PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Dos tale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 141 (9446)
TRST, sreda, 16. junija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
GLA VNI TAJNIK KPI BERLINGUER NA TELEVIZIJSKI VOLILNI TRIBUNI
DRAGINJA SC VCDNO HUDO PRITISKA
KOMUNISTI VZTRAJNO PREDLAGAJO SESTAVO V maju cene potresnega VLADE ŠIROKE DEMOKRATIČNE SOLIDARNOSTI blaga za 1,7 odst. višje
Graditev socializma v pluralistični družbi - De Martino obsodil Fanfanijeve načrte desnosredinske vlade - Fanfani še vedno snubi fašistične volivce
RIM, 15. — Volilna kampanja se je razživela. V teh zadnjih dneh nastopajo po vsej Italiji voditelji političnih strank. Tudi danes je bilo na siotine volilnih zborovanj. Največjo pozornost je vzbudil nastop na televizijski volilni tribuni glavnega tajnika KPI Berlinguer-ja, ki je poleg kratkega uvoda obširno odgovarjal na vprašanja časnikarjev.
Berlinguer je uvodoma poudaril, da so se v zadnjih dneh pomnožili tudi kriminalni dojodki, ki so odkrit izziv demokratičnim ustanovam. Za nas je jasno, je dejal Berlinguer, ne glede na avtorje in i-mena za katerimi se skrivajo, da gre za odkrite sovražnike mirnega sožitja, demokratičnega reda in predvsem delavcev
Potem ko je ugotovil, da je bilo v prejšnji zakonodajni dobi kar pet vladnih kriz in so zaradi tega ostala nerešena vsa gospodarska, socialna in druga vprašanja, je Berlinguer dodal, da je zato naloga resne stranke, da predlaga nekaj novega. «To smo mi storili z našim predlogom o sestavi, vsaj za nekaj let, vlade demokratične enotnosti in narodne solidarnosti, v kateri bi bilia navzoča tudi KPI. Voditelji krščanske demokracije pa se zavzemajo samo za vrnitev k levi sredini in nadaljujejo s poskusi, da bi oživeli vladno formulo, ki je propadla in ki dejansko ne obstaja več, ker je PSI izjavila, da ni več sprejemljiva.»
Ko je Berlinguer odgovarjal na vprašanja časnikarjev, je bolj podrobno obrazložil predloge komunistične partije o vodenju državne politike po volitvah. V tej zvezi je poudaril, da je 'treba sedaj v Italiji najprej obnoviti izvršno oblast, da bo učinkovita in sposobna. Zato KPI predlaga vlado najširše koalicije Vseh demokratičnih sil. To ne pomeni, je pojasnil Berlinguer, da bodo nujno v tej vladi navzoče vse stranke ustavnega loka. Gre pri tem predvsem za soočenje programov, da se poišče možnost dogovora o na činu vladanja. Ta. vlada bi morala trajati toliko časa, 'kolikor bi ga potrebovali, da bi potegnili državo iz sedanjih težav in postavili temelje za korenite spremembe. Nato bi lahko posamezne stranke skupno odločale, če je še možno skupaj nadaljevati za preobrazbo družbe, ali pa naj bi vsaka stranka posebej predo-čila svoje politične perspektive.
Berlinguer je pri tem dodal, da v takšni vladi bi morala sodelovati tudi spremenjena krščanska demokracija s precej omejeno številčno močjo, da bi bila prisiljena sprejeti so-
■iiiiiHMiiiiiiiimiiiiMimiiiiiiiiiiimiiiMiimiiiiiiiiiii
delovanje z vsemi strankami levice.
Nato je tajnik KPI izjavil, da komunistična partija nasprotuje, da bi Italija izstopila iz Atlantske zveze, da bi ne prišlo do sprememb sedanjega ravnovesja in motenja procesa popuščanja napetosti. Berlinguer je zatem dejal: «Mislimo tudi, da je treba za gradnjo socializma, ki si ga želimo, socializma v svobodi, ki je velika nada vse Zahodne Evrope, če se hoče rešiti pred propadom, ki je velika nada najširših delavskih in ljudskih množic, da se najbolj izplača ostati v zahodnem območju. To nam jamči socializem, kakršnega mi želimo, se pravi socializem v svobodi, socializem v pluralistični družbi. Razumljivo pa je, da se bo treba za to
stvarno bojevati z mobilizacijo delavskih množic in vseh, ki želijo, da se ta -socializem uresniči.»
V nadaljnjih odgovorih je Berlinguer obsodil sedanjo Fanfanijevo volilno kampanjo in proti koncu pojasnil stališče KPI do zasebnih podjetij, do področja, je dejal, «ki ga je treba podpirati». Pri tem je pojasnil, da je področje javnega gospodarstva v Italiji že obsežno in da ga ni treba še bolj krepiti.
Danes je v P:emontu govoril tudi tajnik PSI De Martino, ki je v Alessandri! in Turinu med drugim obsodil poskuse, da bi odvrnili javnost od osnovnih vprašanj in težav, ki prepletajo državo predvsem s terorističnimi dejanji, ki jih prikrivajo z «revolucionarnim nasiljem». De Martino je poudaril, da ta poskus ne more nikogar prevariti in da prav sedanja zločinska dejanja zahtevajo, da pride do trajne politične rešitve italijanske krize, da 'se prepreči katero koli prevratniško de-
lovanje. Poleg tega je tajnik PSI polemiziral predvsem s KD in s predlogi njenih voditeljev, o vladi po volitvah. Še posebno se je skliceval na neumesten predlog oživitve leve sredine Fanfanijevega vzorca, ki bi pomenila dejansko desno sredino. De Martino je dejal, da je treba prav te načrte obsoditi in d...i prebivalstvu zaupanje v bodoči razvoj države in družbe.
Po drugi strani pa se je. Fanfani danes v govoru, ki ga je imel v Potenzi, skliceval na volilne podatke 15. junija lanskega leta in prišel do ugotovitve, da tako levica kot krščanska demokracija z ostalimi stran, kami ustavnega loka nimata v rokah gotove večine. Zato se je obrnil predvsem na mlade in druge volivce, ki glasujejo za desničarske stranke, nai se sedaj opredelijo «za obnovitev v svobodi» in naj prispevajo, da bodo stranke, ki zavračajo zgodovinski kompromis in levo alternativo dobile več kot 50 od sto glasov.
Znižanje cen nekaterih naftnih proizvodov, razen bencina, v veljavi z današnjim dnem
RIM, 15. — Draginja še vedno | pet lir liter in stane sedaj 163 lir
hudo pritiska. V mesecu maju so se življenjski stroški delavske in uradniške družine povišali za 1,7 odst. v primerjavi z aprilom. Če upoštevamo, da so se življenjski stroški a-prila povišali kar za 3 odst., so se cene potro.šnega blaga v maju povišale v manjši meri, ostale pa so sorazmerno še vedno visoke. V primerjavi z lanskim majem so bile cene potrošnega blaga letos maja višje za 16.7 odstotka.
Iz Rima pa je prišla tudi razveseljiva vest. Medministrski odbor za cene je danes sklenil znižati cene nekaterih naftnih proizvodov razen bencina. Medministrski odbor je zasedal pod predsedstvom ministra za industrijo Donat Gàttinà. Na seji so prilagodili prodajne cene vrednosti v odnosu do dolarja v mesecu maju, ki je bila višja kot v aprilu. Zaradi tega so v maju petrolejski industrije! kupovali nafto ceneje. Med drugimi proizvodi so znižali tudi ceno plinskega olja za tovornjake za
MED VČERAJŠNJIM NEURADNIM OBISKOM V ČEDADU IN VIDMU
Predsednik IS SRS Andrej Marinc zagotovil vsestransko pomoč Slovenije žrtvam potresa
Razgovor s člani koordinacijskega odbora beneških društev na sedežu PD «Ivan Trinko» v Čedadu - Skupno s predsednikom deželne vlade Comellijem si je Marinc ogledal prizadete kraje iz helikopterja > Izmenjava mnenj in izkušenj med razgovori z deželnimi predstavniki v Vidmu
Največjo pozornost med volilno kampanjo je včeraj zbudil nastop na televizijski volilni tribuni glavnega tajnika komunistične partije Berlinguerja. V kratkem u-vodu in v odgovor.h na vprašanja časnikarjev je Berlinguer ponovno poudaril, da komunistična partija predlaga vsaj za nekaj let po volitvah sestavo vlade demokratične enotnosti in narodne solidarnosti, v kateri bi bila tudi KPI. Tajnik KPI je dalje govoril o gradnji socializma v svobodi, v pluralistični družbi, ki pa zahteva mobilizacijo vseh delavskih množic in vseh državljanov, ki se bojujejo za uresničitev socializma v Italiji. Včeraj je bdo po vsej državi na stotine volilnih shodov, na katerih so nastopili najvidnejši politični voditelji. V Piemontu je govoril De Martino, ki je obsodil Fanfanijeve predloge o sestavi desnosredinske vlade, medtem ko je Fanfani v Potenzi ponovno govoril o potrebi osredotočenja desničarskih glasov na liste krščanske demokracije.
Predsednik IS SR Slovenije Andrej Marinc se je med včerajšnjim neuradnim obiskom v deželi Furlaniji-Juliski krajini, ustavil tudi v Čedadu, kjer se je sestal s koordinacijskim odborom kulturnih društev Beneške Slovenije. Odbor je uglednemu gostu, ki je zagotovil vsestransko pomoč Slovenije žrtvam potresa, orisal položaj v Beneški Sloveniji ter opozoril na nevarnost raznarodovalnih pritiskov. Marinc si je nato v spremstvu predsednika deželne vlade Comellija o-gledal prizadeto področje, nakar sta delegaciji med razgovorom v Vidmu načeli vprašanje vzajemne pomoči in izmenjave izkušenj pri obnavljanju porušenih mest in vasi.
Pred-sedstvo parlamentarne komisije, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed, je sklenilo sklicati za danes ob 11. uri plenarno zasedanje komisije, na katerem bodo predsednik Castelli ter poročevalca Codacci Pisanelli in D Angelosante poročali o poteku svojih preiskav v Združenih državah Amerike. Čeprav je med razpravo prišlo do razburljivih trenutkov, so sklep o takojšnjem sklicanju sprejeli soglasno.
.ČEDAD, 15. — «Tu smo doslej živelj in tu hočemo ostati». Tako so odločno poudarili člani koordinacijskega odbora za pomoč prizadeti Beneški Sloveniji predsedniku, izvršnega sveta SR Slovenije Andreju Marincu, kj se je med neuradnim obiskom v deželi Furlaniji - Julijski krajini ustavil na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu. Razgovor, ki je potekal v zelo'prisrčnem vzdušju, je trajal dobro u-ro, nakar se je delegacija slovenske vlade napotila na videmsko letališče v Campoformido, kjer je goste pričakal predsednik deželnega odbora Antonio Comelli.
Marinca, člana izvršnega sveta SRS Borisa Mikoša in predsednika republiške skupnosti za ceste inž. Lojzeta Blenkuša, ki jih je spremljal gen. konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, so v Čedadu sprejeli z izrednim zadovoljstvom, saj je bil to otipljiv dokaz solidarnosti SR Slovenije s prizadetim prebivalstvom Beneške Slovenije, obenem pa priložnost, da uradne predstavnike SR Slovenije seznanijo z velikimi težavami, s katerimi se dan za dnem soočajo. U-gledne goste je v imenu prisotnih pozdravil predsednik kulturnega društva «I. Trinko» Viljem černo, ki je med drugim poudaril, da je akcija za najnujnejšo pomoč prizadetim končno zadovoljivo stekla, da pa bo sedaj treba misliti na prihodnost in na obnovitev življenja v opustošenih beneških vaseh. S položajem na prizadetem področju pa so delegacijo slovenske vlade seznanil predsednik koordinacijskega odbora Dino Del Medico ter člani Pavel Petricig, glavni urednik Matajurja Izidor Predan in župnik Paskal Gujon.
Del Menico je v uvodni besedi poudaril, da so marsikje točni podatki o škodi, ki jo je povzročil katastrofalni potres nedostopni celo nekaterim občinskim svetovalcem, zaradi česar slika položaja na prizadetem področju še ni povsem točna. Vsekakor pa je bilo v Benečiji porušenih ali pa tako hudo poškodovanih, dà jih bo treba porušiti, od 1.400 do 1.500 hiš. Tudi škoda ni povsod enaka: medtem ko so bile nekatere vasi povsem opustošene, je drugim potres delno prizanesel.
Predsednik koordinacijskega odbora se je nato zadržal ob poskusih raznarodovalnega pritiska na Benečane in poudaril, da je te pritiske bilo občutiti tako v prvih dneh kot še danes. V tem okviru je omenil primer nekega podjetja, ki je dajalo na razpolago stanovanjske prikolice delavcem, ki bi se hoteli priseliti v neposredno bližino tovarne, ter ponudbe lastnikov še praznih razkošnih stanovanj pri Manzanu in pri Vidmu, ki zvabljajo ljudi v dolino z obljubo, da bo najémnino že poravnala dežela. K temu gre dodati še nevarnost, da bodo oblasti šle na roko in nudile vse ugodnosti tistim, ki se bodo preselili v dolino, medtem ko bo pomoč znatno manjša za tiste, ki bodo ostali v hribovskih vaseh. «Prav zaradi tega in zaradi stoletne politike raznarodovanja — je zaključil Del Medico — je naša moč majhna in nujno potrebujemo pomoč matične dežele». Pozivu se je pridružil tudi- prof. Černo, ki je predlagal, naj bi pfed-VOJMIR TAVČAR
(Nadaljevanje na 6. strani)
liter. Odbor je tudi sklenil, da nove cene stopijo v veljavo z jutrišnjim dnem.
Avtoprevozniki so izrazili zadovoljstvo za znižanje cene plinskega olja za tovornjake, prav tako zadovoljni so prodajalci naftnih proizvodov, ki pravijo, da je način določevanja cen končno enkrat prispeval tudi do znižanja cen, ne pa samo do povišanja, kar se je do sedaj dogajalo. Proti sklepu medministrskega odbora za cene protestirajo petrolejski indu-strijci, ki se pritožujejo, da je način izračunavanja cen krivičen, ker ni mogoče določevati cen v prodaji na drobno samo na osnovi vrednosti lire v odnosu do dolarja, temveč je treba pri tem upoševati stalno naraščanje proizvajalnih stroškov in da je prav maja stopil v veljavo ukrep, ki obvezuje uvoznike, da položijo brezobrestno pri državni banki 50 odst. vrednosti uvoza blaga v valuti za tri mesece.
Predsednik IS SRS Andrej Marinc in drugi člani izvršnega sveta med razgovorom s člani koordinacijskega
odbora na sedežu PD «Ivan Trinko» v Čedadu.
