansko. Ponujajo se Vam liberalni in klerikalni politični hlapci obeh protidelavskih strank. Zavrnite jih, ker to zahteva Vaša delavska čast, in volite naslednje kandidate, kijih priporoča Zveza delavskih društev, in sicer volilci iz male obrti kandidate za malo obrt, volilci iz velike obrti pa kandidate za veliko obrt. Pomnite, da Vas Vaši nasprotniki tudi pred obrtnim sodiščem ne bodo dobro zastopali.
Glasujte torej za kandidate:
Prisedniki za malo obrt:
1. Mihi Franc, stolar, Ljubljana,
2. Skubic Miha, zidar. Zg. Hrušica,
3. Gašper Pibrovc, ključavničar v kemični tovarni,
4. Rožanec Mihael, tiskar, Ljubljana,
5. Hrovat Ivan, kamnosek, Ljubljana;
namestniki za malo obrt:
1. Sajovic Valentin, krojač, Ljubljana,
2. Rok Pogačnik, mizar, Ljubljana,
3. Peterlin Ivan, krojač, Ljubljana;
vzklic za malo obrt:
1. Peterlin Valentin, mizar, Sp. Šiška.
Prisedniki za veliko obrt:
1. Pleško Josip, livar, Ljubljana,
2. Planinc Oton, tiskar, Ljubljana,
3. Fekonja Franc, zidar, Novavas,
4. Kastelic Ivan, kurjač, Kolinska tovarna;
namestniki za veliko obrt:
1. Golar Jakob, mizar, Ljubljana,
2. Lotrič Valentin, strojnik, Ljubljana;
vzklic za veliko obrt:
1. Ivan Mlinar, tiskar, Ljubljana.
Ljubljana in Kranjsko.
— Deželni zbor je imel včeraj čisto kratko sejo. Trajala je od pol 11. do četrt na 12. dopoldne. Razna poročila in predlogi so se odkazali pdsekom. Žitnik je vložil predlog glede na odškodnino dežele za zgradbo kanalov. Jaklič je Poročal o prošnji srenjskega pododbora v Notranjih Goricah in Plešivici za razdelitev občine Brezovica v občino Brezovica in občino Notranje Gorice. Predlagal je da se prošnja odstopi deželnemu odboru, ki naj poroča o svojih poizvedbah v prihodnjem zasedanju. Prošnja županstva v Devici Mariji v Polju za podporo za zgradbo novega pokopališča, kjer se nokopava-io umobolni s Studenca, se odstopa deželnemu odboru, da izplača primeren prispevek. — Prošnji društva sv. Nikolaja v Trstu in »Asylver-ema« dunajskega vseučilišča za podpore se odstopita deželnemu odboru. — Prošnja c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko se odklanja. —
Dr. Lampe utemeljuje svoj nujni predlog za ustanovitev centralne klavnice in mesnice. Razmere zahtevajo to. Zadni čas je stal pod znamenjem draginje. Gotovi listi so dolžili kme ta, da je draginja. Pod geslom draginje so se hujskali sloji drug proti drugemu. Tudi pri nas Je bila agitacija na obeh straneh živahna. Toda ne gre sejati med konsumente in producen te spor. Mi moramo biti prava »ljudska stranka«, potrebujemo močan agrarni stan, pa tudi odjemalca, ki producentu dobro plača. Dobrodelni zavodi so tudi veliki konsumenti in^za te Potrebujemo investicij za lastne potrebe. Če dežela napravi lastno klavnico za se, naj se to razširi tudi na Ljubljano. Treba nam je regulatorja cen, da producent ne pride ob svoj zaslužek Organizacije na deželi nam morajo pri tem Pomagati. Govori o veliki draginji na deželi, ker manjka stika konsumenta s producentom. ~~~ Pa v prvi vrsti pride v poštev Ljubljana, Potem industrijski kraji in letovišča, pa tudi na Trst, Reko Opatijo je treba misliti. Dobiti pa mora dež. odbor tudi veterinarično policijo v svoje roke. Predlog se odkaže finančnemu odseku.
