6. štev.
 Ljubljani, v o 6. junija 187.
Letnik .
Inserati se sprejemajo in velji
tristopna vrsta:
8 kr., če sp tiska lkrat,
i» " I i	It II II " >1
15 „ i, ,i ti 3 ,» Kolek (stempelj) inese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Btarem trga h. it. 163.
Političen lisi za slovenski narofl.
Po poŠti prejeman velja:
Za cele leto . . 10 gl. — za pol leta
kr.
za četrt leta
50
J.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr/	.f, s; \ za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom posiljan'	. ^
velja 60 kr. več na leto.	*lj\SS£ir
Vredniitvo je na stolnem trga hiš. št. 284. Izhaja pn trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
t
Moderna domoralizacija.
ii.
Tudi napačna raba vednosti in umetnosti je mnogo pripomogla in še pripomore k nrav-nemu propadu. Ne da se tajiti, da je človeštvo že na visoki stopinji omike in da duh človeški še zmerom napreduje, a ravno tako gotovo je tudi, da je ta ravno dandanes tako napuhnjen, kakor nikoli pred ne. Malo manjka, da se ne stavi na božje mesto. Vzdiga se v svojem napuhu že do oblakov, tako da na zemlji ne ostaja, nego slabo truplo, ki prine-pričujočnosti duha nima druzega voditelja, kakor mesene nagibe, kterim mora slediti po natornem nagonu. Gotovo se še ni noben vek tako bahal z napredkom, ko se sedanji, ali so pa zato časi bolji? Ako je resnično, da so bili ljudje vselej hudobni, so taki še laglje v tako razsvetljenem in omikanem času, ker zmožnosti uma tako rekoč roko podajajo namenom strasti, da se z večjo prekanjenostjo doprinese hudobija.
Zato se v zlo obrača vednost, ktere namen je plemeniti človeku srce, blažiti njegova čutila, vedriti um in tako pospeševati čednost in občni blagor. Vse vednosti morajo priti na pomoč, ako je treba dokazati, da je ta ali una nravna postava škodljiva in človeka nevredna. Zdravilstvo mora dokazati, da si človek s postom krajša življenje, pravoslovje, da je pokorščina do cerkve in duhovske oblasti sramoten servilizem, ki se nikakor ne vjema s človeško prostostjo in avtonomijo; in zgodovina, da se je spoved vpeljala še le v 5. ali celo v 13. stoletju in da so jo duhovni izmislili, ker jim je spretno sredstvo za iz-
peljavo njihovih črnih namenov! Ali mar kaj druzega kakor to nameravajo tisti tako zvani učenjaki, ki se vlačijo po vseh imenitniših krajih, prodajaje svojo strupeno učenost in iz-podkopovaje vero in krepost? Navadno dobro napredujejo v svojem delovanju ti moderni aposteljni in si v kratkem času pridobe privržencev, ker se iskrica človeške poželjivosti pri najmanji sapici skušnjav lahko razširi v grozoviti plamen, ki v nered spravi vse človeško srce. Da se pri takovih okoliščinah nravno življenje ne more vspešno razvijati, je oči-vidno!
Nič manj kakor vednost se v napačne in škodljive namene obrača tudi umetnost, ki bi vsled svojega namena morala kazati zmago človeškega duha nad surovo materijo in tako človeka nekoliko povzdigniti nad pozemske stvari k viru vse lepote. Pač žalostno je, če mora umetnost, kojo je Bog vsled sv. pisma poklical v svojo službo, služiti hudobnim namenom nekterih „osrečevalcev sveta." —
„Vrti naši", pravi llousseau ,*) „okinčani s kipi, naše sobane s slikami. Kaj misliš, kaj predočujejo ti umotvori izpostavljeni občnemu občudovanju? Morebiti branitelje domovine, ali še imenitniše može, ki so jo obogateli s svojimi čednostmi? Ne! Ove podobe nam kažejo vse razuzdanosti uma in srca, skrbljivo izposojene iz starega basnoslovja, ki se že zgodaj stavljajo pred oči našim radovednim otrokom nedvomljivo zato, da imajo si izglede pregreh že pred seboj, predno znajo brati." Tako vdriha francozki učenjak po zlorabi kiparstva in slikarstva. Kaj bi še le rekel, ko bi videl
") Discours »ur les sciences et les artes.
v mnogih mestih na očitnih prostorih izpostavljene nesramne podobe —'?
Kaj naj povem o igralstvu? Nikjer ne beremo v spominkih starodavnosti o tacih po-hujšljivih predstavah, tacih nesramnih plesih pri grških igrah, o takem zasmehovanju in zasramovanju vere in čednosti, kakor pri dandanašnjih. Kar je bilo sveto celo poganom, to sedanji omikanci zaničujejo in smeše. Okus občinstva v 19. stoletju je že tako razvajen, da ne dopada igra, v kojej se ne žali nedolžno oko in ne udriha po duhovstvu ali kakej cer-kvenej naredbi. Vsakdo že iz tega lahko posname, v kakej nevarnosti je nravnost. Pravijo sicer, da naj bi se strasti očiščevale po igrah, a čudno očiščevanje to, če se na odru pože-ljivost kaže v največji nagoti! V prejšnjih, navadno imenovanih temnih časih, so se smela imenovati gledišča „šole omike," dandanašnji pa so velikokrat šole pohujšanja.