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuHiiiiiHiniiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimmininiiiiHHiiiiimHHniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimiiii
POMEMBNA ZMAGA NAPREDNIH SIL
v
Se danes seja parlamentarne komisije o škandalu Lockheed
Sklep so soglasno sprejeli zastopniki vseh parlamentarnih skupin
RIM, 15. — Nekaj pred 18. uro se je sestalo predsedstvo parlamentarne komisije, ki vodi preiskavo o zadevi Lockheed. Udeležili so se je tudi zastopniki posameznih parlamentarnih skupin. Po dokaj razburljivi diskusiji je . predsedstvo sklenilo sklicati zasedanje komisije že jutri in ne 24. junija, se pravi po volitvah, kot je bilo prvotno rečeno. Zasedanje se bo začelo ob 11. uri, člani komisije pa bodo poslušali poročilo predsednika Castellila in obeh poročevalcev Codaccija Pisanellija in D’Angelosanteja o njihovem potovanju v ZDA. Poleg tega bodo morali sklepati o nadaljevanju preiskave o zadevi Lockheed. Za takojšnje sklicanje so se soglasno izrekli predstavniki vseh parlamentarnih skupin, pravi uradno poročilo o današnjem zasedanju predsedstva.
Komunista Spagnoli in D’Angelo-sante sta po končani seji izrazila svoje zadovoljstvo, da je zahteva komunistične skupine po takojšnjem sklicanju plenarnega zasedanja le prodrla, kljub dokajšnjemu nasprotovanju nekaterih političnih sil. Na jutrišnjem zasedanju bo morala komisija, trdita Spagnoli, in D’Ange-losante, opraviti mnogo dela. razprava pa naj bi tekla predvsem o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.
Tudi socialist Zuccaia je izjavil, da so - socialisti imeli prav, ko so zahtevali takojšnje sklicanje parla-
mentarne preiskovalne komisije,_ da bi bili člani parlamenta obveščeni o izsledkih preiskave, ki so jo vodili njeni član; v Združenih državah Amerike. Gre za zahtevo, ki je v popolnem skladu z ustavo in je poleg tega politično zelo umestna, saj morajo biti tudi državljani obveščeni o poteku preiskave.
Na vprašanje, ali bo komisija jutri že zaslišala kakšno od prič, je Zuccaia dejal, da namen jutrišnjega zasedanja ni samo ta. da bi poslušali poročanje o preiskavi v Ameriki. Mnogo bo vsekakor' odvisno od večine, ki se bo jutri ustvarila in kakšne ukrepe bo sprejela. V nadaljevanju svoje izjave je socialistični senator dejal, da so danes preprečili poskus krščanske demokracije, da vso zadevo zavleče. Tudi zato bo jutrišnje zasedanje zelo zanimivo. Najbolj zanimivi elementi, trdi Zuccalà, izhajajo iz dokumenta, ki obsega samo tri vrstice ter iz zapisnika zasliševanja Cowdena.
Predsednik parlamentarne komisije Castelli je izjavil, da bo komisija jutri morala sklepati ali razpolaga z zadostnimi elementi, da sprejme nadaljnje ukrepe. Proučili bomo vsekakor, je dejal predsednik Castelli, morebitne predloge, že sedaj pa obstajajo različna gledanja na ves problem. Nekateri menijo, da bo komisija že jutri sprejela pomembne sklepe. v resnici . pa bodo njeni člani jutri poslušali samo poročilo, nakar
bo komisija morala suvereno odločati o ukrepih, ki jih bo sprejela.
V svoji izjavi je socialdemokratski podpredsednik Reggiani dejal, da so pravna vprašanja že premostili in da sedaj obstaja samo še politično vprašanje. Zato, pravi Reggiani, je treba nadaljevati s preiskavo
Po nekaterih vesteh ni izključeno, da se zasedanje komisije nadaljuje tudi v četrtek in v petek.
Uradno zanikane vesti o omejitvi izplačila odpravnine uslužbencem
RIM, 15. — V zadnjih dneh so se razširile vesti, da namerava vlada še pred volitvami sprejeti zakonski odlok o omejitvi izplačevanja odpravnin. Zakonski odlok naj bi določal, da se uslužbencu, ki zapusti delo, izplača največ do 15 milijonov lir odpravnine, ostali delež pa naj se mu da v obliki državnih obveznic, ki jih ne more prodati. Te vesti, ki so naletele na ostre kritike tudi pri sindikatih, ker o tem niso bili nič obveščeni, je danes glavni ravnatelj zakladnega ministrstva Ventriglia uradno zanikal. Izjavil je, da se o tem sicer že dlje časa govori, da pa trenutno niti ne pripravljajo takega, ukrepa. Poleg tega v prizadetih krogih pripominjajo, da bi bil takšen zakonski odlok v nasprotju z vsemi dosedanjimi pravili o razpolaganju zasebnika z lastnim denarjem in bi ga vlada lahko opravičila samo v «izredno dramatičnem gospodarskem položaju». Komunistični poslanec Barca je glede tega danes izjavil, da je to «gola fantazija» in dejal, da se mu zdi absurdno tudi, da bi sedanja vlada kaj takega pripravljala za bodočo vlado, ko se ne ve, kakšna pravzaprav bo.
V INTERVJUJIH ZA KOPRSKO TELEVIZIJO
Tajniki PSI, KD in KPI o pomenu nedeljskih volitev
Televizijski studio Koper - Copodistria je sinoči posredoval več milijonom gledalcev v Italiji in v Jugoslaviji razgovore s tajniki treh najpomembnejših italijanskih strank: De Martinom (PSI), Zaccagninijem (KD) in Berlinguerjem (KPi) v zvezi z nedeljskimi volitvami za obnovitev italijanskega parlamenta. Razgovore z njimi je pripravil urednik televizijsko - časnikarske agencije «Alpe - Adria». Objavljamo jih po vrstnem redu, kot jih je sinoči prenašala koprska televizija.
Francesco De Martino (PSI)
mali za reforme, za obširen in korenit program reform, proti kateremu se je stopnjeval odpor Krščanske demokracije. Spor se je zelo zaostril od 1973. leta dalje z nastopom svetovne gospodarske krize, ko smo se razhajali zlasti glede gospodarske politike in glede socialnih posledic žrtev, ki jih je zahteval položaj. Ob teh vprašanjih je bil spopad s KD vselej zelo oster. Vsekakor pa politika leve sredine ni bila nikoli idila in je zašla večkrat v krizo. Leta 1972 je krizo sprožila krščanska demokracija s predčasnimi volitvami in s sestavo sredinske vlade, zaradi česar ne moremo govoriti o petnajstletnem sodelovanju. Politika leve sredine je i-mela pozitivne in negativne plati, sedaj pa je po našem mnenju povsem izčrpana, ker ne zadošča več potrebam države.
VPR.: Socialistom očitajo, da so sprožili predčasne volitve in to brez resnega premisleka in brez pravega razloga.
ODG.: Prepričali smo se, da so volitve bile potrebne, ko je krščanska demokracija zavrnila vse ostale predloge. Zahtevali smo okrepitev vlade z doprinosom, z združitvijo vseh demokratičnih sil in seveda predvsem tistih, ki zastopajo široke plati ljudstva. Krščanska demokracija je zavrnila ta predlog in vse ostale, čeprav so bili bolj omejeni od našega, ki so zasledovali isti
(Nadaljevanje na 6. strani)
g
VPR.: V programu socialistične stranke za volitve je takoj na začetku zelo ostra kritika na račun Krščanske demokracije, s katero pa je Socialistična stranka Italije sodelovala zadnjih petnajst let. Kaj je to nova politična smer?
ODG.: V resnici ni tako nova, saj gre za politiko levega centra, ki jo je socialistična stranka sprožila 1963. leta. Tedaj je bila ta politika v pozitivni fazi, nato pa se je začel, če naj tako rečem, proces degeneracije. Socialisti so se vselej zavze-
«h*
Benigno Zaccagnini (KD)
Uspeh samoobdavčitve davčnih zavezancev
RIM, 15. — Minister za finance Stammati je danes sporočil v intervjuju, ki ga je dal «TG-1», da je državna uprava dobila 1-400 milijard lir davkov na osnovi letošnje samoobdavčitve davčnih zavezancev, čeprav podatki niso še dokončni, je minister izjavil, da bo ta vsota gotovo dosežena. Poudaril je tudi, da so davčni zavezanci v ogromni večini odgovorno pristali na nov sistem samoobdavčitve. Po njegovih podatkih je okrog 6 milijonov državljanov izpolnilo davčno prijavo in hkrati plačalo zadevni davek. Minister je ob tej priložnosti zagotovil, da bo državna uprava storila vse, da bo v najkrajšem času vrnila denar tistim davčnim zavezancem, ki imajo do tega pravico.
POKOL V PETOVUAE
Obtožbe karabinjerjem zaradi
vodenja preiskave
VERONA, 15. — Karabinjerski častniki, ki so vodili preiskavo o atentatu pri Petovljah (gen. Minga-relli, podpolkovnik Farro, major Chirico) in ki so 8. junija prejeli sodno obvestilo beneškega pravdništva, naj bi pred sodiščem krivo pričali.
Tako je izjavil včeraj odvetnik Umberto de Luca iz Verone, ki je na procesu branil Romana Resena. Generalno pravdništvo iz Lugana je namreč sporočilo, da omenjeni častniki niso nikoli vprašali za sodelovanje švicarsko policijo. Poleg tega je pravdništvo tudi ugotovilo, da v hali, ki jo imenujejo častniki, niso nikoli hranili eksploziva «T 4» ali drugega-razstreliva.
VPR.: Vaš program preosnove je i zmagal na kongresu stranke. Kako ÉtÌI: to, da se Krščanska demokracija
Nadaljevanje stavke avtonomnih pilotov
RIM, 15. — Piloti letalskih družb «Aiitalia», ATI» in «SAN» včlanjeni v avtonomnem sindikatu so danes sklenili, da bodo nadaljevali s stavko brez predhodnega opozorila v nedogled. Piloti že dlje časa vodijo boj za svojo delovno pogodbo, čeprav so tri letalske družbe že ’skle-1 nile z ostalimi sindikalnimi organizacijami dogovor o osnutku nove delovne pogodbe za vse letalske uslužbence. Na žalost je v avtonomnem sindikatu organizirana večina pilotov. Zato bo nadaljnja stavka še naprej povzročala velike težave posebno v notranjem letalskem prometu. Najbolj prizadeti sta letališči v Milanu in Rimu, ki imata največ notranjega in mednarodnega prometa.
predstavlja na volitvah s številnimi starimi predstavniki in s stališči, ki niso vedno odprta v smeri preosnove italijanske družbe?
ODG. : Menim, da lahko vsaj delno zavračam veljavnost tega vprašanja, ker smo v znatni meri preosnovali naše kandidatne liste. Prav gotovo pa so volitve prekinile proces preosnove, ki bi se lahko na temeljih kongresnih sklepov razvijal poglobljeno. Vendar pa menim, da preferenčni glasovi omogočijo volivcem, da izberejo na kandidatnih listah, ki so 50-odstotno prenovljene, tiste kandidate, ki se zavzemajo za resnično preosnovo, ki je tako potrebna v tem trenutku v Italiji.
VPR.: Krščanska demokracija je tradicionalno antifašistična stranka. Kako se skladajo s to politično linijo polemike in pozivi naslovljeni na skrajno desnico italijanskega političnega življenja?
ODG.: Rekel bi, da ni to samo tradicija, temveč da gre za našo antifašistično naturo, zato ker je velika večina članov strank antifašistov. V čast mi je, da sem sodeloval v odporniškem gibanju, da sem se boril proti fašizmu. Toda treba je razlikovati med onimi, ki so fašisti po svojem značaju, po tradiciji in onimi ,ki glasujejo iz protesta, ki — po mojem mnenju — na napačen način izražajo orotesi. Treba je u-
gotoviti, če se del teh volivcev ne odloča v dobri veri m napačno glasuje, ker hoče izraziti svoj protest. Menim, da bi lahko izrazili svoja sfališča tudi Konstruktivno in glasovali za demokratične stranke. Tu ne gre samo za Krščansko demokracijo temveč Uidi za druge demokratične stranke. V tej smeri je treba torej ločevati med volivci, ki se odločajo v dobri veri m med stranko.
(Nadaljevanje na 6. strani)'
Enrico Berlinguer (KPI)
Princ Akihito zaključil obisk v Jugoslaviji
LJUBLJANA, 15. — Japonski prestolonaslednik princ Akihito je danes končal nekajdnevni obisk v Jugoslaviji, kjer se je mudil na vabilo predsednika Tita, in odpotoval z brniškega letališča. Od gosta se je poslovil predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj. Princ Akihito je poleg Beograda, kjer ga je včeraj sprejel Tito, obiskal še Dubrovnik, črnogorsko Primorje, Skopje, Ljubljano in- Bled.
VPR.: Rezultati anket v zadnjih časih kažejo, da imajo volivci dvojen odnos do komunistov: po eni strani zaupanje v partijo kot v stranko, ki v največji meri jamči korenite ukrepe za reševanje krize, po drugi strani pa, pošteno priznajmo, se ljudje bojijo komunistov, bojijo se zaupati jim oblast. Kakšna jamstva daje KPI tem neodločnim volivcem, da bo prehod v boljšo družbeno ureditev demokratičen?
ODG.: Res je, da je zahteva po prenovitvi v Italiji zelo močna. Ljud-
je so nezadovoljni zaradi sedanjega položaja in se zaskrbljeno vprašujejo, če se nič ne bo spremenilo. O-benem pa obstaja tudi bojazen, ki je po našem mnenju neutemeljena, zaradi novosti, ki bi j KPI vnesla s svojim vstopom v vlado. Mi skušamo prepričali ljudi, da je ta strah neumesten, ne samo s sklicevanjem na naše stališče do demokratičnih svoboščin, do gospodarstva, do mednarodnih odnosov Italije, pač pa predvsem z opozarjanjem na bistveno ugotovitev in sicer, da je za Italijo najhujša nevarnost ta, da se nič ne spremeni. S tega vidika smo mi tisti, ki zahtevamo jamstva od KD in od ostalih strank, ki so bile doslej upravljale državo: kaj pa delate vi, kako nam lahko jamčite, da država ve bo propadla, če jo boste upravljali kot doslej in če ne bo v vodstvu pomembne novosti, kot je vstop komunistov v vlado.
VPR.: Italijanska komunistična partija in Vi osebno ste v zadnjih letih predlagali strategijo zgodovinskega kompromisa med katoličani, socialisti m komunisti. Odgovor KD je bil negativen. Predlagali ste vlado s široko osnovo, vlado nacionalne enotnosti in odgovor krščanske demokracije ja bil zopet negativen. Ste pripravljeni sodelovati v vladi, v kateri ne bo krščanske demokracije, če bo izid volitev 20. junija to dopuščal?
ODG. : Poudariti gre, da med volilno kampanjo ni pričakovati, da
(Nadaljevanje na 6. strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
POLEMIKE OB NAPOVEDANEM SHODU MISOVSKECA KOLOVODJE V TRSTU
Almirantejev prihod pomeni žalitev demokratičnih čustev prebivalstva
KPI in PSI zahtevali od oblasti prepoved provokatorskega zborovanj Slovenski problemi v ospredju na vrsti volilnih shodov KPI, PSI in SSk
Napovedan prihod misovskega kolovodje Giorgia Almiranteja v naše mesto, kjer bi moral imeti danes ob 19. uri volilni shod na Trgu sv. Antona, je povzročil upravičeno reakcijo demokratičnega javnega mnenja, ki odreka voditelju neofašistov moralno pravico, da bi govoril v mestu, ki je odlikovano z zlato medaljo odporništva in kjer se je pred kratkim zaključil proces o zverinskih nacističnih zločinih v Rižarni. Tako komunistična kot socialistična stranka sta zahtevali od pristojnih oblasti, naj prepovedo izzivalni mi-sovski shod, katerega očiten namen je skaliti vzdušje omikanega soočanja, ki je doslej označevalo potek volilne kampanje v našem mestu.