Personalne zadeve se nato razpravljajo / tajni seji.
Po otvoritvi javne seje razglasi poslanec ?i. Novak zapisnik tajne seje, v kateri so ser; -‘le personalne zadeve in sicer;
1. Deželni odbor se pooblašča, da o svoie-časni upokojitvi učitelia Friderika Kauckega Pritrdi, da se mu na bivši zasebni^ ljudski šoli steklarnice v Kočevju prebira službena dooa všteje za odmero pokojnine, ako bode službovanje njegovo dotlej zadovoljiv'.
2. Prošnja upokojenega učitelja Bogomira r renn -rja za 7višanje pokojnine se z ozirom na njegov u\f' (lni linančni položaj odkloni. Sprejeto.
3. krošnja Kristine Krmavner se vrne de-ze’nunu odboiu z naročilom, da vrši poizvedbe o {.1’ančnem stanju prosilke in njenih otrok. ^Prejeto.
4. Prošnji vpokojenega paznika prisilne de-|avrt'ce Ivana Kevžiča za vštetje vojaške službene dobe v pokojnino se ne ugodi.
5. Istotako se ne ugodi prošnji vpokojenega Panika prisilne delavnice Franceta Osredkarja 2a vštetje vojaške službe v pokojnino.
w 6. Gospodu Ivanu Huter, vpok. učitelju v ttandlerjih se dovoli še za nadaljnih 5 let podpore letno 100 kron.
7. Vpok. učitelju Antonu Lockerju v St . rern Logu se zviša pokojnina od 600 na 700 K.
Nato naznani deželni glavar, da bo prihodnja seja v četrtek ob pol 10 dopoldne, odkaže odsekom ure in L kak tnr zaklj.tx,i sejo ob četrt na 12.
— Volišča v obrtno sodišče ljubljansko
v Ljubljani so jutri za malo obrt od črke A—N (gospodarjevo ime) v telovadnici druge mestne ljudske šole, O—Z na Ledini v prvi mestni šoli. velika obrt voli v Mestnem domu črke A—O (gospodarjevo ime) v mali dvorani, črke P—Z Pa v veliki dvorani.
— II. veliki maškaradni kongres priredi spl. del. zveza »Vzajemnost« organiziranim sodrugom iz Ljubljane in okolice v soboto dne 10. februarja zvečer v zgornji veliki dvorani Narodnega doma. Plesne točke bode svirala priljubljena Slovenska Filharmonija, v stranskih prostorih na desno in levo dvorane bodo pa sodružice udeležencem stregle z vinom in krepčili. Pričakovati je, da nas obiščejo tudi bližnji zunanji gostje in se z nami povesele. Prireditelji skrbno pripravljajo, da bodo na ta večer vsem izvrstno poskrbeli za zabavo. Računajoč po pripravah bo ta priredba privabila na stotine delavstva k skupni zabavi. Tako je tudi prav!
— Nezgoda na kolodvoru v Spod. Siškl. Premikač I. Cotman, ki je pri premikauju težko ponesrečil, je umrl v deželni bolnici za notranjimi poškodbami.
— Umrli so v Ljubljani: Ivana Smole, posestnikova žena, Jeranova ulica 5; Ivan Slamnjak, sin mizarskega pomočnika, 5 tednov, Florjanska ulica 28; Viljem Černe, čevljarjev sin, 2 dni, Stari trg 11; Ivan Dolinar, delavec. 30 let, Marija Rici, delavčeva žena, 50 let, Ivan Osredkar, dninar, 52 let, Franc Plazar, tesar, 70 let, Jernej Lavrič, gozdar, 58 let — vsek pet v deželni bolnici.