Spregovorimo sedaj še nekoliko o lepo-znanstvu. Lepoznansko polje je dandanes jako obdelano, škoda je le, da je toliko plevela na njem. Umazani romani, polzle novele in drugi izdelki te baže so se v tako ogromnem številu razlili po vsem svetu, da za svojo nepo-pačenost skrbni čitatelj večkrat ni v majhini zadregi, kaj bi si izbral. Saj tudi pisatelji hočejo slediti duhu časa in trobiti v rog dandanašnjih junakov, Češ, dane zastanejo. In ti še najlaglje kaj pripomorejo k propadu nravnega življenja. Pod krasno odejo čistega in olikanega jezika skrivajo svoj strup, kojega pohlepno srka radovedna mladost, ki si na takov način skruni morebiti še nepopačeno srce! Obžalovanja vredno je pa še posebno to, da se je tudi pri nas že začelo na tej poti otvo-
podlistek,
Statistični listek.
Železnice celega sveta in Jesenkov „Obini zemljopis".
(Dalje.)
Dolgost avstrijskih železnic ni enaka, če naše cesarstvo po sedanjem ustavnem kopitu delimo v dežele to- in unstran Litave. Dežele
*) Jesenkov „Občni zemljopis" je jako obširna knjiga, ki obdega 30 drobno tiskanih pol v veliki oktavi. Čitatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznanskcga in državoznanskega zemljepisja, zlasti so pa kulturostatistični oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvareh. Primeroma jako cena knjiga se dobiva pri Klerru, Giontiniju, Lercherji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Soharji in Paternolliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigerju v Celji, pri Ferlinci v Mariboru, pri Blankeu v Ptuji — pa pri »pisatelji in založniku samem v Trstu. —	Vred.
to stran Litave, ali tako imenovana Cizlajta-nija, imele so jih vsa desetletja do sedanjega časa dosta več, ko dežele onostran Litave ali Translajtanija. Zadnja leta jih pa tudi v deželah ogerske krone dosta hitreje zidajo, ko poprej, tako da bi v tej razmeri nadaljevane, translajtanjske železnice kmalo dosegle dolgost cizlajtanskih. Sledeči pregled naj za zadnja 4 leta kaže dolgost železnic v Ciz- in Trans-lajtaniji.
1.prosenca leta
Cizlaj-	Translaj-	Celo
tanija,	tanija,	cesarstvo,
Dolgost železnic v kilometrih		
5292	2886	8178
6553	3628	10181
7585	4462	12047
8833	5552	14385
1870
1871
1872
1873
Uže spredej bilo je rečeno, da so tej dolgosti uže prištete tudi krajne železnice. Po posameznih deželah so pa kaj različno razdeljene. Samo na sebi (skupoma) ima jih največ veliko Ogersko kraljestvo, razmerno pa jih imajo največ Češka, Šlezijska in Dolenje-avstrijska dežela, najmanj, popolnem nič, jih pa ima Dalmacijo, v kteri so jih sedaj meriti
1870 „ 1000 „ 1872
začeli. Zelo malo jih je tudi v Vojaški krajini in na Primorskem; v zadnjej deželi jih Istra nima skoro nič; pa tudi v tej so prek srede poluotoka jeli zidati črto iz Divače (postaje na južni železnici) v Pulj.
Če primerimo dolgost vseh železnic našega cesarstva z njegovim površjem, prišlo je konec leta
1865 na 1000 □ kilom. 103 kilom. železnic, „ 16-41 „ 1000 „ „ 19.35 „ „ 1873 „ 1000 „ „ 23-10 „
Da ta razmera še sedaj ni posebno ugodna, kaže se najočitnejše, če v tem oziru z Avstrijo primerjamo nektere druge evropske države. Tako je na lOOOn kilometrov površine dotične države prišlo
leta 1895 in 1871 v Veliki Britaniji 62 in 77 kilom. železn. v Belgiji	62 „ 105 „
v Saksoniji	52 „ ? „ „
v Švajci	31 „ 33 „ „
v Franciji	23 „ 31 „ „
v Prusiji	22 „ ? „ „
v Nemčiji	? „ 36 „ „
riti ljudstvo. V resnici dotični ljudje ne vedo, kaj delajo, zakaj ko bi to vedli in spoznali, kaj bodo tako izredili, ne bi mogli biti tako nespametni. Naj se le nesramne knjižice trosijo med ljudstvo, naj se le brezverne brošu-rice brezplačno pošiljajo županijam,*) naj se le v javnib listih ljudstvo pohujšuje po »premišljevanjih" in »nasledkih," in z enacimi sostavki, bomo videli, kam pridemo! Enkrat se bodo dotičnim junakom že odprle oči, a takrat bode morebiti že prepozno.
Sklenem ta sostavck z besedami gospodovimi: »Pohujšanje mora priti, a gorje tistemu, po kterem pride!"	—k—
Avstrijsko cesarstvo.