V poročilu tajništva tržaške federacije KPI je med drugim rečeno, da pomeni Almirantejev prihod nezaslišano žalitev demokratičnega čutenja celotnega prebivalstva. To je toliko bolj nevarno v sedanjem delikatnem trenutku — nadaljuje poročilo — ko Trst pričakuje ratifikacijo osimskih sporazumov: jasno je namreč, da Almirantejev prihod pomeni nevaren element provokacije tudi na mednarodni ravni, kot se je pokazalo že ob drugih priložnostih. Vsi se namreč spominjajo hudih incidentov, do katerih je prišlo v Trstu decembra 1970, ko so bili napadeni sedeži demokratičnih organizacij ter miroljubni italijanski in jugoslovanski državljani, kar je povzročilo v mestu ozračje hude napetosti.
Tajništvo KPI obvešča, da je že sprožilo ustrezne korake pri pristojnih vladnih oblasteh v našem mestu, da bi to provokacijo v sedanjem delikatnem trenutku tik pred
20.	junijem preprečili. KPI upa, da bo prefektura upoštevala poseben položaj Trsta in da si bo prevzela odgovornost, da prepove misovsko manifestacijo. Ko bi pa do zborovanja, kljub protestom demokratičnih političnih sil vseeno prišlo, tajništvo KPI poziva prebivalstvo, naj moralno in fizično izolira fašistični shod, delavci pa morajo poskrbeti za največjo budnost in za enotno mobilizacijo, da hi provokacija ne uspela.
Pred poskusi fašistov in drugih sil, da bi odvrnili javno mnenje od dejanskih hudih problemov države in še bolj zaostrili ozračje volilne kampanje — se zaključuje poročilo KPI — je bolj kot kdajkoli potrebno ohraniti mirno kri in dokazati največjo odločnost in čut odgovornosti.
Pokrajinsko tajništvo PSI pa je izrazilo zaskrbljenost vseh tržaških socialistov zaradi nameravanega Almirantejevega volOnega shoda, še posebno v tem trenutku, po tragičnih dogodkih v Sezzeju in na Trgu Venezia v Rimu. Almirantejev prihod — je rečeno v poročilu PSI — pomeni žalitev demokratičnih in antifašističnih čustev Trsta, žalitev njegove zgodovine, ki so jo označevali hudi fašistični zločini. Preprečiti tajniku fašistične stranke, da bi govoril, je zato — menijo socialisti — precizna dolžnost organov, ki morajo skrbeti za javni red. V primeru, da bi Aimiranteju ne odrekli trga, socialistično tajništvo v upanju, da ne bo prišlo do nasilnih dejanj, poziva vse antifašiste k
budnosti, da bi na ta način povsem izolirali, kot si zasluži, Almirante-jevo prisotnost v našem mestu.
Za prepoved Almirantejevega zborovanja se je izrekla tudi «Lotta continua», ki bo organizirala tudi «antifašistični prezidij» na Trgu Goldoni ob isti uri, ko bi moral Al-mirante govoriti na bližnjem Trgu sv. Antona. Tudi LC je pozvala prefekta in pristojne oblasti, naj odrečejo dovoljenje za misovski shod, ki pomeni provokacijo proti antifašistom in Slovencem in ki je nevaren za javni red, kot so dokazali incidenti ob zadnjem nastopu misovskega prvaka v našem mestu.
Mimo polemike okrog Almirantejevega prihoda moramo seveda beležiti tudi vrsto volilnih shodov demokratičnih strank. Nosilec liste PSI za poslansko zbornico Tringa-le je na aktivu slovenskih socialistov pod predsedstvom Branka Pa-
horja med drugim dejal, da neka družba doseže svojo demokratičnost ko omogoči in zajamči vsem državljanom uživanje vseh svoboščin. V naši nepopolni demokraciji, ki sicer razpolaga z eno najbolj naprednih	ustav, so	te	pravice pogosto
ma okrnjene, kot se na primer dogaja s pravicami nacionalnih manjšin.	Tringale	je	poudaril,	da je
PSI	na kongresu	soglasno	spreje-
la obvezo, da bo v novem parlamentu ponovno predstavila zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine. Ta	zakon mora	ščititi
vse pravice, na področju jezika, šolstva, pravice, kulture, gospodarstva. Socialisti, je nadaljeval Tringale, se ne zavzemajo za zaščito manjšine iz predvolilnih računov, ampak zaradi svojih političnih prepričanj, zaradi svoje ideologije, za-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
KORISTNA POBUDA ZA MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE
Razstava Cankarjevih del odprta v središču mesta
Uredili sta jo v dvorani Ljudske knjižnice Narodna in študijska knjižnica iz Trsta ter Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane . Odprta bo do 22. junija
Med govorom prof. Jara Dolarja na včerajšnji otvoritvi razstave
«niiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifuiiittiiiiiiiiimtniiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiHiiitiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA DANAŠNJI SEJI DEŽELNE SKUPŠČINE
Umestitev svetovalske skupine za izvajanje osimskih dogovorov
Deželna uprava bo naročila vrsto montažnih hiš v skupni vrednosti 10 milijard lir
Na današnji seji deželnega sveta, na kateri bodo med drugim obravnavali dva nova zakona v korist prebivalstvu, ki ga je prizadel potres z dne 6. maja. bo predsednik Pittoni umestil posebno svetovalsko komisijo za izvajanje italijansko-ju-goslovanskih dogovorov, ki so bili doseženi novembra lanskega leta v Osimu. Sklep o sestavi posebne ko-m sije deželnega sveta za vprašanja osimskega sporazuma je bil sprejet pred kratkim, in sicer na podlagi posebne resolucije v deželni skupščini, za katero so se opredelile vse svetovalske skupine ustavnega loka. Pri svojem delovanju bo komisija upoštevala načela, ki jih vsebuje omenjena resolucija in po katerih predstavlja osimski sporazum nov in učinkovit inštrument za nadaljnjo utrditev evropske vloge Furlanije - Julijske krajine. Komisiji bodo predstavniki deželnega odbora v prihodnjih dneh poročali o ukrepih, ki so bili doslej sprejeti kar zadeva italijansko - jugoslovanski dogovor iz Osima.
Deželna komisija za nabavo montažnih hiš za brezdomce v Furlaniji, Karniji, Reziji in Beneški Sloveniji, je včeraj odobrila sklep, na podlagi katerega bo deželna uprava naročila pri vrsti specializiranih podjetij prvo serijo montažnih hiš v skupni vrednosti 10 milijard lir. Sredstva so na razpolago že od 7. junija, ko je deželna skupščina izglasovala ustrezni zakon štev. 17. V montažne hiše se bo lahko vselilo okrog 20.000 brezdomcev. Tej prvi seriji montažnih hiš bo v kratkem sledila druga serija: potrebna finančna sredstva bodo prevzeli iz deželnega solidarnostnega sklada.
iiiimiiiiMninHiiiiinimiiiMiimiiiiiiiiiHiiiimiHiinimHiHMmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiinimiiiiHiHMMiiimi
ŠE EN REZULTAT ODLOČNE AKCIJE OSEBJA GLEDALIŠČA
Odposlanec ministra za prireditve v Trstu za preučitev položaja SSG
Razen s predstavniki SSG se je dr. Spagnuolo sestal tudi z županom Spaccinijem, predsednikom pokrajine Zanettijem in deželnim odbornikom za kulturo Mizzauom
V zvezi z izredno težkim položajem Stalnega slovenskega gledališča je minister za turizem in prireditve Adolfo Sarti odredil, da se neposredno preveri stanje gledališča. Odgovoren za Oddelek dramskih gledališč pri Generalni direkciji za prireditve dr. Modestino Spagnuolo je — kot nam sporoča uprava SSG — podrobno preučil vsa vprašanja SSG, posebno še finančno situacijo in ugotovil kakšni ukrepi so potrebni za sestavo kratkoročnega, in srednjeročnega programa delovanja do dokončne javnopravne ureditve ustanove.-
Dr. Spagnuolo je nato poglobil vprašanje pri tržaškem županu inž. Marcellu Spacciniju in predsedniku tržaške pokrajine dr. Micheleju Za-nettiju, ki sta v svojstvu predstavnikov krajevnih ustanov, članic Konzorcija SSG, izrazila predstavniku ministrstva za turizem in prireditve, poleg zahvale za osebni obisk v Trstu in zadovoljstva za izdelavo načrta v zvezi s stanjem gledališča, tudi potrebo po sestavi programa, ki bi omogočU dokončno rešitev javnopravne ureditve SSG. Dr. Spagnuolo je obiskal tudi odbornika za šolstvo in kulturne dejavnosti dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Allea Mizzaua, ki ga je seznanil s prizadevanji dežele za podpiranje gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki mora najti dokončno rešitev v sklopu vsedržavnega zakona.
* # #
Stalno slovensko gledališče je tudi po prekinitvi zasedbe Kulturnega doma prejelo več izrazov solidarnosti. Med drugimi mu je solidarnost izrekel enotni sindikat delavcev v trgovini, turizmu in podobnih dejavno-*tih. V svoji izjavi pravi, da je
treba gledališču z zakonom zagotoviti obstoj in s tem nenadomestljivo kulturno poslanstvo.
0 Danes ob 18. uri bodo v razstavnih prostorih v palači Costanzi odprli razstavo starinskih steklarskih izdelkov iz kolekcije, ki jo hranijo v tržaških muzejih.
Ukinjen brezobrestni depozit za posle po avtonomnih računih
Valutarne restrikcije, ki jih je sprejela italijanska vlada za zajezitev gospodarske krize, so hudo prizadele tudi poslovanje po avtonomnih maloobmejnih sporazumih, ki delujejo na izmenični podlagi. Italijanski uvozniki niso namreč plačevali svojih računov v tujini, ker so čakali, da zapadejo predpisani trije meseci obveznega depozita. S tem Pa ni bilo več sredstev za italijanski izvoz v Jugoslavijo. Na poseg tržaške delegacije mešane italijansko-jugoslovanske zbornice jn tržaške trgovinske zbornice' ter pristojnih činiteljev, je prišlo končno dp rešitve. Tržaški in go-riški maloobmejni sporazum sta izvzeta obveznosti brezobrestnega 5-od-stotnega depozita pri italijanski narodni banki. Glede splošnih valutarmi! norm pa zaradi sedanjih gospodarskih težav trenutno ni videti nobene rešitve.
Jutri na Opčinah festival «Avanti»
V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri festival «Avanti», ki ga prireja socialistična stranka. Kulturni program predvideva nastop prose-še godbe in Tržaškega partizanskega pevskega zbora ter govora kandidata za poslansko zbornico Dušana Košuta in člana osrednjega vodstva PSI Lorisa Fortuna. Odprti bodo kioski s pijačo in jedačo, ob priložnosti bodo odprli fotografsko razstavo, na prodaj bodo tudi knjige in strankine publikacije.
VOLILNA ZBOROVANJA
KPI
Ob 10. uri v Ul. Curiel - Jole Burlo; ob 12. uri pred ladjedelnico Alto Adriatico - Cuffaro; ob 10.30 na Trgu Giuliani - Ester Pacor; ob 11.30 na Trgu Perugino - Ester Pacor; ob 18.30 Ul. delle Cave -Jole Burlo; ob 18. uri Trg sv. Jakoba - Jelka Gerbec, Fausto Mon-falcon, Roberto Costa in Giancarla Codrignani; ob 20.30 Bazovica - Jel-ca Gerbec in Giorgio Rossetti; ob 20. uri Milje, kinodvorana Verdi -Stojan Spetič; ob 20. uri Samator-ca - Boris Iskra; ob 20.30 Salež -Boris Iskra; ob 19.30 Ul. Zanella -Claudio Tonel; ob 19. uri Ul. Ca-
talani - Gorgio Rossetti; ob 20. uri Log - Miloš Budin; ob 20.30 Ricmanje - Miloš Budin; ob 18.30 Naselje S. Mauro - sen. Paolo Sema; ob 20. uri Ribiško naselje -sen. Paolo Sema; ob 18.45 Trg Cavana in 20.30 Trg Barbacan: srečanje z volivci.
PSI
Ob 9.30 Trg s sadjem in zelenjavo - Sabina Benedetti in Gianfranco Carbone; ob 10.30 Trg Perugino - Gianfranco Carbone; ob 11.30 Naselje sv. Sergija - Pellarini, Carbone; ob 12.15 Telettra - Benedet-tijeva in Carbone; ob 16.45 Tovarna Velikih motorjev - Luciano Se-merani in Claudio Boniciolli; ob 18. uri Trnovca - Dušan Košuta; ob
18.30	Praprot - Košuta; ob 19. uri Šempolaj - Košuta; ob 19.30 Prečnik -, Košuta; ob 18.30 v krožku Salvemini razprava o zdravstvenem konzorciju . Ferdinando Gobbato in Roberto Kervin; ob 20. uri Sv. Alojzij - Lucio Ghersi, Lucio Tringale, Sabina Benedetti.
SSk
18. uri Mačkolje, 18.30 Boršt, 19. uri Katinara, 19.30 Lonjer, 20. uri Bazovica, 20.30 Gropada, 21. uri Padriče.
Proletarska demokracija Ob 9.30 Dvorišče C. Colombo; ob
10.15	pred kinom Lumiere; ob 11. uri Altura; ob 11.15 Ul. Vergerlo; ob 11.45 Milje - glavno tržišče; ob
12.15	Milje, Naselje sv. Petra; ob
12.30	Calza Bloch; ob 17.30 Ljudski vrt; ob 18.15 Trg Leonardo da Vinci; ob 19. uri Školjet; ob 19.30 Trg Cavana; ob 21. uri pred kinom Ariston.
Med najbolj pomembne prireditve, ki so se zvrstile na Tržaškem ob proslavi 100-letnice rojstva Ivana Cankarja, spada prav gotovo Cankarjeva razstava v dvorani Ljudske knjižnice — Biblioteca del Popolo v Ul. Teatro Romano. Razstava je zelo pestra, bogata in pregledno urejena, napisi v italijanščini pa bodo omogočili tudi italijanskim obiskovalcem, da se bodo lahko od bliže nekoliko bolj seznanili s Cankarjem. Na veliki razstavni mizi ter v steklenih omaricah so na ogled razne izdaje Cankarjevih del in zbranih spisov ter prevodi (italijanski, hrvaški, srbski, albanski, angleški, bolgarski, češki, finski, francoski, kitajski, madžarski, makedonski, nemški, poljski, romunski, ruski, slovaški, španski, turški, ukrajinski) risbe in rokopisi ter Cankarjevo maturitetno spričevalo.
Razstavo je uredila Narodna in študijska knjižnica v Trstu s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, razstavni prostor pa je dala na razpolago Ljudska knjižnica — Biblioteca del Popolo. Otvoritev je bila včeraj ob 18.30, razstava pa bo odprta do 22. junija. Otvoritve so se udeležili dr. Paladin, predsednik Ljudske Knjižnice — Biblioteca del Popolo, ki je tudi zastopal vladnega komisarja prefekta dr. Molinarija, višji deželni šolski skrbnik prof. Angioletti, šolski skrbnik prof. Fidenzi, konzula SFRJ Kovačič in Kosor, ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Ljubljani dr. Branko Berčič, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik SGZ Stanko Bole, nekateri profesorji in kulturni delavci.