— Volitve v obrtno sodišče. Vsi oni, ki ne bodo z kateregakoli vzroka dobili izkaznic in glasovnic za volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča, se poživljajo, da se oglase v uradnih urah v pisarni mestnega ekspedita.
— Elektrokinematograf „Ideal“. Spored za soboto, dne 27., nedeljo 28 in pondeljek 29 januarja 1912: Popoldanski spored: »Popek, list in cvet“. (Naravni posnetek v barvah.) »Deklica z režami*. (Lepa drama) „Divji nečak". (Jako komično.) .Na begu pred volkovi". (Zanimiva drama) »Meščanka na kmetih". (Komični prizor.) Večerni spored ob 7., 8. in 9. uri: Komična novost. »Denar ali Mamon in ženska". (Senzacijska učinkovitost, mimična drama, borzna tragedija z gdč. Lilly Beck, priljubljeno igralko, znano iz »Morfinistov" v glavni vlogi.)
— Izginila je. V Žlebah pri Medvodah je izginila 13. t. m. z doma obvdovela gostačka Marija Omejc in se ni več vrnila. Doma je pustila štiri nepreskrbljene otroke. Omejčeva je bila rojena leta 1878, je velika, vitka, podolgovatega obraza, ima pokvarjene zobe in precej velik izrastek na bradi.
— Rudniška nezgoda V kočevski jami je padel 20. t. m. rudarju Štefanu Kovačiču težek vzvod za premog na glavo. Ranil ga je nevarno.
— Zagorje ob Savi. V nedeljo zvečer se je vršila pri nas veselica, ki jo Je priredila zagorska podružnica »Vzajemnosti". Člani in članice dramatičnega odseka so nam predstavljali dve enodejanki in sicer veseloigro: »Dobrodošli! Kdaj pojdete domu?, in pa burko: »Bratranec". Tako igralke kakor igralci so svoje vloge kar najboljše rešili, med vsemi pa se je posebno odlikoval so-drug Zabovnik s svojim naravnim humorjem. — Na veselici je prvokrat nastopil tudi tambu-reški zbor »Vzajemnosti", ki je šele po trimesečnem učenju pod spretnim vodstvom sodruga AL Drčarja prekosil tudi najboljša pričakovanja. Resnično sodr. Drčar je opravičeno lahko ponosen na svoj uspeh.
— Našim naročnikom naznanjamo, da smo priložili današnji številki lista poštne položil i c e za obnovitev naročnine. Naročnino je vedno plačati naprej, kdor pa je zaostal in bi ne poslal naročnine do 5. februarja 1912, temu ustavimo list brez vsake izjeme. Za pošiljanje naročnine naj se rabijo le položnice »Zarje" štev. 121.164. Kdor ima že plačano, naj shrani položnico za prihodnjič!
Da je kollnska kavna primes najboljši kavni pridatek, je tako splošno priznano dejstvo, da je odveč o tem obširno govoriti. Vsaka gospodinja dobro ve, da samo s kolinsko kavno primesjo napravi najboljšo kavo. Vzrok, da je kolinska kavna primes tako izborna, je zelo enostaven: napravljena je iz najboljših surovin po načinu, ki se je v dolgoletnih izkušnjah kot najboljši iz kazal. Kolinsko kavno primes kot izboren kavni pridatek našim gospodinjam toplo priporočamo.
Goriško.
— Izvrševalni odbor socialno demokratične stranke na Goriškem sklicuje na dan 2. februarja 1912 ob 9. predpoldne v dvorani »Pri zlatem Jelenu" IV. dež konf. s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo izvrševalnega odbora, poroča Valentin Komavli; 2. organizacija in agitacija, poroča Alojzij Štolfa; 3. izobraževalna organizacija, poroča sodrus Josip Kopač; 4 kmečko vprašanje, poroča sodrug dr. Henrik Tuma; 5. časopisje, poroča sodrug dr. Anton Dermota; 6. volitev izvrševalnega odbora; 7. posebni predlogi. Vabijo se ponovno vsi krajni in okrajni odbori organizacij, da predlože najdalje do 20. t. m. račune, poročila in predloge ter naznanijo pred konferenco izvoljene delegate.