1 v. šostanjskcga okraja, 27
maja. -n— (Izv. dop.) »Slov. Narod" se v štev 117 v svojem dopisu iz Šoštanja jako hu-duje nad klerikalnimi listi, kakor da bi v g. Rapocevi kandidaturi iskali vzrok propada našega kandidata g. dr. Šuca. Volje Vošnjakov-cem sicer ni manjkalo našo stranko pri tej kakor pri drugih volitvah popolnoma pokopati, zato so našega kandidata v svojih brezvestnih, nesramno lažnjivih organih tako gnjusobno, strastno-neotesano napadali, ravno za tega del so bili tudi z g. Schmittom kompromis napravili. Kaj namreč kompromis pomeni druzega, kakor to: »Kdor izmed naj i bo pri prvi volitvi dobil več glasov, tistemu bo drugi pri ožji volitvi prepustil svoje glase, da le tretji, v tem slučaju g dr. Šuc, ne zmaga; toraj le klerikalca ne; če je tudi narodnjak, rajši nem-škutarja ali Nemca, ptujca, če je le liberalec! Vendar moramo »Narodu" prav dati, da našega propada ni bila Itapoceva kandidatura kriva, saj je znano, da g. Rapoc še enega glasa ni dobil! Nasproti sta si stala le nem-škutarska pa katoliška narodna stranka, kakor poprejšnja leta; — od mladoslovenccv ni pri nas ne sluha ne duha. Zadnjikrat smo z g. pl. Adamovičem tudi le za tri glase zmagali, in k tej zmagi je pripomogel naš letošnji kandidat, ker je kot nekdanji Vuzeniški kaplan Vuzcničaue pa Šentantončane iz marenburškega okraja pregovoril, da so svoje glase zavrgli
*) To je faktum, ker se je to zgodilo! A pošiljatelj menda ni dosegel namena, ker se jc, kakor smo izvedeli, brošurica sožgala. Tako je prav!	P'8-
Sploh so razmere v našem volilnem okraju take, da je izid volitev vedno jako dvomljiv, katji marenberški okraj voli razun treh ali štirih, ki svoje glasove navadno ali zavržejo ali pa volit ne pridejo, vselej nemčurja liberalca, ker so za volilne može izvoljeni večidelj purgarji pa barantači z lesom, od kojih so ondašuji kmetje odvisni. Naš okraj voli navadno katoličana narodnjaka; dvomljivi so bili dosedaj kaki trije glasovi. Odločiven je sloven-gradski okraj; kdor ima tam zdatuo večino, ali Slovenec ali nemčur, ta zmaga ali s pomočjo našega, ali pa marenberškega okraja.
Marenberg ima 25, Slovengradec 23 iu naš okraj 21 volilnih mož. Iz teh številk pa naših razmer lahko vsaki vidi, kako negotova je pri nas zmaga, posebno ker volilci sloven-graškega okraja le tedaj po večini z nami držijo, če je iz vsake fare tudi eden duhoven voljen, ki svojega tovarša varuje mestnega upljiva.
Če „Narod" pravi, da bi bila velika veČina volilcev našega okraja za g. Rapoca glasovala, ako bi jih omenjeni gospod ne bil ueposredno pred volitvo nagovarjal, naj svoje glasove našemu kandidatu dajo, je to zavedno grda laž. »Narod" mora res svoje bralce za tepce imeti, ki si niso kos zapomniti, kako so naši volilci v Celji neposredno volili v državni zbor, da se jim upa tako debelo laž za resnico podati. C. dr. Vošnjak, ki je pri nas rojen, in za kojega je cela njegova žlahta delala, je namreč vjel komaj dva glasa iz našega okraja; vsi drugi so bili Košar je vi, in zdaj se predrzne »Narod" pisati, da bi bila velika večina naših volilcev, če bi bil le hotel, glasovala za g. Rapoca, kojega dobičkaželjnost je tukaj tako znana! »Narode" zakaj si se pa v štev. 107 tako jezil nad Šucevo parolo, da naj njegovi volilci, če bi bilo tudi 20krat voliti, vedno ednako volijo, če je imel g. Rapoc toliko naših volilcev na svoji strani? Mar so se bili tudi Rapocevi volilci podvrgli Šucevi paroli, ki je bila zoper Itapoceve, slovensko ime zavzemajoče spletke z nemčurji obrnjena. Risum teneatis! C. Rapoc! ali se ne spominjate več, da ste v Starem trgu g. predsedniku in g. tajniku slovengraškega katoliško-političnega društva kazali pismo svojega koncipijenta g. Wirth-a, v kojem vam ou v Maribor piše, da so glasi našega okraja razun Pake vsi gotovi g. dr. Šucu? Ne veste več, da Vam je
| naš g. kandidat tukaj v Golobovi gostilnici 5. maja v pričo več duhovnih in svetovnih gospodov v lice povedal, da vi še enega glasa ne boste dobili, in da oznanilo vaše kandidature »Narodu" njemu nič nebo škodovalo, Vam pa nič ne hasnilo? In zdaj, ko se je ravno tako zgodilo kakor vam je vaš koncipient pisal, in cakor vam je g. dr. Šuc z drugimi duhovnimi gospodi pravil, si upa »Narod" trditi, da bi bila velika večina naših volilcev rada vas
volila!!----
Grda laž je tudi, da je g. Rapoc koga
v
naših volilcev nagovarjal, naj za g. dr. Suca glasuje; tega ni bilo potreba! Ravno nasprotno ,je resnica; on, njegov koncipient in fajmošter Pogelšek so do zadnjega trenutka za g. Rapoca delali in zadnje trenutke pred volitvijo te še g. Rapoc volilcem in drugim možem v roke stiskal po dve in tri številke umazanega »Naroda", v kojih ta nesramno-lažnjivi list našega kandidata obira. Se mar tako volilci nagovarjajo za našega kandidata? »Narod" našemu kandidatu in naši stranki očita, da smo v iluzijah živeli. Kdo je bil v večjih iluzijah, ko vi mladoslovenci? Vse svoje zaupanje ste stavili na razprtijo med duhovniki in na pomoč nem ču rje v, da zmagate vi ali pa nemčur, le far ne! pa ste pozabili, da je od leta 1870. do 1874. steklo po Dravi v Črno morje jako veliko vode, ki je inarsiktero čudovituo nedostojnost s seboj poplavila, in marsikteremu duhovniku, ki je leta 1870 vašo takrat marsikomu še hlinijočo se, v srcu pa vendar le nihilistično sebično, cerkvi vedno sovražno stranko, bolj kakor je bilo modro, podpiral, politično oko izbistrila. Ker si, kakor peklenšček, vedno ob skali sv. Petra svoje kremplje brusite, zato imate v našem kraju le Pogelšeka še, in v celi naši škofiji kakih 5 duhovnikov na svoji strani.