Razstavo je odprl dr. Franc Škerlj predsednik študijske knjižnice, ki je pozdravil goste, nato pa je o razstavi in Cankarjevem delu govoril Jaro Dolar, ki je najprej omenil Cankarjevo zadnje predavanje v Ulici Madonnina, ko je dobrega pol leta pred svojo smrtjo z jasno in kritično mislijo razčlenil politični položaj ob koncu prve svetovne vojne, presodil možnosti za prihodnji razvoj, obsodil pomanjkljivost starih politikov in napovedal čas, ki je bil pred durmi. Tedaj je postavil program, ki je temeljil na njegovih, še danes tako sodobnih in pomembnih besedah: «Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimeme preizkušnje pri-
niiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiinifinviiMiiiniiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO VEČMESEČNIH TEŽAVAH
Plovni družbi Alto Adriatico zagotovljen izhod iz krize
Ali gre za resno obljubo, ali zgolj za predvolilno potezo?
Jutri bodo na Montebelu odprli mednarodni tržaški velesejem. V notranjosti mrzlično urejujejo pavilj one, da bodo čim bolj vabljivi.
Vse kaže, da se bo tržaška plovna družba «Alto Adriatico» končno rešila iz hude finančne krize, v katero je zašla pred nekaj meseci. Družba upravlja ladje «Edra» in «Dionea» ter «Ambriabella», ki pa je že v razpremi. Ima 60 uslužbencev in dokaz finančne krize je tudi dejstvo, da so se morali v maju vsi člani posadk, zadovoljiti s smešnim zneskom 50 tisoč lir.
Vzroke tega stanja je treba iskati v odločitvi ministrstva za trgovinsko mornarico, da z letošnjim letom zmanjša mesečni prispevek družbi z 41 milijonov na vsega 27 milijonov. Družba je od leta 1963 prejemala prispevek v višini 27 milijonov, a v sporazumu je bilo določeno, da bo od junija 1975 prejemala po 41 milijonov ter nato še 72 milijonov od prihodnjega leta dalje. Nenadna odločitev je torej družbo «Alto Adriatico» spravila v resne težave, kajti zaradi zvišanih stroškov omenjenih 27 milijonov ne zadostuje več.
Za izhod iz krize so se zavzeli nekateri poslanci in politični predstavniki, predsednik tržaške avtonomne letoviščarske in turistične u-stanove ing. Tombesi pa je na ministra za trgovinsko mornarico naslovil pismo, v katerem ga je zaprosil za pomoč in zanimanje. Pred kratkim se je minister Gioia oglasil s telegramom in je zagotovil, da bo v najkrajšem roku vse urejeno. Kot je izjavil ministrski direktor Barone, bo «Alto Adriatico» v kratkem prejela zaostanke (154 milijonov lir). Od 1. junija dalje bo logično prejemala po 41 milijonov mesečno. Zelo verjetno je tudi, vsaj tako zatrjujejo na ministrstvu, da bo družba prejemala s prihodnjim letom po 72 milijonov.
• Ulico Guerrazzi so v predelu od UL Risorta do Ul. Pacinotti zaprli
za promet. Ukrep je začasnega značaja in bo veljal dokler ne bo podjetje Acegat, ki namešča v omenjeni ulici podzemski električni kabel, zaključilo svojih del.
ODPRTI V SOBOTO IN NEDELJO
Uradi za izdajanje volilnih potrdil
Tržaška občina sporoča, da bo ana-grafski urad v palači Costanzi odprt za vse informacije in izdajanje dokumentov v zvezi z volitvami v soboto, 19. junija, od 8. do 12. ure in od 15. do 20. ure, v nedeljo pa od
6.	do 20. ure. V teh dneh bo mogoče dvigniti vse dokumente (osebne izkaznice itd.), ki so jih Tržačani zaprosili v zvezi z volitvami, ali ki jih bodo zaprosili v petek in v soboto. Uradi na občinskih izpostavah pa bodo odprti le v soboto dopoldne po običajnem umiku.
šlo prerojeno človeštvo. Bil bi hinavec in lažnjivec, če bi se imenoval za socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale.»
Svojim socialističnim idealom je bil Cankar zvest, odkar je najprej s srcem dojel krivice družbenega reda in sveta, potem pa tudi z razumom in študijem spoznal pot, ki jo je treba prehoditi do «ure oznanjenja». V svoji verziji prihodnosti je Cankar segel daleč preko narodnih meja. Toda Cankarja, je pripomnil govornik, ne slavimo samo zato, ker je preroško gledal v prihodnost, ne slavimo ga samo zaradi tega, kar imamo danes. Cankar je dobrega pol stoletja po svoji smrti naš sodobnik. Cankar je naš sodobnik predvsem zato, ker je poznal stisko človeškega srca, ker je ljubil človeka v vsej njegovi bedi in nebogljenosti, v vsem njegovem hrepenenju po pravici, resnici in lepoti.
O Cankarju in njegovem delu je še dejal: «Blizu petdeset izdaj njegovih del brez neštetih ponatisov in skoro 70 zvezkov zbranih spisov, izbranih del in njegovega zbranega dela ne priča samo o velikanski nakladi, v kateri v zadnjih tridesetih letih govori Slovencem, ampak dokazuje tudi samozavest, ki s Cankarjevim duhom preveva Slovence.» Svoj nagovor je zaključil z besedami: «Ko ga v Trstu predstavljamo ne le slovenski ampak tudi italijanski javnosti želimo, da bi plamenček, ki je pred 60 leti svetil Cankarjevim besedam, zagorel v veliki plamen njegove vere v družino svobodnih narodov.»
Po njem je spregovoril prof. Renzo Rafaglio, profesor na italijanskem znanstvenem liceju v Gorici. Opisal je svoje prvo srečanje, pred nekaj leti, s slovenščino in odkritja ter prijetna presenečenja ob spoznavanju slovenskega jezika in slovstva. Prevzela ga je celovitost slovenščine, ki je ohranila nekatere posebne značilnosti starih jezikov, nato pa še pestrost in globina slovenskega slovstva. Prikazal je nekatere značilnosti Prešerna in Cankarja, dveh velikanov sicer malega naroda, toda svetovnega formata. Prof. Renzo Rafaglio se poglablja v slovensko slovstvo in ga primerja z drugimi, žal pa je imel na včerajšnji otvoritvi Cankarjeve razstave le redke italijanske poslušalce.
• Združenje trgovcev obvešča, da bodo zaradi praznika Telovo, 17. junija, trgovine lahko odprte danes, 16., in v soboto, 19. junija, z normalnim umikom.
Smrtne posledice prometne nesreče
Včeraj ob 19.30 je na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice podlegel poškodbam 56-letni Furio Garbassi iz Ul- Santi 3. Garbassi je v ponedeljek zvečer padel z motorjem na Bazoviški cesti na Opčinah in pri padcu zadobil hude telesne poškodbe. S pridržano prognozo so ga sprejeli na oddelek za oživljanje v tržaški bolnišnici, odkoder so ga včeraj dopoldne premestili na nevrokirurški oddelek, kjer je manj kot 24 ur po nesreči umrl.
Pismo uredništvu I Gledališča
Nesreča na delu
Včeraj popoldne se je v Novem pristanišču ponesrečil 33-letni težak Adriano Bloker iz Ul. Carli 8. Iz še nepojasnjenih razlogov ga je med natovarjanjem neke ladje zadel tovor tračnic v levo roko; z rešilnim avtom pristaniške ustanove so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 45 dni zaradi številnih zlomov kosti v zapestju.
revijam
visoke kulturne vrednosti
Predsedstvo ministrskega sveta bo tudi letos podelilo podpore za revije visoke kulturne vrednosti, ki so izhajale v letu 1975. Odgovorni uredniki in založnik- lahko naslovijo prošnje na Komisijo za podporo
revijam visoke kulturne vrednosti	_	___
pri predsedstvu vlade, Ul. Po 14,1 kraje so Matelicha še obtožili vož-R:m, najkasneje do 30. junija 1976.
Prošnji na kolkovanem papirju je treba priložiti poseben obrazec in drugo dokumentacijo, v posebni pošiljki pa je treba poslati vse številke letnika 1975. Vse potrebne informacije daje urad za tisk in informacije pri tržaški prefekturi (soba št. 28).
Kraja motorčka je trem fantom drago stala
Včeraj so karabinjerji iz Milj prijavili sodišču tri fante, Id so se zapletli v krajo motornega vozila. Krajo ie prijavil 18-letni Milan Balbi, kateremu so že vrnili ukraden motor. Prijavili so 19-letnega Daria Matelicha. ki stanuje pri Krmenki, 18-let-nega Vincenza Premka od Domja in mladoletnega P. R. iz Doline. Poleg
nje brez vozniškega dovoljenja in brez zavarovalnine. Vsi obtoženci so na začasni svobodi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, UL Ginnastica 44.
POJASNILO
Neprijetno sem bil presenečen, ko sem v današnji številki Primorskega dnevnika med oglasi volilnih manifestacij za danes, 15. junija bral, naj bi s Spetičem sodeloval na Opčinah pri okrogli mizi o pozicijah kristjanov pri bližnjih volitvah. O mojem sodelovanju pri tej diskusiji predhodno z organizatorji nisem govoril. Res je, da sem pred tednom sodeloval pri podobni manifestaciji v Bazovici, kjer sem nastopal kot član gibanja Kristjani za socializem. V naši organizaciji smo se namreč na sestanku 24. in 25. aprila v Rimu domenili, da se bomo odzvali vsem vabilom, ki ne bodo izključno volilna propaganda in ki naj javnosti pojasnjujejo, da se tudi ljudje iz tako imenovanega katoliškega sveta lahko odločijo za levičarske stranke, za vse stranke na levici.
Zato sem v Bazovici rad sodeloval pri okrogli mizi, medtem ko nisem imel namena sprejeti drugega vabila na tako manifestacijo, ker kot socialist nočem, da bi moj poseg izpadel izključno v podporo komunistične stranke. K temu naj dodam, da sem v obrambo političnega pluralizma med katoličani podpisal solidarnostno izjavo do skupine katoliških intelektualcev, ki nastopajo kot neodvisni na listah KPI, da pa imam o tej operaciji določene politične pomisleke, ki sem jih v Bazovici tudi omenil.
Želel sem to pojasniti, da ne bi prišlo do neprijetnih nesporazumov.
S spoštovanjem
IGOR TUTA
Trst, 15. junija 1976
Izleti
Sekcija socialnega turizma združenja Union sporoča, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet na otok Krk v sončnem Kvarneru, ki bo 27 junija. Cena 7.000 lir. Informacije od 17.30 do 20. ure na sedežu v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr.
ŠD Breg priredi v nedeljo, 4. julija, avtobusni izlet v Škofjo Loko na Izseljeniški piknik. Sodelovali bodo slovenski ansambli iz Avstralije, ZDA, Belgije in Nemčije. Nogometna tekma LTH Škofja Loka - Breg. Vabljeni!
PD F. Prešeren iz Boljunca priredi v torek, 29. junija, avtobusni izlet v Kumrovec (ogled rojstne hiše J. B. Tita), Stubiško polje, Krapino in Rogaško Slatino. Vpisovanje pri Lavri v mlekarni.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 16. junija JOŠT
Sonce vzide pb.,5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 23.43 in zatone ob 9.59. Jutri, ČETRTEK, 17. junija SV. REŠNJE TELO, GORAZD
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 28,8 stopinje, najnižja 20,9, ob 19. uri 26., zračni pritisk 1013,9 mb pada, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, veter severozahodnik 15 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 15. junija se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa 11 oseb.
Umrli so: 64-letni Atos Ronchini, 83-letna Leonida Sivitz vd. Gruden, 92-letna Maria Vatovec vd. Strancar, 73-letni Lodovico Ciuk, 73-letna Angela Grom por. Davanzo, 82-letna Eufemia Santin vd. Benussi, 82-letna Maria Sauli vd. Laterza, 15-Ietni Roberto Palcich. 76-letni Antonio Miloc-eo, 81-letna Antonia Coglievina vd. Gruppuso, 69-letna Francesca Zorz por. Stanich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni. Largo Sennino 4; Al Cedro (1NAM), Trg Oberdan 2.
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P.A.	' •	' .
TRST - ULICA F. FILZI.IO - '	61-446
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 15.6.1976
Ameriški dolar: debeli	850,—
drol ni	843,-
Funt šterling	1527.-
Švicarsk! frank	342,50
Francoski frank	180.-
Belgijski frank	21,10
Nemška marka	330,-
Avstrijski šiling	46,-
Kanadski dolar	865,-
Holandski florint	311,-
Danska krona	138,50
Švedska krona	186.-
Norveška krona	151,-
Drahma: debeli	22.35
drobni	23.50
Dinar: debeli	45,-
drobni	45.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
VERDI
Z Ghedinijevo skladbo «R concerto funebre per Duccio Galimberti», ki je bila napisana v spomin na organizatorja odporniškega gibanja v Cu-neu ter komandanta piemontskih partizanskih enot Tancredi Galimberti-ja - Duccia (nagrajenega z zlato kolajno odporništva in umorjenega od nacifašistov) se zaključuje simfonična sezona gledališča Verdi. Nastopila bosta solista Giuseppe Baratti in Sergio Bensi, dirigirai pa bo Piero Bel-lugi. Spored obsega tudi Boccherini-jevo skladbo «La ritirata notturna di Madrid» ter Schumannovo skladbo op. 129, v kateri bo nastopil violončelist Libero Lana. Koncerta bosta v petek in soboto. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 31-948).
Kino
Ariston Danes zaprto. Jutri ob 15.30 «C’era una volta un merlo canterino». Ruski film.
Mignon 16.30 «Sayonara». Barvni film za vse. V glavni vlogi igra Marion Brando.
Grattacielo 16.30 «Anonimo Venezia* no». Fiorinda Bolkan in Tony Musante. Barvni film.
Fenice 16.00 «La legge violenta della squadra anticrimine». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «L’uomo di Rio». Igra Jean Paul Beimondo.
Nazionale 16.00 «Catastrofe». Barvni film.
Eden 16.30 «Camp 7 - Lager femminile». Barvni film režiserja Richarda Frosta. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Confessioni di un pulitore di finestre». Igra Anthony Booth. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Il medico e la studentessa». Igra Gloria Guida. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Incredibile viaggio verso l’ignoto». Barvni film Walt Di-sneya. Sledil bo risani film «Paperino e il leone».
Capitol 16.30 «Mondo di notte oggi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.00 «Un'orchidea color sangue». Igra Charlotte Ram-pling. Prepovedan mladini pod Izletom.
Moderno 16.00 «Sandokan - H. del». Kabir Bedi, Carol André, Philippe Leroy. Barvni film.
Impero 16.30 «L’insegnante». Igra Edwige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Il cavaliere Costante Nicosia demoniaco». Landò Buzzanca in Silvia Koscina. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.30—21.45 «Riccardo cuor di leone». Rex Harrison in Virginia Mayo.
Radio 16.00 «Il fantasma del pirata Barbanera». Walt Disneyev film.
Astra 16.00 «Robin Hood». Walt Di-snèyev film.
Abbazia 16.30 «L’ira viene dalla Cina». Igra Henry Ku Young. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «Mio nipote picchiatello». Jerry Lewis, Dean Martin. Barvni film.