Umetnost in književnost.
Ivan Cankar: »Lepa Vida«. Culi boste pesem hrepenenja, onega hrepenenja, ki je gnalo lepo Vido naše narodne pesmi preko morja na španski dvor, ki je zvalo lepo Vido iz bleska kraljeve palače domov. Cankarjeva Vida hrepeni izmed zidov mrtvašnice venkaj v solnce in življenje, bogati Dolinar jo odvede na svoj razkošni dom, v paradiž kraj jezera — ali Vida ne more prenesti luči in življenja brez hrepenenja: vrniti se mora med svoje mračne brate, med sanjače, med trpine hrepenenja; k Poljancu, na smrt bolnemu, k zapitemu, nad samim seboj zdvojenemu pisarju Mrvi, k staremu, nemirnemu brezdomcu Damjanu, in k najlepšemu, najdražjemu izmed vseh, k malemu Dijo-nizu. Čakali so jo, koprne so je čakali vsi trije. Poljanec, Mrva in Dioniz, a Dijoniz edini je je čakal s pravo vero. Mrvi in Poljancu je samo svetla tolažnica na žalostni poti v smrt, nobeden teh dveh bolestnikov se ne dohrepeni do nje; kakor je ni dosegel Dolinar, človek povprečnosti, »kolovoza«, mož iz drugih sfer življenja, ki je zašel samo slučajno na pot hrepenenja in sanj. Njemu je lepa Vida epizoda; zdravnik in
vesela, solnčna Milena ga rešita iz te začasne krize. V življenju gre Vida z mladim, vernim Dijonizom, v solnce gresta, v dan brez večera.
In tako je ta Cankarjeva dramatična fantazija tragična labodnica one tako sanjave, bolne, in vendar po svoje tako pogumne generacije, M je leeda že deloma v grob, hkrati pa izročib onih na smrt obsojenih novemu, krepkemu rodu: blagoslov s trudno roko mlademu, probuja-jočemu se pokoljenju. In nekaka izpoved Cankarja, tega »nihilista« obračun s preteklostjo, okret v bodočnost In še nekaj je Cankarjeva >Lepa Vida«, v čisto iormalnem oziru: Ltmična ekstaza našega jezika, slovesna velika maša slovenske besede
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto se uprizori prvič Ivana Cankarja simbolska dramatska pesnitev »Lepa Vida« (za par) v treh dejanjih, mestoma s spremlje-vanjem orkestra. Spričo dosedanjih Cankarjevih uspehov v slovenski dramatski umetnosti in z ozirom na njegov veliki ugled v našem pripovednem slovstvu je pričakovati s strani slovenskega občinstva največjega zanimanja za nocojšnjo premijero. — »Lepa Vida« se ponovi 1. febr. zvečer (za nepar). — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se igra zadnjič izvrstna burka »Vražji Rudi« (za lože par) pri zelo nizki vstopnini, zvečer pa se poje K. Weisova_ve-sela in zabavna opereta »Revizor«, ki žanje v vseh listih najugodnejše kritike (za nepar). —
V torek opereta »Revizor« (za par). —- Dne
2. februarja popoldne »Revček Andrejček«, dne 4. febr. popoldne »Deseti brat«. Dne
3. febr. Bahrov »Koncert«.
Vestnik organizacij.
„Vzajemnost za krakovsko-trnovski okraj ima v danes ob pol 8. zvečer v gostilni .pri Krakovčanu’ važen sestanek
Moščanska podružnica „Vzajemnosti“ sklicuje svoj redni mesečni sestanek na nedeljo ob 3. popoldne v gostilni „Dim‘ (Miklavc) v Novem Udmatu. Predava sodr. 1. Kittek:
O cilju delavske organizacije.