Vaša iluzija jc tedaj ogromna, in skrbeli bodemo kolikor mogoče, da bo še veča, kajti drugače nam slovenski narod v malo letih popolnoma poteptate in v sponah stare sužnosti Nemcu izdate, kakor ste volilni okraj eventuelno prepustili g. Schmitt-u. Če vsi Slovenci poginejo, nič ne de, da le g. dr. Vošnjak et Compagnie, če ravno na nemčurskih ramah, v deželni in državni zbor zleze, je Slovenija že rešena, narodni dom je postavljen, Ilirija oživljena! Mein Ilerzchen, was \villst du noch mehr! To je jedro vaše mladoslovenske politike.
Če Ciz- in Translajtanijo primerjamo med seboj, prišlo je na lOOOD kilometrov leta 1870 v Cizlajtaniji: 17 63 kilom. železnic, „ „ v Translajt.: 9.02 „ „ 1871 v Cizlajtaniji: 21*83 »i n „ „ v Translajt.: 1133 „ „ 1872 v Cizlajtaniji: 24 9 „ „ „ „ v Translajt.: 138
1873 v Cizlajtaniji: 29'4 1) 51 „ „ v Translajt.: 172 „ „ Jako zanimive so tudi razmere med prebivalci in železnicami; če jih v tem smislu med seboj primerjamo, prišlo je v Avstriji leta 1865 na 1,000.000 ljudi 192 kil. železnic, „ 1870 „ 1,000.000 „ 287 „ „ „ 1871 „ 1,000.000 „ 282 „ „ 1872 „ 1,000.000 „ 335 „ „ 1873 „ 1,000.000 ,, 392 „ „
Sledeče kazalo naj kaže za nektere dežele v istih letih zaznamovano razmero med železnicami in prebivalci. Tako je leta 1865 prišlo na 1,000.000 ljudi v Veliki Britaniji 668 kilometrov železnic, v Švajci 485, v Belgiji 394, v Saškem kraljestvu 356, na Pruskem 333, v Franciji pa 311. Nekaj let poslej pa
v	Belgiji:	598	11	652	n	661	ii	i>
v	Nemčiji:	482	11	514	ii	560	ii	ii
v	Švajci:	543	11	549	ii	560	>i	ii
v	Franciji:	452	11	483	»i	499	ii	ii
v	Švedskem:	438	11	440	ii	451	ii	>i
so se po nekterih teh deželah še hitreje razvijale, tako da je z ozirom na Avstrijo njih razmera bila še kaj ugodna. Tako je prišlo ua 1,000.000 prebivalcev
leta 1871, 1872, 1873: v Vel. Britaniji: 787 in 790 in 801 kil. železn.
dualizmu ustanovljenih, ter njih dolgost primerimo s prebivalci, tako je prišlo zadnja leta na en milijon ljudi
Cizlajt. Translajt. Celo ces. leta 1870 257 188	257kilometr.
„ 1871 320 237	282 „
„ 1872 371 289	335 „
„ 1872 433 358	392 „
Koliko pa veljajo železnice našega cesarstva. Na to se pač natanko ne more odgovoriti, ampak le zaznamovati se zamorejo le površni troškovi za železnice v velikih številih. Ti 1 stroški so jako različni. Tako zvani „občni
stroški", »frais genereaux", kakor so jih Francozje krstili, obsegajo osrednjo voditeljstvo in pa stroške za privoljenje.
Za dobitev privoljenja kake železnice se v našem cesarstvu, kakor sploh po vsih celinskih deželah v Evropi, le malo potroši; preveliki so ti troškovi le na Angležkem, ker ti parlamentni troškovi (tako jih namreč imenujejo Angleži, ker se dotični denar večjidel zgubi v žepih odbornikov železničnega odseka v parlamentu) navadno iznašajo 30—40.000 funtov šterlingov t. j. 300—400.000 goldinarjev v srebru. Le sem ter tje so zadnjih deset let posamezni poslanci se prenagloma tudi v Avstriji obogatili — pri privoljenji nekterih železnic — v največo izgubo celega cesarstva. V obče se računi, da ti splošni stroški ne iznašajo črez 5 stotink one istine, ki je za zidanje železnice določena. Potem je treba dotični družbi kupiti dotični svet, po kterem se ima železnica izpeljati. Ta razvlastitev ali od-kupitev velja počrez okoli 10 stotink vse za
železnico odločene istine.
(Dalje prih.)
Ker vi našemu kandidatu vedno časti-la-komuost, slavohlepnost itd. podtikujete, more vsaki človek dosledno reči, da so vsi vaši kan didati častilakomneži, slavohlepneži itd., kajti pregovor pravi: vie der Schelm ist, so denkt er von Anderen. Vam se še ne sanja ne, da zna stranka iz principa kandidate postaviti, in da zna kdo iz principa in discipline kandidaturo sprejeti, ali ste pa tako besno hudobni, da tega nam nasproti nočete obstati. In če vidimo vaše kandidate zoper narodnjaka z nemčurji sramotne spletke kovati, kakor je storil g dr. Vošnjak v Brežicah, g. Rapoc pa v Slove-njemgradcu, se mora misliti, da je le strastna častilakomnost, morebiti tudi dobičkaželjnost in morebiti še kaj hujšega vzrok mladosloven-skih kandidatur. Kdor za načelo, kojega zastopa, toliko trpi in toliko žrtvuje, kakor g. dr. Šuc, kdor je pripravljen še tudi za kandidata žrtvovati se, ko so že skovane verige, ki se imajo duhovnikom okoli vrata djati, pri kojih izdelovanji je tudi Vošnjak et Compagnie mehe vlekel — komur je vse politično delovanje, kakor našemu kandidatu, vedno le škodovalo, colo tam, kjer bi se bil imel podpirati, temu je častilakomnost in sebičnost le tisti očitati kos, ki sam ničesa ne stori, razun iz častilakomnosti in sebičnosti.