Razstave
Razstava Cankarjevih del, prevodov, rokopisov, risb, avtoportretov, ki hf1 prireja Narodna in študijska knjižnica s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, j® odprta za občinstvo vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure do vključno 22. junija. Razstava je v razstavni dvorani Ljudske biblioteke (Biblioteca del Popolo) v Trstu, Ul. Teatro Romano 17.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. teL št. 732-627.
Prispevki

V	počastitev spomina mame Neve I.ukeš darujejo kolegi Primorskega dnevnika 25.000 lir za Dijaško ran. tico. 10.000 Ur za PD Ivan Cankar in 5.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina mame
I.ukeš darujeta Aurea in Rafael P® ko 5.000 hr za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Milka " koviča daruje družina Naturai ( pada) 5.000 lir za šolo K. D.
v isti namen daruje družina (Padriče .165) 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milka
Kralj
Mil-
koviča daruje družina Milkovič nik iz Gropade 5.000 lir za šolo D. Kajuh in 5.000 lir za dom za dikapirance na Opčinah.
han-
i A H V A L A
Ganjeni ob izrazih sočutja ob i* gubi naše drage
Marije Čuk por. Trebeč
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki s® na katerikoh način počastiU W spomin.
Brata Marino in Umbert , sestre Pavla, Eda in kočija ter drugo sorodstvo
Trebče, Orlek, Sežana, 16. junija 1®
Zapustila nas je naša dobra sestra in teta
PEPINA ŠTOKA vd. FURLAN (MARKČEVA)
Pokopali jo bomo danes v Mariboru.
Sestri Marija in Vanka ter drugo sorodstvo
Kontovel, Ljubljana, 16. junija 1976
GORIŠKI DNEVNIK
Kandidati odgovarjajo
Antonino Cuffaro - nosilec liste KPI v okrožjih Trst in Gorica - Videm - Pordenon - Belluno
VPR.: Velika nevarnost teh volitev je — kot ste komunisti večkrat poudarjali m kot je še pred kratkim ponovil v nekem intervjuju tudi Berlinguer — da se ne bi nič spremenilo, da bi se vse nadaljevalo kot prej, skratka, da bi krščanska demokracija ohranila vso svojo oblast. Po drugi strani pa KPI kot kratkoročno perspektivo predlaga vlado nacionalne e-notnosti, da bi skupaj reševali najbolj pereče probleme sedanjega trenutka. Skupaj, to pomeni tudi s KD. Toda, ali bo mogoče kaj spremeniti v sodelovanju s KD?
ODG.: Dejansko obstaja nevarnost, da bi se nič ne spremenilo: se pravi, da bi KD ialiko še naprej skušala ohraniti svojo nadvlado s pomočjo protikomunističnih diskriminacij, s čimer pa bi onemogočila sestavo vsakršne vlade in rešitev dosedanje krize. Če pa bodo volivci zadati krščanski demokraciji hud udarec, ce bo naša stranka napredoval,: in če bo potrjen premik na levo 20. junija, bodo vsi odnosi med političnimi silami spremenjeni. Ker ne bo mogla več izvajati p-< tdcmunistič-nih izsiljevanj, bo KD prisiljena revidirati svojo linijo ter bo tako možno široko dogovarjanje med demokratičnimi in ljudskimi silami, za katero se mi zavzemamo in ki je potrebno za reševanje izredno hudih prob'emou države brez nasprotnih reak vj. Prav iz širokega sodelovanja med demokratičnimi strankami, ob podpori ljudskih množic, so izšle zmaga odporništva, republiki in ustava. Zakaj naj bi ne buo mogoče danes dati Italiji tako Viado, ki bi uživala zaupanje ljudstva in bi nas lahko spravila iz sedanjega emergenčnega stanja?
VPR.: Volilna kampanja, ki se je začela skoraj poigiasno, je zavzela naravnost dramatične dimenzije po tragičnih dogodkih v Sezzeju in Genovi. Nasprotno pa se v našem mestu n. daljuje mirno in daje skoraj mislit' na nekakšno nezanimanje naših someščanov do velikih problemov, ki so na dnevnem redu. Kakšno je vaše mnenje o tem?
ODG.: Namen rlcanov v Sezzeju in v Genovi, kot tudi zadnja uprizoritev v Rimu, je ustaviti napredovanje levih sil in razvoj procesa enotnosti demokratičnih in
ljudskih sil. Žal smo tudi v naši deželi bili v nedavni preteklosti priča hudim provokacijam in zločinom. Reagirali smo z velikimi boji in enotnimi manifestacijami: zaradi tega je ozračje danes drugačno, medtem ko je nujnost o-brambe demokratičnih institucij najširše občutena. Ne mislimo, da bi šlo za nezanima’ije tržaških volivcev do argumentov in dogodkov volilne kamvauje Obstaja o-zračje omikanega soočanja, ki smo ga sami prispevali ustvariti. Upamo, da bomo šli tako naprej do konca. KPI lahko same zasluži od umirjenega soočanja idej in stališč.
VPR.: Kaj se bo spremenilo v političnem položaju v našem mestu po 20. juniju, tudi glede na dejstvo, da večina krajevnih uprav sloni na šibkih in majavih večinah, ki so pogostoma izrecno prehodnega značaja?
ODG.: Tržaška KD se je skušala izmikati lauku J5. junija. Na deželi — potem ko je dokončno zatonil levi center — se je umaknila v kot s centristicnim caborom. Na pokrajini — kjer so svet obnovili — in na tržaški občini je morala prvič privoliti v uradno soočanje z nami o programih. Kljub temu pa je ohranila odbore brez prave večine in torej pustila u-prave v šibkem položaju. Nasprotno pa so vsi lahko ugotovili, s kakšno resnostjo in kakšnim čutom odgovornosti smo se mi obnašali.
Volitve 20. junija v našem mestu in v deželi v primeru našega napredovanja lahko odprejo novo fazo in omogočijo, da bi tudi dežela, pokrajina in tržaška občina imele končno siabdno in učinkovito vodstvo, ki bo odprto ljudski partecipaciji. Izguba glasov bo prisilila KD, da zapusti svoj kotiček, da preneha z diskriminacijami glede zavezništev m da dejansko poskrbi za enotno uresničevanje programov. Tudi zato je potrebno, da nam volivci dajo več moči.
VPR.: Ena od prvih nalog, ki se jih bo moral novi parlament lotiti, je ratifikacija osimskih sporazumov. Kakšne so po vašem mnenju perspektive za hitro ratifikacijo?
ODG.:	Mislimo, da bodo v
novem parlamentu v sedmi zakonodajni dobi zadostne sile, da bi lahko hitro ratificirali sporazume med Italijo in Jugoslavijo. Vemo, da se ne samo med fašisti, ampak tudi na listah KD najde kdo, ki napoveduje oviranje tega akta. Toda to so neodgovorna stališča in žal mm je, dg., jih vodilna de-mokrščahska skupina v naši deželi uradno in javno ne obsodi.
VPR.: S prejšnjim je tudi delno povezano vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Katere pobude namerava vaša stranka v tej zvezi sprožiti? Ali boste spet predložili zakonski osnutek iz leta 1972, ali menite, da ga je treba spremeniti tudi glede na nova dejstva, ki so se pojavila v teh štirih letih? Kakšne so perspektive, da bi bil tak za kon v kratkem času odobren? In končno, kakšen je odnos med tem zakonom in napovedanim predlogom KPI o poverjenju deželam
pristojnosti za vprašanja nacionalnih manjšin?
ODG.: Globalna zaščita slovenske narodnostne manjšine je preizkusni kamen italijanske demokracije. Vlada demokratične ii. ljudske enotnosti, v kateri naj bi sodelovala tudi naša stranka in ki bo morala v polni meri uresničiti republiško ustavo, se bo nujno morala kmalu lotiti tudi tega problema. Vsekakor bomo p predložili zakonski osnutek Sema -Škerk ob upoštevanju potrebnih sprememb. Od leta 1972 do danes so se pojavila številna nova dejstva, med temi osimski sporazumi, ki ste jih sami omenili in ki kličejo vlado k številnim obvezam juridič-nega in gospodarskega značaja, za katere bomo zahtevali popolno iz polnjevanje. Beležimo tudi novosti na gospodarskem področju in v organizaciji šolstva ter nove potrebe na kulturnem področju, ki terjajo razvoj našega predloga. Zaradi tega se bomo zavzeli za soočanje z drugimi demokratičnimi političnimi silami in z množičnimi organizacijami na najbolj odprt način.
Če pa bomo dosegli tudi, da bi z ustavnim zakonom vsaj delno poverili deželam pristojnost za probleme narodnostnih manjšin, bomo skušali na najbolj ustrezen način prenesti smernice, ki so navdihnile našo parlamentarno pobudo, na deželne zakonodajne instrumente.
VPR.: Prvič v povojnem obdobju bo vaša stranka zagotovila izvolitev slovenskega predstavnika v senat, kar nedvomno predstavlja novo in važno dejstvo. Glede poslanske zbornice pa je po eni strani praktično že gotova vaša izvolitev — ki jo Slovenci pozdravljajo, saj je znano vaše globoko poznavanje problemov, ki tarejo našo skupnost — po drpgi strani pa obstaja nevarnost, da bi prvič v Montecitoriu ne sedel pripadnik slovenske narodnostne skupnosti. Ali se je mogoče tej nevarnosti izogniti?
ODG.: Zahvaljujem se vam za to oceno sklepov naše partije. Potrditi moram, da je možno, da bi bila z naše liste za poslansko zbornico izvoljena dva predstavnika. Zato vabimo vse pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki navadno ne volijo za našo stranko, so pa demokratično in antifašistično usmerjeni ter jim je pri srcu vprašanje pravic manjšine, da koncentrirajo svoje glasove na našega slovenskega kandidata. Tako se lahko doseže rezultat, da izvolimo slovenskega poslanca v parlamentu, da kaznujemo KD zaradi njenih neizpolnjenih obljub in da posredno preprečimo, da bi iz Trsta poslali v zbornico fašističnega predstavnika. Kar se nas tiče, zagotavljamo volivcem, ki nam bodo zaupali, da bomo, kot. v preteklosti, storili vso našo dolžnost do manjšine in se bomo bo rili, da ji končno zagotovimo — v spremenjenem odnosu sil, ki bo izšel iz 20. junija — kar ji priti-če. Tem volivcem, kot tudi našim tradicionalnim volivcem in našim članom, bomo podajali obračun našega dela in naših pobud. To je obveza, ki jo potrjujemo.

■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmiiiiuiniimiiiiiiiiiiiimiiiinmiiniiniiimimMiiiiiimiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiniiniimiiiimniiiiimimiiiiimiiiimiiiuiniii
PISMO OBČINSKI UPRAVI IN V VEDNOST KONZULTI ZA VZHODNI KRAS
načrta za i
Člani openskih organizacij: Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane, slovensko prosvetno društvo Tabor, športno društvo Polet, Združenje staršev za osnovno žolo in Združenje staršev za srednjo enotno šolo Srečko Kosovel, zbrani na sestanku dne 8. junija 1976, so proučili občinsko varianto regulacijskega načrta za zemljišča namenjena javnim potrebam ter ugotovili naslednje:
1.	Glede lokacije novega pokopališča (oznaka štev. 27) so openske organizacije seznanile občinsko upravo s svojim stališčem že 19.9.1975. Pri takratnem predlogu, s katerim je soglašala tudi konzulta za vzhodni Kras, še vedno vztrajamo: pokopališče za Opčine (8.000 kv. m) naj se Pomakne na jusarska zemljišča znotraj vinkuliranega področja (pare. 3621), preostalo zemljišče pa naj se osvobodi vinkulacije. Stal šče pristojnih občinskih uradov, da bi bilo treba zemljišča šele izravnati, so nesprejemljivi, saj bi nakup zasebnih zemljišč zahteval večje stroške. Sploh smo mnenja, da je izbira lokacije novega pokopališča neustrezna in premalo pretehtana.
2.	Glede hitrih cest podpirajo o-penske organizacije predlog arhitekta R. Coste, ki predvideva direktno povezavo med industrijsko prosto cono, tovornim postajališčem na Fernetičih in državno cesto 202. Ta načrt je takoj uresničljiv in bi zajel najmanj površin.
3.	Glede lokacije klavnice na Re-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi vse pevovodje na
POSVET
ki bo danes. 16. t.m., ob 20.30 na sedežu SPZ v Trstu, Ul. Ceppa 9.
pentabrski cesti ugotavljamo, da je objekt za Opčine nesprejemljiv iz gospodarskih m ekoloških razlogov, saj ne bi prinesel domačinom nobene koristi, oviral bi turistično dejavnost in bil tudi v nasprotju s temeljno urbanistično izbiro obstoječega regulacijskega načrta — izkoriščanje površin za izgradnjo stanovanj. Klavniški odpadki bi utegnili onesnažiti podzemske vode in zasmraditi okolico.
4.	Glede možnosti razširitve tovornega postajališča na Fernetičih v smeri proti Opčinam izjavljamo, da smo odločno proti morebitni razširitvi in vinkulaciji zemljišč.
5.	Glede sedeža oddelka mestne čistoče, ki je sedaj na Proseški u-lici in ki v varianti m označen, zahtevamo, da se premosti na zemljišče že 15 let neizkoriščene klavnice v Narodni ulici, zemljišče na Proseški cesti pa naj se da na razpolago vasi za njene potrebe kulturnega značaja. Z našim predlogom soglaša tudi pristojna konzulta.
6.	Zahtevamo, da se v varianti regulacijskega načrta označijo zgodovinska obeležja, tako spomenik padlim vaščanom, spomenik 72 talcem in spominska plošča ustreljenih narodnih mučenikov. Okolico zadnjih dveh naj se uredi kot park.
7.	Zahtevamo, da se v varianto regulacijskega načrta vnese nova plošča ŠD Polet na Repentabrski cesti.
Ob koncu opozarjamo občinsko u-pravo še na problem šolskih prostorov. Regulacijski načrt sicer predvideva gradnjo šolskega središča (ozn. 5—5—29—30), vendar bo problem prostora v poslopju osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Opčinah potrebno rešiti še pred začetkom šolskega leta 1976/77, ko bodo že tako pretesni prostori postali zaradi povečanega števila učencev absolutno nezadostni, i V prepričanju, da bo občins!*a u-
prava upoštevala naše pripombe, prosimo, da nas stalno obveščate o vseh odločitvah -in predlogih, ki se neposredno tičejo nas in naše vasi. S spoštovanjem
Združenje jusarskih upravičencev Opčine - Bane
Športno društvo Polet
Slovensko prosvetno društvo Tabor
Združenje staršev osnovne šole
Združenje staršev enotne srednje šole «S. Kosoveu
Rok za vpisovanje v občinske otroške vrtce
Tržaška občina obvešča, da bo vpisovanje ctrok v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1976-77 v vrtcih posameznih okrožij s sledečim urnikom:
1.	skupina: v četrtek, 24. junija, od 8.30 do 12. za otroke, ki bodo dopolnili 5 let pred 31. decembrom 1976.
2.	skupina: v petek, 25. junija, od
8.30	do 12. za otroke, ki bodo dopolnili 4 leta pred 31. decembrom 1973.
3.	skupina: v soboto. 2C junija, od
8.30	do 12. za otroke, ki bodo dopolnili 3 leta pred 31. decembrom 1976.