V Hrastnik! V nedeljo dne 28 t. m. priredi strokovno društvo rudarjev plesno veselico v društveni gostilni. Začetek ob 6. zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Svira godba na lok.
Ženski shod v Hrastniku. V nedeljo 28. t. m. ob 3. popoldne bo v društveni gostilni v Hrastniku ženski shod z dnevnim redom . .Delavska žena in politika*. Poročevalec sodrug Mrak iz Zagorja. — Delavske žene in dekleta, udeležite se tega shoda v kar najobilnejšem številu.
Javen shod v Nabrežini bo 30. januarja ob pol 8. zvečer v društvenem lokalu pri Pirjevcu. Poročevalec: šodr. Kopač.
~ZADNJE VESTI.
ZDRAVJE OROFA AEHRENTHALA. Mejni grof Pallavicini njegov namestnik? Dunaj, 27. januarja. Zdravstveno stanje grofa Aehrenthala, ministra vnanjih zadev se ni nič izboljšalo. Na zahtevo zdravnikov se poda na daljši dopust in ga bo v tem času nadomeščal carigrajski poslanik mejni grof Pallavicini. OBSTRUKCIJA V GORENJEAVSTRIJSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Odgoditev.
Linec, 26. januarja. Ker so liberalci tudi danes nadaljevali obstrukcijo proti volilni reformi, je deželni glavar zaključil sejo s pripombo, da naznani prihodnjo sejo pismeno. POŠTNA GOLJUFIJA V INOMOSTU.
Krivca so zaprli.
Inomost, 26. januarja. V Ambrasu so zaprli nekdanjega poštnega slugo Florijana Hof-inacherja, ki je na sumu, da.je ogoljufal inomo-ško pošto. Hofmacher taji trdovratno, ampak indicije kažejo nanj in priče, ki so ga z njim konfrontirali, so spoznale v njem predrznega storilca.
MARINISTIČNA PRETIRAVANJA. Zgradba novega morskega kolosa.
London, 27. januarja. V Devonportu so začeli včeraj z zgradbo nove bojne ladje »Marlborough«, ki bo po velikosti prekašala vse dosedanje drednate.
OBSOJENI RUSKI PISATELJ. Peterburg, 27. januarja. Ruskega pisatelja Korolenka so obsodili na dvatedenski zapor, ker je bil priobčil v svojem mesečniku članek proti dvornim krogom.
VERSKA BLAZNOST.
Mariavitke iščejo novega zveličarja.
Lodž, 27. januarja. Skupina mariavitk, ki so tvorile posebno sekto, je zahtevala od sek-tanta Kovalskega, da se da križati in da z vstajenjem od mrtvih izpriča vero sekte. 30 blaznih žensk je obkolilo Kovalskega in mu prigovarjalo, da se da križati. Kovalski se je branil, vsled česar so ženske oblegale njegovo hišo in le pravočasna intervencija policije je rešila Kovalskega gotove' smrti.
HOMATIJE NA BALKANU.
Na pragu resnih dogodkov v Srbiji? Beigrad, 27. januarja. Listi objavljajo senzacionalne vesti o bližnjih resnih dogodkih v Srbiji, ki jih povzroči častniška zveza Črna roka in druga tajna zveza Edinost ali smrt. »Tribuna« poroča: Situacija je morda tista kakor junija 1903. Iz zanesljivega političnega vira sli širno, da pripravljajo tajne častniške organiza cije državni prevrat. Vojaška diktatura je na pragu. Vlada je igrača Črne roke. Preden je prepozno, mora tu brezobzirno poseči vmes odločna roka.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Turški vojaki na krovu »Bregenza«
Rim, 26. januarja. Agenzia Stefani« poroča iz Masave: Vojna ladja »Volturno« je dospela semkaj s 26 turškimi vojaškimi osebami, ki so jih prijeli na krovu parnikov »Afrika« in »Bre genz«. Na krovu »Afrike« sta bila dva straž-mojstra in deset korporalov, na krovu »Bre genza« topničarski major, ki je dal lani 2. okt. kot poveljnik utrdbe Hodejde bombardirati »Volturno«, nadalje trije stotniki, dva podčastnika in osem korporalov.