Znano je tudi, da je naš kandidat, odkar liberalna era v Avstriji zvonec nosi, povsod s sovražniki naše vere in našega naroda razbuko imel, ker liberalci bi svobodo radi le za se, za podiranje sv. cerkve in za tlačenje našega naroda, za druge pa sužnost, in ne morejo trpeti, če se tudi mi državljanskih pravic in privoljenja društvenih postav vdeležujemo v obrambo najdražjih svetinj sv. vere in narodnosti. Toževali so ga povsod pri duhovski in dežel-ski gosposki, da bi ga odpravili, ker so se katoliških društev bali, a zmagali so le enkrat! — To je vse iz časnikov znano: In da »Narod" našemu kandidatu to zdaj v greli šteje, kar je leta 1S69 in 1870 še sam zagovarjal, in kot zasluge v zvezde koval, to je logička zagonetka ali pa slepa strast. Prišel bo namreč brž ko ne takoj tisti čas, ko bodo tudi Vošnjakovci, če res še imajo kaj domoljubja v sebi, pomoči takih neustrašljivih duhovnikov, kakoršen je naš kanditat, iskali, da narod ne propade popolnoma. Pa jih bodo tudi našli?? Če ostanejo intriganti, kakoršni so zdaj, gotovo ne!
I z Slcmaja, 5. junija. Na političnem polju je takraj Litave vse mirno, jako nemirno pa je unkraj Litave in na jugu. Madjari so v veliki skrbi zastran Graničarjev ia Srbov ter slutijo, da se bode vse zopet obrnilo po Schmer-lingovi sistemi. Pa tega ne čutijo, da se vse to godi le zarad tega, ker hočejo vse preveč centralizirati. Tudi to jih jako zbada, da Dal-matiuci žele zediniti se s Hrvaško, ker troje-dina kraljevina zdi se jim potem preveč mogočna in bi se ne dala tako strahovati, kakor bi se gospodom madjarom zljubilo.
Iz fPrajge, 28. maja. (Izv. dop) Letošnji prazniki binkoštni so bili tu v nekem pomenu veliki prazniki omladine češke, in celega študentstva češkega; prazniki pomenljivi, koji ostanejo dolgo v živi pameti marsikomu in zlasti cvetu in nadjeji domovine češke. V spomin padlih študentov čeških na barikadah 1. 1848. v praških ulicah, koji počivajo na »Slovanskem vrchu", a na koje junake prve dobe češke se v tihoti spominja mladež, pridružila se je letos slavnost petindvajsetletnice društva »Akademijskv spolek" čeških akademikov na visokih šolali praških. Slavnost se je pričela binkoštno soboto zvečer v novome-
škem gledišču s slavnostno predstavo; pred začetkom izvrstne žaloigre Ilalkove „Zaviš z Falkeuštajna" ali »Smrt Otokarja II. na mo-ravskem polji", je bilo ljudstvo iznenadeno z živo podobo (skupinjo), mater ,,Slavijo" predstavljajočo, koja blagoslovlja nesrečno Če-hijo, v družbi muz. — Največ telegramov in dopisov premuogih je došlo še ta večer v Prago, sosebno iz Češkega, Morave, Pariza, Švedskega, Švice, Zagreba, Pavije, Bolognje, Danskega, Moskve itd., dalje od starega pesnika Bolesl. Jablonskega iz Krakova, iz Slovenskega prvi telegram od g. dr. Bleivveisa, dr. Razlaga, dr. Coste. V nedeljo je bil občni zbor akadeui. društva v dvorani praške • »Sokolovne".
Med govorniki je z občno pohvalo in ginljivimi besedami profesor politehnike praške, g. Krejči, ličil činost češkega študentstva vse-učiliškega in politehničnega za minulih 25 let, uapredek češke vede v oni dobi, o kojej hudobni iu nevošljivi neprijatelji politični, na prošnje naroda o ustanovi češke univerze, niso imeli druzih izgovorov, kakor da nimamo zadosti učiteljskih moči itd.
Za častne ude akademičnega društva so bili izvoljeni gg. Viljem Bukovsky, profesor praške politehnike; Daničič, profesor v Belem gradu; H. Jireček, bivši minister; Louis Leger v Parizu; A. Srnolar, vodja lužickih Labov; dalje profesor Statistike v Petrogradu, Srez-njevskj-. Konečno jc bilo enoglasno sklenjeno, ustanoviti društvo podporno za revne akademike češke. Popoldne je bil banket v lepi dvorani na Žotinskem otoku, kojega so se vdeležili neštevilni prijatelji omladine češke in učeni možje. Temu banketu gre zasluga, da so se pomirili Staro- in Mladočehi med seboj glede narodnega gledišča, in prej ko ne tudi ua političnem polji.
Slavnost se je končala v ponedeljek na to z godbeno akademijo samih domačih skladeb prekrasnih od Smetane, Dvofaka, Fibika in Bendla.
Kdor je videl to omladinsko navdušenost, to junaško vzlast v plamtečih očeh študenstva češkega pri tej slavnosti, misliti si je moral sam pri sebi, da ta mladež, ta nadeja edina narodova, spolni apostolski svoj nalog, da pribori mučenej domovini svoji veljavo, po kteri stoletja hrepeni, iu ko bi bilo treba tudi življenje žrtvovati.
Vnanje države.
ltuvagskii. 5. junija. Kakor je znano, jc Pruska iz nemških dežel pognala vse jezuite. Med pregnanimi je tudi grof Fugger, čigar družina ima na Bavarskem posebne pravice. Fugger seje zarad tega zoper ravnanje pruske vlade pritožil pri deželnem zboru bavarskem, ki je s 77 glasovi proti 76 določil, da je njegova pritožba opravičena. Minister notranjih zadev je rekel, da nobeno ministerstvo ne bode moglo izpeljati tega sklepa. Tim prej bodo Bavarci spoznali, koliko samostalnosti jim je Pruska še pustila.