Tržaška občina obvešča, da so pod škednjem na razpolago tistim, ki to potrebujejo, septično blato za čistilne kmetijske naprave. Vsakdo, ki je v to zainteresiran, naj telefonira na št. 816-326 od 9. do 10. ure.
lekarne v okolici
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211 001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137, Milje: tek 271-124.
VOLILNA ZBOROVANJA V NAŠIH VASEH
Govorniki PSI, KPI in SSk poudarjajo važnost rešitve slovenskih vprašanj
Socialisti in komunčsti za takojšnjo globalno zaščito . Govorni, ki Slovenske skupnosti poudarjajo važnost samostojnega nastopa
Socialistični govorniki so na volilnem shodu v Štandrežu v ponedeljek zvečer podrobno obrazložili stališče stranke do raznih krajevnih vprašanj, ki pa so nujno povezana s tem, kar se dogaja v vsedržavnem merilu. Zborovanje je bilo na Pilošču, govornike je predstavil občinski svetovalec dr. Vladimir Nanut. Kandidat za senat Mario Del Ben je govoril o splošnem političnem položaju v državi, poudaril nujnost povečanja socialističnih glasov na nedeljskih volitvah, do se prepreči tako ponovna prevlada krščanske demokracije kot tudi zgodovinski kompromis med dvema največjima strankama. O-menil je tudi krivdo socialdemokratov in demokristjanov v zadnjih velikih škandalih, nato pa je poudaril zanimanje, ki ga od vedno ima PSI za vprašanja slovenske manjšine, saj to dokazuje ne le Fortunov predlog zakona o globalni zaščiti, marveč tudi precejšnja angažiranost slovenskih socialistov na vseh ravneh javnih uprav. Občinski svetovalec odv. Peter San-zin pa je govoril predvsem o občinski problematiki in dejal, da je KD vedno zanemarjala predmestja, kjer živijo Slovenci. Prav tako je dejal, da obstaja na papirju konzulta za slovenska vprašanja že več let, župan pa je sploh ni sklical. Enako odlašajo demokristjani z reševanjem drugih vprašanj.
Pokrajinski svetovalec PSI Bukovec pa je pmudaril, da socialisti kandidirajo slovenskega predstavnika, sovodenjskega župana Jožefa češčuta, in da ga je treba podpreti tudi s preferenčnim glasom. Omenil je tudi samostojni nastop SSk in čeprav ima vsakdo pravico delati kar se mu zljubi, bodo glasovi oddani za to listo dejansko izgubljeni, kajti tako v deželi kot v državi bo na teh volitvah odločal vsak glas. Zato naj volivci podpro v nedeljo socialistično stranko.
V Podgori pa sta za KPI govorila kandidat za poslansko zbornico profesor Ivan Bratina in občinski svetovalec Boris Coceani. Bratina je govoril o splošnih vprašanjih države, o fašističnih prevratnih mrežah, ki najdejo že dolga leta oporo v varnostni službi, o številnih členih republiške ustave, ki niso bili, po 30 letih izpolnjeni. Dejal je, da hočejo komunisti po nedeljskih volitvah Vlado narodne enotnosti, da pa je. tjeba,znižati vlogo, ki j0 ima krščanska, {demokracija.
Govoreč o slovenskih vprašanjih je Bratina dejal, da bodo komunisti takoj ponovno predložili zakonski osnutek o globalni zaščiti in da bo treba stvar urediti tudi v okviru osimskega sporazuma. Krajevnim upravam pa je treba dati večjo pristojnost pri reševanju manjšinskih vprašanj.
Občinski svetovalec Coceani pa je govoril predvsem o krajevnih vprašanjih in napadel krščansko demokracijo ter dejal da ta stranka i šče zaveznike na desni tudi v našem okolju. Dejal je tudi. da bodo, tudi v okviru novega državnega zakona, komunisti zahtevali ve-
čje pristojnosti za rajonsko kon-zulto.
Slovenska skupnost je imela v teh dneh več zborovanj v mestu in na našem podeželju. Na Trgu Battisti v Gorici sta v soboto zvečer spregovorila deželni svetovalec Drago Štoka in kandidatka za poslansko zbornico Marija Ferletičeva. Orisala sta program SSk za parlamentarne volitve, ter odrekla podporo katerikoli vsedržavni stranki. Isti večer je bil tudi shod SSk v Ron-kah, kjer so govorili kandidati Paulin, Bratuš in Ferletičeva. Tudi tu so orisali volilni program svoje stranke in podčrtali pomen samostojnega nastopa slovenske stranke. Dejali so, da ima ta stranka edina možnost zagovarjati slovenske pravice.
Shodi so bili v nedeljo tudi v Sovodnjah, števerjanu in na Jazbinah. V Sovodnjah sta govodila Remo Devetak in Marija Ferletičeva, v Števerjanu deželni svetovalec
Drago Štoka in župan Stanislav Klanjšček, na Jazbinah pa Štoka in Terpin. Vsi govorniki so poudarjali temeljne smernice Slovenske skupnosti in pomen samostojnega nastopa na teh volitvah.
Vrsto sestankov so imeli govorniki Slovenske skupnosti tudi v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji.
Danes bodo na vrsti še nekatera volilna zborovanja. PSI vabi na sestanek v gostilno Pri Tildi na Oslavju, drevi ob 21. uri. Govorila bosta kandidat Jože češčut in pokrajinski svetovalec dr. Štefan Bukovec. KPI priredi zborovanje v Štandrežu, ob 21. uri, govorila bosta Silvino Poletto in Venceslav Devetak, ter zborovanje v Sovodnjah, prav tako ob 21. uri, kjer bosta govorila Jože Jarc in Ace Mermolja. Slovenska skupnost pa bo imela zborovanje v Rupi (ob
21.	uri), na Peči (ob 21. uri), v Štandrežu (ob 21.30).
DELOVANJE FOTOKLUBA «SKUPINA 75»
Drevi v Sovodnjah odprtje 3. fotografske razstave
Razstavljenih bo 100 slik avtorjev obmejnega področja
Danes bodo v sovjdenjskem Kulturnem domu otvorid 5. razstavo črno - bele fotografije, ki združuje primorske ljubitelje fotografije na skupni razstavi. VaVlu, ki so ga poslali člani slovenskega foto-kluba «skupina 75», se je odzvalo 57 avtorjev iz obmejnega pasu. Vsak udeleženec je lahko predstavil največ do 6 posnetkov. Organizator je prejel skupno 284 del. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali M. Pegan, arh. B. Mikuž in prof. M. Re-ner se je odločila, da izbere za razstavo 100 fotografij. Razstavljene slike so delo slovenskih in italijanskih fotoamaterjev živečih v naši deželi in obmejnem pasu Slovenije.
Po mnenju žirije kvaliteta letošnje razstave presega prejšnje. Obiskovalcem se nudi priložnost, da se seznanijo s težnjam: današnje fotografske ustvarjalnosti. Čeprav so avtorji skoro izključno Primorci, nekatera dela spadajo na mednarodni umetniški nivo.
Ocenjevalna komisija je podelila najboljšim avtorjem in delom priznanja v obliki pohval in nagrad. Med domačimi nagrajenci opazimo
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii(,..aiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V OPRICI
Sklenjen najem posojila ene milijarde lir za razširitev plinskega omrežja v okolico
Razprava o nastanitvi proizvodnih zmogljivosti na področju ESPOMEGO
Na prihodnji seji občinskega sveta v Gorici bo tekla beseda o izgradnji proizvodnih zmogljivosti na območju ESPOMEGO, kakor je obdelava tega področja zamišljena v ubanističnem načrtu. O tem predlogu je občinski odbor razpravljal na zadnji seji skupno z drugimi urbanističnimi in finančnimi vprašanji ter stvarmi, ki zadevajo osebje in javna dela. Odborniki so nadalje sprejeli načrt za srednjo šolo v Lečniku, ki jo bodo zgradili na parceli z 12 tisoč k v. m; poslopje bo obsegalo 2 tisoč kv. metrov. Objekt bo veljal 680 milijonov lir, od katerih bo s posredovanjem dežele 580 milijonov prispevala država.
Odborniki so v nadaljevanju seje preučili položaj - občinskega osebja, zlasti zavoljo zaostritev, ki so nastale po stavki’ ùsluzbèncév krajevnih Ustanov prejšnji teden. Uslužbenci so zahtevali izenačenje za tisto obdobje, ki gre od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1974, torej za obdobje pred sprejemom pogodbe o ureditvi položaja. Odborniki so to vprašanje preučili predvsem s finančnega vidika. O njem so se prejšnji teden pogovarjali s sindikalnimi zastopniki uslužbencev, prihodnji teden pa še z načelniki političnih skupin v občinskem svetu. Največje preglavice povzročajo težave, kje dobiti sredstva za plačne poviške.
S prihodnjim tednom in pa vse do 18. septembra bodo na občini de-
lali po enotnem delovnem času, ki bo trajal od 7.30 do 13.30.
Glede finančnih zadev naj omenimo še to, da so odborniki predlagali najem posojila za razširitev plinskega omrežja v okolico. Obstaja možnost za najem posojila ustanove INA v višini ene milijarde lir. Za najem posojila v tolikšni višini je potreben sklep občinskega sveta.
SKLICAL JO JE PREDSEDNIK AGATI
Drevi v Gorici izredna seja pokrajinskega sveta
Dežela ni sprejela izvolitve članov upravnega odbora za pokrajinsko avtobusno podjetje
Pokrajinski predsednik Agati je za danes popoldne, ob 18. uri, sklical izredno sejo pokrajinskega sveta. Da je do sklicanja seje prišlo tako nenadoma, nekaj dni pred političnimi volitvami, je dejstvo, da ni deželni nadzorni odboi v Vidmu niti vzel v pretres zadnjega sklepa goriškega pokrajinskega sveta, na katerem so svetovalci izvolili upravni svet pokrajinske ustanove za avtobusni promet.
Kot se naši bralci spominjajo, so na tej seji, ki je bila v začetku prejšnjega tedna, izvolili predsednika in šest članov upravnega sveta ter dva namestnika. Za predsednika je bil izvoljen pristaš socialdemokratske stranke, sredinska večina si je zagotovila še tri druge člane, leva opozicija pa tri člane: namestnika pa sta bila porazdeljena med večino in levo opozicijo.
Glasovanje pa očitno ni bilo v skladu z obstoječimi zakoni. Predsednik in trije pristaši sredinskih strank večine so dobili 12 glasov, od skupnih 24 svetovalcev, dva zastopnika levice sta dobila po 11 glasov, en predstavnik levice pa 10 glasov. Zakon pa predvideva, da je za izvolitev teh zastopnikov potrebna absolutna večina glasov, t. j. najmanj trinajst.
Zaradi tega je deželni nadzorni odbor ustavil sklep in zahteval, da se pokrajinski svet o tem spet izreče. Drevi bodo svetovalci morali še enkrat glasovati in morda bo prišlo do sporazuma med večino in opozicijo, morda pa tega sporazuma ne bo in glasovanje spet neveljavno. Kot smo izvedeli bodo pri današnjem glasovanju upoštevali tista zakonska določila, ki predvidevajo dve glasovanji brez absolutne večine, pri tret jem pa naj bi veljala samo relativna večina.
Finančni urad iz Gorice je določil nov umik poslovanja loterijskih o-
kenc. Slednja bodo odprta vsak dan nepretrgoma od 8. do 14. ure. Ob sobotah in nedeljah pa ostanejo zaprta ves dan.
Strokovni tečaj za obrtnike delodajalce
Ustanova za razvoj obrtništva v naši deželi (ESA) je priredila v Gradežu dva tečaja za specializacijo obrtnikov delodajalcev. Udeleževalo se ju je 30 obrtnikov iz vseh krajev dežele. Tečajniki so stanovali v Gradežu ter obiskovali lekcije. Novost je bila v praktičnem prikazovanju potreb, v kritični razčlembi posameznih obrtniških podjetij, v neposrednem soočanju z razvojem podjetja ter zunanjimi gospodarskimi vplivi. Na tečaju so preučevali poslovnost majhnega podjetja, izračunavali so tveganje, o-predeljevali so se za izbire, nadzorovali stroške uprave, preučevali načela organizacije podjetja, analizirali so tržišče in proizvod, prodajno mrežo, načrtovanje, finančne potrebe in finančno kritje. Udeleženci tečaja so se morali sami znajti v položaju ter so morali pozneje tudi zagovarjati svoje odločitve.
Ob zaključku tečaja, ki je predstavljal prvi poskus vzgoje obrtnikov, so se tečajniki srečali še s sindikatom obrtnikov, ki so sodelovali v pripravah tečaja, kako tudi z ravnateljstvom ESA inž. Eelanom.
Tri dni bo ostal na zdravljenju 39-letni delavec Remigio Dallam, ki se je včeraj ponesrečil na križišču pri j Trgu Medaglia d’oro. Ko je okrog 11. ure privozil mimo trga se je zaletel v mercedes jugoslovanske registracije. Ponesrečenec je iz Gorice, Ul. Balilla 17.
Dvigniti na občini volilna potrdila
Goriški župan vabi volivce, ki niso dobili na dom volilnega potrdila, naj se javijo nemudoma na občinskem volilnem uradju, ki je odprt vsak dan, nepretrgoma ,od 9. do 19. ure. V. nedeljo in ponedeljek pa bo ta urad odprt ves čas, ki je določen za volitve. Volilni urad je tudi na razpolago volivcem za izdajanje dvojnikov volilnega potrdila, če so volivci tega izgubili.
Družbena skrb za prizadete otroke
Položaj prizadetih ie bil predmet pogovora, ki so ga piejšnji teden na občini v Tržiču pripravili člani odbora staršev prizadetih otrok, o-sebje središča za rebabilitac jo. federacija delavcem v bolnišnicah, župan dr. Gianni Maiali in odbornica za zdravstvo in soc. amo varnost Maria Tomadin.
Sestanek sodi v okvir prizadevanj zgoraj omenjemn organizacij, da bi izboljšale oskrbo ustanove AIAS v Tržcu, ki skrbi za približno 100 spastičnih otrok iz Goriške in iz večjega dela spodnje furlanske nižine. Na sestanku so z veliko večino o-dobrili usmeritev vsedržavnega vodstva AIAS dne 22. in 23. maja v Rimu, kjer je oda poudarjena zahteva po zdravstveni relormi, ukinitvi množice varstvenih organizacij ter odpravi neusklajenih posegov na področju varstva. Na sestanku v Tržiču so nadalje zahtevali prenos pooblastil iz zakona 118 - 71, ki se nanaša na zdravstveno reformo, na deželo, da ne bi zamujali rokov. Skrb za rehabilitacijo naj prevzamejo občinske uprave, oskrba naj ustreza dejanskim stroškom, odpravijo naj se privileg i in razlike med različnimi kategorijami prizadetih, tako da bodo imen vsi zagotovljeno varnost: tako kot velja za slepce in gluhoneme, naj tudi za ostale kategorije krajevne ustanove določajo stroške na poiiagi obveznih, ne pa poljubnih postavk. Nadalje so se na sestani:j v Tržiču odločili za usklajevanje pobud med ministrstvi, deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi odbormštvi, kadar gre za rehabilitacijo, prevzgojo in varnost prizadetih.