Poročilo Lloydovega ravnateljstva. Dunaj, 26. januarja. Glavno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda v Trstu je brzojavilo dunaj-
skemu telegrafičnemu in korespondenčnemu uradu z ozirom na zgorajšnjo vest: Ta vest se doslej še ne potrjuje. Lloydov parnik »Bregenz« pričakujejo danes v Suezu. Njegov kapitan ima naročilo, naj takoj semkaj poroča. Parnik »Afrika« ne more biti Lloydov parnik »Afrika«, ker tega popravljajo v tržaškem Lloydovern arzenalu.
Ustavljen avstrijski parnik.
Trst, 27. januarja. Kapitan parnika »Lodo-vica«,ki je last Avstro-Amerikane, poroča družbi, da so ga turške oblasti, ko se je peljal s parnikom v maloazijsko pristanišče Kubuk, ustavile in preiskale njegovo ladjo, ker so jo smatrale za italiijansko. Moral je pustiti svojega prvega častnika za poroka in iti k turškemu namestniku,-da izkaže lastnost parnikovega tovora. Šele potem so častnika izpustili in je parnik nadaljeval vožnjo proti Smirni, kjer se je kapitan pritožil pri avstrijskemu konzulu.
Italijani bombardirajo.
Carigrad, 26. januarja. Po semkaj došlih uradnih vesteh je 19. t. m. pet italijanskih vojnih ladij oddalo okolo 1000 strelov na Cvaro. Bombardiranje je napravilo v mestu mnogo škode; človeka ni ubilo nobenega. Nadalje so Italijani bombardirali tudi pristanišči Liol in Sulejman pri Derni in se skušali izkrcati, kar pa so jim Turki in Arabci preprečili.
Prva železnea v Tripolitaniji.
Rim, 27. januarja. Dne 18. t. m. so otvorili prvo železnico v Tripolitaniji, ki teče iz Ben-gazija v Sidi Gand.
Nalezljive bolezni v Tripolisu.
Tripolis, 27. januarja. Po mestu se vedno bolj širijo nalezljive bolezni in so morali postaviti več barak za bolnike.
FRANCOSKO-ITALIJANSKI SPOR.
Bližnja poravnava konflikta.
Pariz, 27. januarja. Nesporazum med francosko in italijansko vlado se zdaj nanaša na formalno poravnavo spora, ki naj bi se glasila tako, da bi priznavala pravice Francoske in ne nasprotovala ugledu in koristim Italije. V političnih krogih upajo, da se zadeva v kratkem uredi.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Obsežne priprave republikancev. London, 27. januarja. »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga:	Republikanci so zasedli
hankavsko železnico do 71. kilometrov in rezervirali po postajah železnice ob Jangtzu vse vozove za prevoz čet. General Li in hankav-ska armada se pripravlja na veliko bitko, ki se bo bila po preteku premirja. Čete v Hupe in Kiangzu, ki tvorijo jedro republikanske armade, korakajo proti cesarskim pri Kvang-ptiju. Tretja armada prodira proti Hančuku ob reki Hami.
Zmešnjave v Pekingu.
London, 27. januarja. Iz Tientsina poročajo, da se v Pekingu zopet vrši preobrat v zmislu odstopa cesarske dinastije. Vlada je naročila državni banki, naj nekaterim uradnikom odtrga od plače; uradnike ta odredba silno razburja. Obrnili so se do štirih velevlasti za posojilo. Ameriški poslanik zapusti Peking, da se preseli v Nanking, ki je sedaj v resnici republikansko glavno mesto.
Sporazum med Sunjatzenom in Juanšikajem?