FVancofcka. 5. junija. Nekteri listi so prinesli novico, da bode denarni minister Magne odstopil, zopet eni pa trdijo, da bode ostal in za stalno preselil se v Verzailles, da se mu ne bode treba zmerom sem ter tje prepeljevati. — Republikanski listi skušajo ljudi s tem vnemati za republiko, da se sklicujejo na nemške liste, kteri Francozom tako vlado priporočajo, pa ne pomislijo, da to delajo le zarad tega, ker jim po raznih strankah oslabljena republika ni toliko nevarna, kakor mogočna monarhija. — V narodni skupščini
so bonapartovci 3. t. m. napravili veliko zdražbo. Bris so n je priporočal, naj ne pristrižejo splošnjega glasovanja (suffrage universel), kar bi bilo le njim na korist, ki so zakrivili po-bitje pri Sedanu. Na to se je vzdignil bona-partist Le ver t ter rekel, da bodo bonapar-tisti enkrat še potlačili vse sedanje nasprotnike. Zviti so res, kar se da. „Novi fr. Pressi" se telegrafuje iz Pariza, da se hoče princ Napoleon poročiti s hčerjo Mak Mahonovo, ker meni, da na ta način naj ložej spleza na francoski prestol. Vprašanje je le, ali bode v to privolil tudi Mak Mahon, kteri bi na ta način prišel ob svoje dobro ime.
Iraška. 5. junija. Nek telegram iz Rima poroča, da papežu 3. t. m. jed ni čisto nič dišala, po noči pa jih je zopet hudo mrazilo in da so zdravnik v skrbi. Če pomislimo, koliko grenkosti in britkosti so že vžili sv. oče, moramo se čuditi, da jih vse to ni potrlo in da so še tako čvrsti in trdni. Dasi je pri tako starem človeku, kakor so sv. oče, ki so letos spolnili 82. leto, vsaka bolezen nevarna, nas vendar navdaja trdno upanje, da jim bode usmiljeni Bog zopet podelil ljubeznjivo zdravje. Njih smrt bi pri sedanjih razmerah napravila veliko zmešnjav in za katoliško cerkev bi prišel čas hudih skušnjav; pa če jih Bog za potrebne spzna, naj se zgodi njegova sv. volja. Kadar pride njemu primeren čas, bode svojo cerkev gotovo oprostil in zopet povzdignil, morda ravno takrat, ko bodo njeni sovražniki najmanj pričakovali. Fden njenih najbolj krutih sovražnikov, stari Garibaldi, bliža se že smrti; njegova bolezen je čedalje hujša, dasi njegovi prijatelji o tem stanovitno molče.
&l»aiij»ka, 5. junija. »Vaterlandu" se iz Šentandra 2. t. m. poroča, da se Karlisti pripravljajo za važen boj. Zlasti so v nevarnosti prebivalci mesta Sansebastian, ki so vsled tega vsi zmešani. Republikanci so jim poslali nekaj pomoči, ki bode pa težko zadostovala, in tuje vojne ladije že čakajo v obližju, da bi varovale svoje državljane. Madridska vlada pa je v veliki zadregi; primanjkuje ji najpo-trebniše reči — denarjev. Denarni minister že namerava na polovico znižati obresti državnega dolga ne samo za domače, ampak tudi za vnanje upnike, če bodo s tem zadovoljni. Tudi hoče zopet vpeljati vžitni davak in davek na sol. To bode republikancem pri ljudstvu vzelo še to veljavo, ktero so doslej imeli.
NrliMka, 5. junija. Knez Milan je deželni deputaciji, ki se mu je vrnivšemu se iz Carigrada predstavila, rekel, da zveza med Srbsko in Ilumunsko, ki se je v Bukareštu sklenila, je najbolj važen vspeli njegovega popotovanja.
Domače stvari.
(,,Tagblatt in banka Slovenija".) Kako bi »Tagblatt" ljubljanski rad spodkopal vsak domači slovenski zavod, je pokazal zadnjič, ko je dal bilanco banke »Slovenije" na svoje re-šeto. Zbrani delničarji so to bilanco odobrili in s tem, mislimo mi, bi bila stvar pri kraju, kajti kaj se ima brigati „Tagblattov" rešeto-valec, ki gotovo ni delničar, za zgubo ali dobiček njegovemu varstvu gotovo ne izročenih oseb? A tukaj je prilika založiti eno preko ušes domačemu zavodu, ker je ta zavod ua-roden, in to priliko porabi ta pretrcsovalec. Od ,,1'agblattovega" poročevalca nismo sicer pričakovali ugodile kritike, pač pa veče izve-denosti v enakih denarnih zavodih. Tako n. pr.