Neurejen položaj je povzročil kritične razmere prizadetih, nekatere sekcije pa utegnejo izgubiti možnost ohranitve rehabilitacijske in varstvene storilnosti. Na sestanku so se odločili, da bodo zadevo prijavili sodišču, če ministrstvo ne bo izpolnilo svojih zakonsK'n obveznosti.
Volilne vesti iz Tržiča
Na tržiškem področju imajo predstavniki strank zborovanja v glavnem v opoldanskem premoru pred tovarnami in tu najdejo govorniki, posebno iz delavskih strank, hvaležne poslušalce med delavci. Komunisti bodo imeli danes opoldne zborovanji pred tovarno Ansaldo in v pristanišču, v Ronkah pa bo, ob 20. uri, govoril nosilec liste za poslansko zbornico m deželni tajnik stranke Antonino Cuffaro. Socialisti bodo imeli danes ojxildne zborovanje pred ladjedelnico, govoril bo župan Maia-ni, zvečer ob 21. uri pa bo v dvorani Roma okrogla miza o ženskih vprašanjih. Za demokristjane bo danes popoldne, ob 17.30 govoril v Tržiču posl. Belci, posl. Marocco pa bo govoril ob 21. uri v Turjaku.
Fašisti pa so za danes popoldne rezervirali glavni trg. Ker je govor, da namerava priti v Tržič kolovodja Almirante, je tovarniški svet tovarne Detroit, ko že podobn, organi v prejšnjih dneh, jxislal protestni telegram prefektu, naj prepove ta shod.
domačine Z. Vogriča. R. Butkoviča, V. Zavadlava in J. Funčiča, med pohvaljenimi pa še M. Kuzmina in V. Geja. Ostale nagrade so bile e-nakomerno porazdeljene med Gorico, Trstom m primerčke Slovenijo. Na današnji otvoritveni slavnosti bodo podelili priznania nagrajencem in predstavili razstavni katalog z reprodukcijami najboljših del. Letošnji katalog so organizatorji, člani zamejske fotografske skupine u-redili s pomočjo tržaškega likovnika F. Vecchieta, ki je tudi izdelal spominsko ovojnico. Organizator želi, da bi se današnje otvoritve udeležilo čimvečje števdo ljubiteljev lepe fotografije, kar bi predstavljalo najlepše priznanje za vloženi trud.
CAFO razpisuje natečaj za službena mesta
Konzorcij vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) razpisuje natečaj na podlagi izpitov in diplom za enega uradnika, eno tipkarico, enega tehničnega u-radnika, štiri mesta specializiranih delavcev in dve mesti navadnih delavcev. Prijave sprejemajo do jdoI-dne dne 16. julija 197 o. Za vsa pojasnila je na voljo ravnateljstvo konzorcija v Gradiš ki.
Nogometni turnir za pokal «Mesta Gorica»
Rekreacijski krožek mestnih piod-jetij prireja četrti nogometni turnir ustanov za pokal «Mesta Gorice», ki bo od 26. junija do 17. julija na nogometnih igriščih Rojce, Baiamon-ti, Ločnik, Podgora in Štandrež. Dneve in ure tekem bodo sporoč li naknadno.
Kino
Lorica
VERDI 17.45—22.00 «Son tornate a fiorire le rose». W. Chiari, V. Cortese. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Rollercor: 60 secondi e vai!». H. B. Halicki, M. Busia. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «La repubblica di Mussolini RSI». Režiser Angelo Grimaldi.
CENTRALE 17.00—21.30 «II- coraggio di Lassie». E. Taylor, F. Morgan. Barvni film.
VITTORIA 15.15-22.00 «Emanuelle Nera - Orient reportage». L. Gemser. G. Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Killer elite».
PRINCIPE 18.00-22.00 «Macrò».
Nova Gorica in okolica
SOČA «Mož imenovan Genon». Ameriški baivni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Dva detektiva». Ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Veliki poglavar». Nemški barvni film cb 19.30.
iimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimruiiiiuitminnmiMMiHmMmuHimnmmmmHummmHii
NATEČAJ GORIŠKE OBČINE
Občinsko kopališče bodo opremili z umetniškim kiparskim delom
Kipar, zmagovalec natečaja, bo dobil 15 milijonov lir
Goriška občinska uprava je razpisala natečaj za umetniško kiparsko delo, ki bi stalo na področju kopališča na Rojcah. Kot je znano, predvidevajo italijanski zakoni, da je treba vsako javno zgradbo opremiti z umetniškimi deli, slikami ali kipi. Javno kopališče na Rojcah bo imelo pokrite in odprte bazene, dela gredo h koncu, sedaj pa je občin ska uprava zaprosila kiparje, naj prispevajo svoje ideje o umetniški opremi tega kompleksa.
Pri natečaju lahko sodelujejo kiparji, italijanski državljani. Po mnenju občine naj bo kiparsko delo tako napravljeno, da lahko služi pri igrah otrok. Vsekakor pa bo ustrezna komisija pustila kiparju prosto odločitev.
Osnutek kiparskega dela je treba poslati v zaprti kuverti na gori-ško občino najkasneje do 31. julija
/Z POMODCRO
ULICA RASTELLO 29 — GORICA
ZNIŽANE CENE ZA 70%
ZARADI SPREMEMBE UPRAVE
jeans 3000 lir srajce 2000 lir
majice po 2000 — 3000 — 4000 lir
letos. Načrte je treba poslati po pošti s prijx>ročen;m pismom, ime in naslov kiparja mora biti v zalepljeni ovojnici, kiparski osnutek pa mora biti označen z geslom. Ustrezna komisija bo dela pregledala in nepreklicno odločila, katera lahko pridejo v jooštev.
Nagrada za kiparja znaša 15 milijonov lir, občina bo v svoje breme prevzela stroške davka na dodatno vrednost. Podrobne) informacije dobijo zainteresirani umetniki na go-riškem županstvu.
Termalno zdravljenje brezplačno za upokojene«
Vsedržavno združenje upokojencev namerava v tem letu uvesti brezplačno termalno zdravljenje za u-pokojence INPS. Kogar zanima ta edinstvena priložnost naj se zglasi na sedežu INPS v Gorici, kjer dobi pojasnila in vzorec za vložitev prošnje.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Elisa Sfiligoi in Fabio Martiz.
SMRTI: 53-letni invalid Luciano Sta-cul, 70-letni upokojenec Lodovico Bajec, 53-letna gospodinja Ferdinanda Martinelli vd. Mestrini, 67-letna upokojenka Erminia Mikol por. Buttaz-zoni. 68-letna šivilja Adalgisa Marco-lin, 84-lctni invalid Augusto Franco.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, UL Rosselli, tel. 72-340.
ZAKLJUČNE PRIREDITVE
IN RAZSTAVE NA ŠOLAH
Šolske prireditve in razstave se na naših šolah še vedno vrstijo. Na gornji sliki predstavnik staršev govori na prireditvi v Briščkih, kjer so hkrati slavili konec šolskega leta in 100-letnico rojstva slovenskega pisatelja Ivana Cankarja
Tudi na slovenskem otroškem vrtcu v Ul. Donadoni so zaključili šolsko leto. Otroci so se pred razidom hoteli še skupno fotografirati...
Na slovenski strokovni šoli v Ul. Matteotti so priredili oì> zaključku leta razstavo in dijakinje se na njej fotografirale. Na sliki dekleta, ki letos končujejo tečaj
Hi !
Otroci gropajske šole, to se pravi šolarji iz Gropade in Padrič, ki so letos zaključili šolsko leto, so priredili v svoji šoli «Karel Destovnik - Kajuh» zanimivo razstavo s slikami in ročnimi deli. Kot vidimo, so ustvarili v šoli tudi nekakšen kotiček s starim ognjiščem
Malčki od Sv. Ane so se predstavili z bogato razstavo ročnih del in razstavo risb in slik, med katerimi je tudi portret Ivana Cankarja, saj so bile letošnje proslave in prireditve navdihnjene tudi s 100-letnico rojstva Ivana Cankarja
Ponesrečen
čudež
RIO DE JANEIRO, 15. — Ne samo pri ms, tudi drugod po svetu imajo «madonne», ki se solzijo. Prebivalci mesteca Sao Jose Da Lagoa Tapada v notranjosti zvezne države Paraiba v severovzhodni Braziliji so te dni doživeli velikansko razočaranje. Pravzaprav razočaranje in bes, kajti odkrili so, da «čudoviti izvirek», ki je pred časom privrel izpod podstavka kipa patra Damiaoa, kapucinskega misijonarja, ki je nekoč živel tod, ni bil nič drugega kot preprosta voda iz mestnega vodovoda.
Meščani so odkrili, da so mestne oblasti pod podstavkom kipa, ki so ga odkrili pred dobrima dvema mesecema, zgradile veliko cisterno, ki jo je vsako noč polnil z vodo neKi mladenič, ki je to nalogo dobil od mestne uvrave. Pred nekaj dnevi pa so ga zalotili sredi noči. ko je cisterno napolnjeval z vodovodno vodo. Ker je bil sedež policije zelo blizu, je mestni policiji uspelo mladeniča rešiti, saj se je razburjena množica meščanov pognala nanj in bi ga bili kmalu linčali, pa čeprav je mladenič opravljal le delo, s katerim si je služil vsakdanji kruh.
Kip kapucinskemu misijonarju bratu Damiaou so postavili, kot smo rekli, pred nekaj meseci in od tedaj je prihajalo v mesto na tisoče romarjev, ki so prihajali tudi iz zelo oddaljenih pokrajin. Od tega je mestece imelo veliko koristi, posebno njegove gostilnice in trgovine.
Pri tem je zanimivo, da je prevaro odkril pravzaprav krajevni duhovnik Levi Rodriguez, ki je pred nedavnim prijavil zadevo v deželnem svetu v Jaou Pessoeu, glavnem mestu pokrajine Paraiba.
VPRAŠANJE, KI GRE PRI NAS KAR MIMO JAVNEGA MNENJA
Velika raba antibiotikov človeštvu veliko škoduje
Človek zaužije veliko antibiotikov tudi s hrano - Zato so se razne bakterije nanje navadile in postale rezistentne, da nam zdravila ne pomagajo, kadar bi jih zares potrebovali - Kaj pravijo podatki iz Velike Britanije in SZ
Antibiotik je dober sluga, toda slab gospodar. Tako je rekel neki sovjetski strokovnjak in njegova posrečena ugotovitev je iz dneva v dan čedalje bolj aktualna. Od pozitivne revolucije, ki so jo prinesli zdravstvu antibiotiki, se je do danes njihova vloga spremenila že v nevarnost, če ne celo v zlo. Preveč pogosto so antibiotiki v rabi, nestrokovnjaki o njih odločajo in rezultat tega je, da je človekovo zdravje iz dneva v dan čedalje bolj ogroženo. Antibiotiki namreč škodujejo jetrom, v katerih se predelujejo, pa tudi ledvicam, preko katerih se izločajo. Mnogi ljudje danes podležejo nekaterim boleznim iz enostavnega razloga, ker jim antibiotik že ne koristi več ali ker so na antibiotike alergični. Pravzaprav je na antibiotike alergičnih ljudi razmeroma malo, mnogo večje zlo predstavlja odpornost raznih bakterij na antiboti-ke. Zakaj odpornost? Prepogosta raba antibiotikov, antibiotiki v najrazličnejših hranilih, antibiotik celo v zobni pasti, kremi za o-braz, za roke in noge, skratka antibiotik na vsakem koraku.
Nekaj podatkov?
Po podatkih, ki so jih zbrali na Angleškem, v Sovjetski zvezi, v Zahodni Nemčiji in v nekaterih drugih razvitih deželah, se odpornost, raznih vrst stafilokokov vzpenja že do polnih 80 odst. še
več, v Sovjetski zvezi so po neki novejši študiji kirurške infekcije postale spet najbolj zapleten in najbolj aktualen problem vse kirurgije, kajti odpornost stafilokokov proti antibiotikom znaša že od 87,6 do 97,9 odst.,
Ne razpolagamo s konkretnimi podatki, kako je s tem pri nas, v Italiji, kot tudi ne, kako je s tem v sosednji Jugoslaviji. Jugoslovanski podatki izpred nekaj let govore o veliki porabi antibiotikov. Konkretnejši podatki prihajajo iz Anglije, kjer se zatrjuje, da poprečni Anglež zaužije na leto okoli 1,5 kg raznih «dodatkov» hrani. Če bi poprečni Anglež to vedel oziroma če bi mu sleherni dan dali ustrezno dozo antibiotikov in drugih zdravil in kemijskih preparatov, ki se dodajajo hrani, bi jih prav gotovo odklonil. Toda Anglež tega ne ve, pravzaprav tega ne vemo niti mi, kadar si privoščimo to ali ono hrano. Ne vemo, niti ne slutimo, koliko najrazličnejših kemijskih preparatov, antibiotikov, sulfami-dov in kdove česa vsega ne zaužijemo v hrani in s čimer si posredno vsaj nakopavamo zlo O tem, kako se antibiotiki zbirajo v prehrani živalskega porekla, je bilo že veliko povedanega. O tem je nedavno spregovoril tudi znani zagrebški strokovnjak magister veterinarske znanosti prof. dr. Franjo Raguž, ki
liiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTifniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111«
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Doslej smo se že večkrat ustavili pri raznih novostih na področju Bujščine. Pravzaprav so mesteca Buje; 'Novi grad, Umag dokaj živahna mesteca. Posebno ' poleti zaradi' turizma. Pa tudi si-‘ceF zaradi noVih' industrijskih objektov. Le v starih mestnih sre-
Otroci iz Boršta so pripravili lepo razstavo in razstavljene predmete, ki so jih napravili med šolskim letom, so okrasili še s cvetjem, tako da je bila njihova razstava zelo privlačna
diščih ali jedrih nekaj iz preteklosti, povsod drugod pa teče tok sodobnega življenja. Pa tudi vasi, posebno na spodnjem delu občine Buje so se krepko spremenile. Po hišah in domovih imajo vodovod, skozi vasi vodijo asfaltne ceste in v vaseh je tudi veliko ljudi, ki so prišli sem od drugod in prinesli s sabo tudi svoj način življenja, ki se kaže v že malone meščanskem življenju. Hiše, ki so od zunaj prebarvane, imajo večja okna, dvorišča so ograjena z železnimi ograjami, sta re istrske vasi so skratka dobile nov videz. In tudi njihovi prebivalci so spremenili način življenja, tako da ženske ne odhajajo več v skupinah po vodo, mladina se ne zbira v poletnih večerih na trgu pod drevesom in tudi stari ne posedajo več na kamnih pred hišami. Če hočemo videti zares
staro bujsko vas, na katero so I vaščani bolj malo govorijo. Če go-
sodobni časi bolj malo vplivali, moramo v Oskorušo.
Pri vasi Kremenje zapustimo asfaltno cesto in zavijemo na levo po dolini momjanskega Potoka in nadaljujemo po dolini pot, ki ni slaba, pa čeprav je makadamska. Čez poletje je posebno v dolini precej prašna, kilometer pred vasjo, ki je na 300 m visokem griču, pa je zelo strma in ima dva huda ovinka, da mora vozač kar dobro obračati z volanom.