Šangaj, 27. januarja. Mirovna pogajanja so se nepričakovano preokrenila k boljšemu. Sunjatzen je poslal Juanšikaju v prijaznem zmislu sestavljen brzojav. kjer razjasnjuje ne-sporazuinljenje, ki je povzročilo negov zadnji ultirnatum na Juanšikaja. Edikt o odstopu dl-formulo o poravnavi spora, ki naj bi se glasi-mirje.
Juanšikaj — marki.
Peking, 26. januarja. Bivši regent je sporočil Juanšikaju, da mu je podelila krona, časteč njegovo lojalnost in njegovo delovanje, naslov markija.
JUŽNOAMERIŠKE HOMATIJE.
Spor med Paragvajem in Argentino.
Buenos Aires, 27. januarja. Na ultimat, v katerem zahteva argentinska vlada zjidoščenje za bombardiranje argentinskih ladij, je paragvajska vlada odgovorila z žaljivo noto in je na zahtevo Argentine ni umaknila. Argentinski poslanik se je zategadelj preselil na argentinsko bojno ladjo.
EKSPLOZIJA V GUAJAOUITU.
Šestdeset oseb ubitih in ranjenih.
London, 27. januarja. Iz Ekvadorja poročajo o strašni eksploziji v guajaquilski vojašnici, v kateri je bilo ubitih ali ranjenih do šestdeset oseb. Eksplozija je delo revolucionarjev.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in livlaga »aloiba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Llubljani.
Gotovo govejo juho
najfinejšega okusadajo
+ MAGGI
križcem	~*
Pazite natanko na ime MAGGI in na varstveno znamko zveda s križcem. Druge kocke niso MAGGI-jeve.
B. Gotzl, Ljubljana
Mcstlll trg st« 19» ■ StUTl trg st« S« Solidna postrežba* - Vedno nizka ®6H6w
skladišče oblek Mh domačega izdelka <*feg m gospode !n dečke. — Velika izbera to- la Inozemskega blaga za obleke po merL
NiČ masti, NIČ čebule, NIČ dišav,
samo Vertesa
guljažev dodatek
in meso, pri krompirjevem guljažu samo krompir in dodatek, ako hočete na najcenejši način pripraviti najpriljubljenejše jedi n. pr. pravi ogrski guljaš, perkelt, krompirjev guljaš brez mesa, ribo v papriki, piščanec v papriki, guljaš z zeljem, fižolov guljaš. Že stotisoči ga stalno rabijo in hvalijo. Zajamčeno najčistejša naravna živaNka mast in druge pritikline. Preizkusilo c. kr. preizkuševališče na Dunaju. Tablica, ki zadostuje za okoli 1 kg mesa, oziroma 2 kg krompirja, zelja, fižola itd. za 20 vinarjev. Pristen samo »V er te s.« Edini izdelovalec: Izde-lovalnica živil Vertes čl Co. Lugos 492, Ju2. Ogrsko.
I
uma
50 K tedenskega
zaslužka ali 50—60°/0 provizije
dobi vsakdo, ki prevzame razpečavanje mojih svetovnoznanih ščitov in drugo blago iz aluminija Zadnje novosti in brez konkurenčni predmeti. Zastopstvo je lahko tudi postransko opravilo Kjer je bilo blago do sedaj uvedeno, je veliko mojih zastopnikov nad 30 kron na dan zaslužilo, kar lahko dokažem. Glavna sezija je ob pričetku. Nihče naj ne zamudi vprašati. Dopisnica zadostuje.
Anton Hruby,
Miiglitz — Moravsko.
Dopisuje se nemško.
■■■■'.