■ da pokažemo svojim bralcem le eno kolo-salno nevednost tega škripača — trdi, da jc
diferenca delničnega kurza (razloček ined ceno, po kteri so se delnice prodajale, namreč 68 gold., in njihovo vrednostjo, t. j. 80 gld.), ki znese 33903 gld. 45 kr. in se ima v desetih letih poplačati iz čistega dohodka, šteti med zgube. A prvič banka tega denarja nikdar prejela ni, toraj ga tudi zgubiti m
tijsko učilišče kake druge dežele, izreče deželni odbor zahvalo. — Rešitev po mestnem magistratu došle vloge nekterih hišnih posestnikov iz Dunajske ceste zoper napravo barake na bolnišničnem vrtu, ktere ničnost je referent pojasnoval, se je odložila do časa, da deželni odbor izve izid posvetovanja c. k. de
nikdar preieia ni, iui«j Ba luul "o""......l----------------, . . A
mol drugič pa se to, kar ima kdo dobiti, želnega zdravstvenega sveta o tej zadevi. -
kar si ima odtegovati od čistega dohodka ali Na vprašanje telegrafskega vodstva v Trstu
dobička nikakor ne šteje med zgubo ali med zarad napeljanja telegrafa od štajarske stran,
pasiva marveč med premoženje. Tu se vidi. čez Savski most pri Krškem v novo telegra-
da bi bilo pisatelju in tudi „Tagblattovemu" fijsko šta^ijo v Krškem, se poprasa stavitelj
vredništvu ki je take otrobe sprejelo v list, oziroma sedanji lastnik onega mostu, ah ima
treba Mahrove kupčijske šole, ktere znotraj kake pomishke zoper to.
gotovo še videl ni Enake baže so druge nje- (Procesija sv. Re^eg Telesa) bila je kaj gove ekspektoracije in kombinacije, toraj se veličastna in sijajna. Ker je bilo vreme silno fe moremo spustiti v to, da bi mu dokazovali lepo, vdeležilo se je je toliko ljudstva, kolikor vse napake ker svesti smo si, da nimamo skoraj nikdar doslej ne. Splošno se je tudi vse onraviti s strokovnjakom. Le konečne njegove zadržalo spodobno in pobožno, kar nam je S namenj neJ deželnemu odboru kranj- nov dokaz, da je večina ljubljanskega mes a sk mu ki je deželna poslopja pri ..Sloveniji" še zmerom prav verna. Samo vradnikov bito zavaroval ne moremo prezreti. S tem, da je prav malo; izmed sodu,jskih edini predsed-očita dež. odboru nemarnost in protekcijo, nik gosp. Lušm. _
TrlrcruDriir »lenari««- efii«
5. junija.
Papirna renta 69.55. — Srebrna renta 74.90. — 18601etuo državno posojilo 107.25. — Bankine akcije 984 - Kreditne akcije 219.75. — Londor. 111.36. — 8rebro 105.75.— Ces. kr. cekini —.—. — Napoleon 8.92.
Tržna cena pretekle«« tedna:
Mernik
češ da ni gledal na nevarnost, kaže zopet popolno slepoto glede opravilnega reda zavarovalnih društev. Banka ..Slovenija je,
Razne novice.
rovalnih društev.	r	~ Nova telegrafijska postaja
kakor vsaka enaka previdna banka, v zvezi zvezana s pošto, se je napravila v St. J ernej hllhUl	. . . ,	.. *—I— nj„ni0i.Iim. mimn tnk-n sp ho nanravila \
ikor vsaua enana jnevmua	■ - .------ 1	,	.,
s pozavarovalnimi društvi; če toraj na Dolenjskem; ravno tako se bo napravila
kaj pogori ali kdo, ki je zavarovan za življe- Vipavi.
nje umrje itd., ne zadene ..Slovenije" vsa	„ ---------- ,
Soda marveč le veči ali manjši del te škode, Sv. Telesa dan je gotovo vehk praznik kte Km Z kmr do idaj nikakor ne kaže. tega naše ljudstvo strogo drži. Tim bolj čudno tudi bmika Slovenija" morala likvidi - da ne rabimo ostreje besede - se je morati in ustaviti svoje delovanje, bi tisti, ralo zdeti vsim, tudi Ljubljančanom, kterih je Ui "o pri nji karkoli zavarovali, ne trpeli bilo ta dan veliko na kič prišlo daje tukajšnji nikakor sne škode, in zgubili ne solda, mlin še popoldan ropotal. Ljubljančani bodo k-liti popravilih vsake zavarovalne banke j nemara mislili, da smo tu odpravili ze praz-se mora premija t. j. plača za ,avaro- nike. Na vsak način je nespodobno če mlin
e olaLti drugim društvom iz ban- tako velik praznik melje, posebno zdaj, ko mu vanj« platau uru^m	. .1 „„ mon;b„ No4p r.nstpnp soseščane leto
— Iz Viča blizo Ljubljane se nam piše
kinesa kapitala. Če bi pretila toraj pri banki ,,Sloveniji" komu kaka zguba. česar se pa do zdaj še ni bati. bi ta ZSuba zadela le delničarje, nikakor pa
vode ne manjka. Naše poštene soseščane je to
zelo razkačilo.
— Hudo vreme je bilo včeraj popoldne v Ljubljani. Treskalo in bliskalo se je, da se
Eksekutivne dražbe.
10.	junija. 3. Jurij Stražišar-jevo škarjev (1100 gl ) v Ložu.
11.	junija. 3. Ant. Troha-vo iz polja (1060 gl.) v Ložu.__
iz Hru Babnega
« pri „Slove-1je Zemlja tresla in kakor da bi se nebo ho "ii" kaj zavarovali. To naj bo v pojasnjenje telo podreti. Tacega groma, bliska ,n treska tistim, ki bi po ..Tagblattovem" ali kakem [ nismo že davno slišali drugem obrekovanji ..Sloveniji" ne upali. Dokler je, dokler deluje, je varna za vsakega, toraj si more vsak brez skrbi pri nji zavarovati, karkoli in v kterem koli znesku hoče. Res je tudi plačala naglo in pošteno vsako škodo, dokaz temu mnogo zahvalnih pisem. „Tagblattovemu" dopisniku pa pravimo glede na njegovo hudobno in po vsem napačno kritiko: „Gehe zum Malir in die Schule, — Ophelia" — idi se k Mahru učit sestavljati
bilance!
(Sokolovski večer) bo dre vi G. t. m. steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Ker je
nrn"ram Drav mikaven in čisti dohodek loterije I štajarske po 5% -.•.-•,.
program piav uuna.u . i Kranjske, koroške ju primorske po 6 namenjen fondu dramatičnega društva, se je 0gerske po 5%.....
nadjati obilno občinstva. Začetek veselice bode	^ ;
ob osmih zvečer.
i	Delnic
(Čitalnica ljubljanska) napravi jutri v ne-1 Nacijonaine banke deljo 7. t. m. na čitalniškem vrtu, ako bo Union^keUnke vreme ugodno, večerno veselico s prav lepim|Nižoavstr. eskomPtne družbe programom, ki se danes razpošilja.
(Iz seje deželnega odbora 29. maja t. . ^ Dopis deželne vlade, da jej je ministerstvo Trža5ke ukazalo pripraviti za prihodnji deželni zbor I načrt postave, da bi se savski most pri Litiji, Lah^ee ki je zdaj cesarski, izročil litijskemu cestnemu paifti-jeve okraju v zdrževanje, vzel se je na znanje, ker se je deželni odbor že prej odločno zoper to j windiscbgratz-ove izrekel. - Za 2 štipendiji iz državnega za- Waldstein-ove klada po 450 gld., kteri je ministerstvo kme-I ^ tijstva privolilo za mladenče iz Kranjskega za Napoi«onsd'or ]. 1875, da se gredo učit kmetijstva na kme-'Srebro Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Denarni* «ine cene.
3. junija. Državni fondi, avstrijska papirna renta . . .
renta v srebru ......
Srečke (loži) 1854. 1......
„ 1860. 1.. celi. . . . ., 1860. 1., petinke . .
Premijski listi 1864. 1.,.....
Zemljiščine odveznice.
I Anglo-avstr. banke
Srečke (loži).
a. v.
k. d.
ii
po 100 gld 100 ., 50 „ ..
40 gld. a.	v
ii	ii
>i	n
n	i'
ii	n
•i	ii
n	ii
40
40	„
40	„
40	„
20	„
40	„
Srebro in zlato.
Denar.'	Blago.
69 45 74 90 96.75 106. 25 110.50 131.-	69.5.-75.10 97.— 106.75 111.— 132,—
93.-86.50 74.-75.50 71.25	74.75 76.25 72.—
982 97.— 220.25 855.— ; 130 25	984 97-26 220.50 860,— 130.50
159.50	160.—
53.50 31.75 23.50 ' 19.—	24.00 32.25 21.- 27.50 24.— 20.— 21.75
! 5.33 8.92 106.—	5.34 8.92 106.25
Mesta:	Pšenice	>s	2 g ■"5	rt K E O	® s- H	o ns	s tr- o u CL,	9> a >» E O CC
v Ljubljani	3.65	2.50	2.10	1.30!	2.65	2.50	2.60	2.60
v Kranji	—	—	—	—	—		—	—
v Loki	—	—				-		
v Novomestu	4.10	2.70	2.10	1.40	2.70	2.70	3.00	3.20
v Sodražici	4.30	3.00	2.50	1.30	2.80	—	2.30	—
v Mariboru	3.85	2.75	2.56	1.65	2.75	2 25	2 50	—
v Ptuju	3.75	2.75	2.30:	1.68	2.08	2 20	3.00	-
v Celji	4.00	2.70	2.00	1.80	2.80	2.80	2.20	—
v Celovcu	3.85	2.75	2.62	1.50	2.80	2.40	—	—
v Trstu	3.80	2.85	—		2.70	—	—	—
v Zagrebu			—		—	—	—	--
v Siseku		_	—		—	—	—	—■
v Varaždinu	3.68	2.65	2.20	1.40	2 55	2.38	—	—
na Dunaju	4 00	2.70	2.40	1.50	2.45	—	—	—
v Peštu	3 65	2.63	2.15	1.34	2.40	—		
		Tržna cena:						
Reči	a ■—i	: "S = > ž >	H w *	13 J	»N l cS u 1 W	s o £ S	O	a CH
	>		>	>	>	1 >	>	>
Masla funt	0.40	0.50	_	0.50	0 44	—	—	
Špeba „	0.44	0.4U	—	| —	0.48	0.40	0.40	0.40
Leče mernik	3.3C	| 4.00	, —	—	—	—	""""	
Krompirja „	1.5C	1.4C	—	j —	1 OC	1.35	1.2 J	1.25
Fižola „	3.2J	4 5C	—	| —	3 3C	—	j —	
Sena cent 1.0C		1.11	1.4'	l.OC	0.8£	1.5C	l.OC	2 20
Sem. detelja,,	, —	1 —		j —		——		
Prešiči cent	i —	—	1 —	j —	—		1 —	—
Govedine funt	0.3(	0.2i		1 —	—	0.31	0.3:	0.30
Teletine ,.	0.3	0.3(	> -	-i —		0 3C	0.4(	i 0.28
JajczalOkr. 7 9 — - 3 I —	j
V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 4o_46 gH, sladkor 20—21 gld., kava Kiv. 45-56, Cejlon po 74 gl, rajž 10-13 gld. cent.

Najlepši, najcenejši iz železa vliti
sp o m i nj k i
(monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča, _
izgotovl eni z najstanovitnejsimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zliir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni, ravno tako tudi c. k. pri v. v. železa vlite podlage (stala — mesto kamenitih) edino le pri
C. HI. Pobisch-n,
mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
na D ii ii n j i (Wien, VViihrliiRstrasse Nr. 7 in iijt-Kovi 'zalogi križev (anf der Scliim l/.» nasproti * hodil pokopališča
in se poSiljajo na vse kraje. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z silato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo.
(9-14)
» **** . . . . .....■»■> ■ ' ' ' .......1 "*
Natisnili Blaxni*ovi dediči v Ljubljani.