%
#
Če kašlfate,
če ste zaslizan, če ste laMen, če ste hripavi, če težko iikate, če se po noči potite,
ft
t:
če čutite bolečine v prsih, če vas mučijo kataralične bolesti, potem je to znak, da ste se prehladili ali sl nakopali influenco, vendar ima kašelj, zaslizenje, hripavost, težko rohneče dihanje, kateralično obolenje, bolečine v prsih, breztečnost, nočni znoj itd. tudi lahko resnejši pomen, zakaj iz teh hudih pojavov bolezni nastale so že mnoge težke bolezni. Priporoča se torej najbolje, malemu zlu priti v okom s tem, da se pravočasno poseže vmes. V to svrho se splošno hvali v angleški razstavi z zlato kolajno in počastim diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporo-čevani Ork^nyev sirup
iz lipov etra. modu.
Nebroj zahvalnih pisem potrjuje blagodejni učinek tega izbornega zilrtvilg. Steklenita *a poakuinjo stane 3 K, velik« steklenica 5 K, 3 steklenice »e za 13 K Iranko vpoiljejo, in sicer proti povzetju.
Edina glavna zaloga za Avstro-Ogrjko:
Hugo Črkčny’s Apotheke In Budapest T6k6ly-Strafle 28, Depot 48.
Učiteljska tiskarna
1 JublJana, Frančiškanska ulica 8
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd.
Stereotipija. a Litografija.
noc
odprto
noč odprto
Bonisch
Ceno posteljno perje!
...—— NajboijSi češki nakupni vir. ---------
1 kg sivega dobrega, pu-Ijenega 'i K; boljšega S!*40 K; prlina poibeiega
2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 1C K; velefinega sneinobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; naj-fiuejši prsni ptih 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zplojljete postele	t.
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12, 14 in 16 K, zglav-nice 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14 70, 17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5'20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Delavska tiskovna dražba
= ¥ Ljubljani =
priporoča svojo veliko zalogo brošur in knjig.
Cenovnik založnih knjig in knjižic se dobiva na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
ste že pridobili našemu listu kakega novega
naročnika?	::
mo jottoungj".
/&aAina>bjmar.
Hat&nMnenj&iMv Jznafib ,ma£& irvjjicvvtočuj*/. xLas snJČcko'
Mf AamvAifinaJk'.
^Kai^utuna^eoa/
Jfninu* .emi&tvfuitr
Gramofoni - automati!!
a 1=3 o tovarniška zaloga o ca a
8
■ IBB
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelij er
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam ipecijeino samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje knplte, oglejte tt	si	mojo	zalogo.	n
Vse potrebščine In vsakovrstno kolesje v zn logi.
Izdelki solidni.
■ jr	*
4' i.	f	i
K" -
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
•ni—trrftl
B
Francosko žganje ,Diana*
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela
Piccoli in pri gosp.:
V
'v* ,
/m ( N4\
\ 'M	H JiisBfa-
k M	'tf /J
li
l i! h /
Franc Babič,
Berjak & Šober, Viktor Cantoni,
B. Cvančara,
L. Cešnovar,
Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
Lod. Kotnik (Šiška), J. Krivic,
Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle,
Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr
Tomaž Mencinger,
.Konsumnem društvu* za Ljubljano in okolico.
Priti, nim Hi liflrin i Liji
J	•#	J	i
r. z. z o. z.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. — Izdeluje v lastni, najmodernejše opravljeni tovarni na Glincah, strogo po naročilu. Dosedanja dela, ki jih je zadruga izvršila, so jamstvo za vsakogar. Med temi so: vsa mizarska dela v obrtni šoli in v šoli na Prulah.
Vsa naročila se izvršujejo precizno, solidno in točno.
Potniki vseverno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro -Amerikana
Trst-Newyorkt Buenos Alres-Rio de Janeiro
r'W’ '-v: i , .t,r'."ii v;
1::	-	■	v
z ttAjnove|5ind brtoparniki z dvema vrtinlcama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavoni, na katerih je za vsakega potnik* preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopeij itd.
Odhod parnikov:
V	sev. Ameriko vsake soboto, v južno Ameriko vsakih 14 AU.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroiko:
Z3 Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.