Že takoj ob vstopu v vas se srečaš z vzdušjem starih istrskih vasi in kmečkih domačij, obdanih z visokimi zidovi, tako da so na dvorišču stanovanjska hiša. gospodarska poslopja in hlev. Tu se tudi srečamo z visokimi kopami sena in slame, pa tudi s koriti ali lokvami, v katerih se zbira deževnica in ki služijo včasih tudi za napajanje živine, čeprav je v vsaki domačiji večji ali manjši traktor s številnimi priključki, i-majo v vasi zelo veliko živine in sicer deloma za mleko, deloma za meso, pa tudi zaradi gnoja, kajti zavedajo se, da v težki istrski zemlji brez hlevnega gnoja ne gre. Zato redijo tudi vole, pa čeprav so v hiši traktor in drugo orodje. Pa tudi osla imajo pri vsakem kmetu in jim služi za manjše tovore, posebno če gre kdo na bolj oddaljeno polje.
Čeprav je nekaj prebivalcev po koncu vojne vas zapustilo, so družine še vedno zelo številne in v marsikaterem domu srečaš cel «rod» od prababice ali pradeda do pravnučka ali pravnukinje. Vas je številna, menda najbolj številna na vsem gornjem bujskem področju, in Oskoruš je menda edina vas. kjer ni ene hiše praz ne, pač pa se tu čuti tudi resna stanovanjska kriza, tako da mlad zakonski par lu stežka najde samostojen dom.
Čeprav so stare «rodovine», nekakšne «hišne zadruge» tudi tu. kot drugod, že zdavnaj izginile kot socialna kategorija, se je od
vedi enega izmed oddelkov v institutu za proučevanje prehrane pri zavodu za zaščito zdravja v Zagrebu. Prof. dr. Franjo Raguž je podčrtal, da «antibiotiki morejo prispeti v meso, mleko in jajca preko rastlinske krme. Z zakonom je sicer dovoljeno dodajanje antibiotikov krmi, vendar po točno določenih merilih, v točno do ločenih zdravju prav nič škodljivih količinah, kajti antibiotiki ne le ščitijo krmo pred gnitjem; v nekaterih primerih, ko se prav točno dozirajo, antibiotiki povolj-no vplivajo tudi na produkcijo in reprodukcijo živali. Toda desto se prav ti elementi izkoriščajo in proizvajalci hrane ne gledajo več na merila, ne upoštevajo več pravilnikov, koliko antibiotikov bi smeli krmi dodati. Zato dodajajo to v večjih količinah in te odvečne količine se nujno zbirajo v mesu, mleku, v jajcih in po nekaterih novejših ugotovitvah celo v medu.»
Drugi način, s katerim antibiotiki prihajajo v prehrano, je dodajanje antibiotikov v pitno vodo, posebno, ko je živina bolna.
Veliko antibiotikov se nabere tudi ob «zunanji» rabi. V mislih imamo uporabo antibiotičnih masti ali maž. Po zakonu bi vsaj za o-sem dni ne smeli uporabiti mleka krave, ki smo ji z antibiotično mažo zdravili vime. Toda kdo se tega drži. Še več, ko je nekoč govedo zbolelo in so ga zaradi tega zaklali, se je meso po navadi zakopalo ali pa prodajalo po nizki ceni kot manj vredno. Danes se prodaja zdravo in tudi ne povsem zdravo meso, po isti ceni. kajti kontrola preprosto odpove.
Pred antibiotiki nismo zaščitili niti perutnine. Proizvajalci so ne davno odkrili, da večje količine antibiotikov v hrani ali v vodi pospešuje rast perjadi, kokoši na postanejo ob uživanju antibiotikov bolj nesne. Analize pa so odkrile, da je v mesu in tudi v jajcih vedno več antibiotikov. Pri tem preseneča naslednje dejstvo. Več antibiotikov so odkrili v jajcih in mesu kokoši «s kmetov», kot v jajcih in mesu kokoši, ki jih redijo na farmah. To pa je popolnoma razumljivo, kajti na farmah znajo, kako se žival krmi in si ne pomagajo k nagli rasti s škodljivim načinom krmljenja.
Antibiotike so odkrili celo v medu. Pred leti, bilo je 1956. leta, so z antibiotiki začeli zdraviti čebele v Jugoslaviji. Danes ie to splošna evropska praksa Toda posledice so porazne. Ker so čebelarji odkrili, da dodajanje antibiotikov vzbuja čebele k večji dejavnosti, vodi torej k večjemu «pridelku», dodajajo antibiotike tudi zdravim čebelam.
Mnogokrat in na mnogih mestih se je govorilo in se še govori o človekovem okolju, o zaščiti človeka pred vedno hujšim onesnaževanjem. Pred leti se je veliko govorilo tudi o zaščiti potrošnika zaradi uporabe najrazličnejših kemijskih sredstev v vzreji živine. Nato pa so vsi obmolknili in problem zdrave prehrane je šel v pozabo. Danes znanstveniki po novno opozarjajo, kaj vse nam ne grozi iz dobrega, lahko tudi o kusnega zrezka, iz običajne jajčne jedi. celo iz medu, ki smo ga vedno jemali bolj kot zdravilo kot prehrano. Res je, kontrola ni vedno možna, ali če hočemo je prešibka. Dejstvo je, da so v nekaterih deželah, kot na primer na Danskem, kjer so se problema lotili pravočasno, prišli do zadovoljivih, celo navdušujočih rezultatov. Kako je glede tega pri nas, ko se s tem vprašanjem niti ne ukvarjamo zares?
Mlllllllllllllllllflilfllllllllllllll II lllllllll lit IIHI11 Hill IIIIIHII Hilli II Hilli IIUIIIII UHI Hill H IH Ul llllllllllllll,l,,ll„,,l,l„lM,
V Oskorušu na vrhu griča je življenje kar živahno
Domovi so vsi polni ljudi, tudi mladih in otrok - Kljub mehanizaciji redijo v vasi veliko živine - Iz vasi se je le malo ljudi izselilo
nekdanjega zadružnega vzdušja tu še marsikaj ohranilo. Tu se ljudje med seboj pozdravljajo, kadar se na poti srečajo, tu vsakdo zaželi sosedu oziroma sovaščanu dobro jutro ali dober dan, oziroma dober večer, ih ko nekdo odhaja na delo ali g* srečajo na delu, mu
se je ohranilo 1 zaželijo dobro srečo. Kot nekoč.
Tukaj ni otroka, ki bi «pozabil» pozdraviti starejšega človeka, ga ni mlajšega človeka, ki bi v avtobusu ne odstopil sedeža starejšemu človeku. Ni ga ne mladega ne starejšega človeka, ki bi ob vstopu v avtobus ali ko bi avtobus zapuščal ne pozdravil šoferja oziroma kondukterja in se mu zahvalil za vožnjo, kot da bi se bil vozil zastonj.
Tu nihče ne dela izključno za denar. Če nekdo kaj potrebuje, mu sosed priskoči na pomoč, vendar pa ne za plačilo, pač pa mu napravi le uslugo, ker ve, da ko bo njemu pomoč potrebna, mu bo tisti tudi pomagal. In v vasi bi lahko rekli, da še vedno velja načelo nekakšne naturalne trgovine oziroma da ni izključna denarna menjava. O denarju med
spodinja potrebuje nekaj solate, ji je bo soseda dala, zato bo pa ona sosedi dala mleko, ko ji bo treba. Denar v tem primeru sploh ne pride v poštev, oziroma pride v poštev le tedaj, če pride nekdo «od zunaj» in hoče kaj kupiti oziroma, ko Oskorušani odhajajo v
Buje ali drugam kaj prodat ali kupovat.
Pa ne le to, znake starega «zadružnega sistema» zasledimo tudi drugje; tu se še marsikaj dela kolektivno. Če gre nekdo. K. ruhn, ne pelje samo svoje koruze' svoje pšenice, pač pa naloži na voz tudi vrečo soseda. In prebivalci pravijo, da živijo kot bi bili vsi ena sama velika družina.
In zares so na neki način tudi ena sama velika družina, ker so skoraj vsi med seboj sorodniško povezani. V vasi tudi ni nikogar, ki bi bil prišel od daleč, tako da bi lahko rekli, da gre za nekakšno avtohtono prebivalstvo. V vasi je zelo malo priimkov, samo pet ali šest. Iste priimke srečujemo tudi v starih že zgodovinskih dokumentih iz 15. ali 16. stoletja. In vsi priimki so izključno slovanskega izvora. Verjetno so prišli sem od nekod iz dalmatinskega zaledja. Res je, da so se številne ženske sem primožile iz sosednjih predvsem slovenskih vasi, na primer iz Krkavč, iz Puč in drugih vasi z desne strani Dragonje. Toda to ni privedlo do sprememb v priimkih.
Ni čudno, da niti nekoč, pa tudi danes niso prihajali v 0-skoruš tujci. Vas je na visokem griču in je pot posebno s slovenske plati zelo strma in slaba, tako da so temu delu nadeli le-T. F.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Na filmskih platnih
GIULIO PARADISI:
«RAGAZZO DI BORGATA
Prvenec Giulia Paradisija v distribuciji Italnoleggio «Ragazzo di borgata» (igrajo Stefano Àrquilla, Ennio Pasonetti, Rita Tushingham, Beba Lončar, Brigitte Petronio, Danika La Loggia) je žal izgubljena sansa.
Scenarij filma je namreč živahnejši kot večina ' današnjih italijanskih scenarijev (pri njem je sodeloval režiser Alfredo Giannet-ti), saj je dopuščal možnost za izvirno prikazovanje ambientov, kakršne smo spoznali v Pasolinije-vih filmih. Paradisi pa žal ne zna režirati, kot skoraj vsi mladi italijanski režiserji. Poslužuje se najbolj cenenih efektov, misleč da nam bo tako nudil «lepe» slike.
Lamonl Johnson:
«Lip stick»
Ameriška proizvodnja Dina De Laurentisa «Lipstick» (Stupro), podeljena poprečnemu režiserju Lamontu Juhnsonu. ima edino zanimivost v tem, da nosi njeno glavno vlogo potomka slavnega pisatelja Hemingwaya, lepa Mar-gaux Hemingway, s katero nastopa tudi mlajša sestra Marie! Hemingway (med ostalimi igralci je vredna omembe Anne Bancroft).
Posilstvo, o katerem govori film, je nekakšna metafora operacije same. in naposled igralčeve radovednosti, da preko filma spozna telo vsaj po poreklu slavne osebnosti. Ameriški naslov pa je dosti posrednejši, saj pomeni rdečilo za ustnice. Na^ teh predpostavkah so vendar zgradili. nemogoč film, z najbolj dolgočasno juristično problematiko.
Sam Peckinpah:
«The Killer Elite»
Ameriški režiser Sam Peckinpah ni prišel v Trst, kot se nam je obetalo, pa čeprav je še kakšna možnost, da se bo srečanje izvedlo. Medtem pa smo lahko gledali premiero njegovega filma «The Killer Elite» (Killer Elite, 1975; igrajo James Caan, Robert Duvall. Arthur Hill. Gig Young).
Morda ta ni med najboljšimi režiserjevimi filmi. Gre pa vsekakor za uspelo delo. V zgodbi, ki izraža podoben odstop od ameriških oblasti kot v Pollackovem «1 tre giorni del Condor», se Peckinpah filmsko čisto osebno izkaže. Odčaranje, do katerega pri-
vede film, gre preko odčaranja do same vloge heroja. Zanimiva je montaža, ki jo je pripravil drug režiser, Monte Hellman. Dobra tudi fotografija Philipa Lathropa.
S. G.
Prejeli smo
12.30
12.55
16.30 17.00
17.15 17.35
18.15 18.45
19.45 20.00
20.45
21.50
22.45
17.30 18.00
18.30 18.50 19.15
19.45
20.00
20.45
21.50
22.05
18.15
18.30
19.00
19.15 19.45
20.15
20.30
21.00
22.45
22.50
23.05
20.55
21.10
22.00
23.00
23.05
19.35
20.55
SREDA, 16. JUNIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: MAC ARTHUR
Oddaja o lesu — dokumentarni film
Program za najmlajše: BELI KAMEN, enajsta epizoda
Program za mladino: Srečanje z novo glasbo
Shawn Phillips in filozofija o ritmu
Augie Doogie — trije risani filmi
Konj iz žgane gline — Tempelj
Poljudna znanost: Monografije
Veliki interpreti: Engelbert Humperdinck
Oddajo vodi Lilian Terry, kot gostje bodo nastopili še Josè Fe-
liciano, Dionne Warwick in Barbara Eden
Volilna kronika in Vremenska slika
DNEVNIK
VOLILNA TRIBUNA 1976 Kratke vesti dnevnika št. 1 LE MONTAGNE DELLA LUCE
Ngai je bog brez neba in živi na vrhu gore Kenia. Kadar dežuje, so to njegove solze, ki kapljajo na zemljo. Tako pravi star kipar, ki rezlja kipce na obronkih gore Kenia. Preden se je Cesare Maestri lotil vzpona na goro, se je srečal z «norim pilotom» Billom in z njim poletel med prepade gore Kenia. Med poletom Cesare Maestri posluša Billa, ki mu pripoveduje o posameznih posebnostih gore, predvsem o stari Irki, ki je prispela v Afriko na konju, o starem domačem čarovniku, ki se je spreobrnil v krščanstvo, ki pa se hkrati ni odpovedal svojijn vražam. Tudi današnja oddaja o afriških vrhovih bo zanimiva Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Camaiore — Kolesarstvo Vam ugaja Italija?
Rubrike dnevnika št. 2 Pustolovščina — Levinja za Joy Skrivnosti morja — PODVODNI RAJ
Sredi Rdečega morja in sicer med Eritrejo in Jemenom je majhna skupina otokov, znanih Zebair. Pravzaprav so to vrhovi gora, ki so pod vodo. Gore torej prekrivajo morja, vrhovi pa molijo iz njega do višine 500 pedi. Ti otoki predstavljajo nevarnost za ladje in marsikatera ladja je trčila ob podvodne, posebej še ob koralne čeri in se potopila. Film, ki ga bodo danes vrteli, bo prikazal tudi morske pse, ki imajo svoja «skrivališča» v podvodnih jamah na tem otočju. TV občinstvo bo videlo, da se ti morski psi prav nič ne bojijo filmskih kamer in da zato življenje v vodnih globinah teče normalno, mimo, v nekakšnem sožitju med stalnim gospodarjem morja in njegovim naključnim gostom — človekom Volilna kronika
DNEVNIK - ODPRTI STUDIO VOLILNA TRIBUNA 1976
TISKOVNA KONFERENCA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Kratke vesti dnevnika št. 2 Gustavove prigode — dva risana filma IGRE BREZ MEJA
Drugo srečanje, ki se bo vršilo v Milanu. Oddajo vodi Rosanna Vaudetti in Giulio Marchetti Ob koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
M. Golar: ZGODBE O VERŽENCIH — H. del
Pionirji slovenske fotografije
Obzornik
SVETOVNI FILM 76 — reportaža
Glasbeni amaterji
Risanka
DNEVNIK
Film tedna — JOE, TUDI TO JE AMERIKA «Joe, tudi to je Amerika» nam predstavlja dve generacijski • skrajnosti.’Na'hfirstTani štethrfo generacijo poprečnih meščanov, katerih predstavnik je oče hippyjevskega dekleta Melise Compton, na-drugi' pa mlade ohippyje, ki se jim pridruži Melisa v komuni' in živi z njimi v permanentni «seksualno narkotični» opitosti. Zaplet se začne, ko besni oče Melise Compton vdre v hip-pyjevski brlog, ko zve, da je njegova hči morala v bolnišnico zaradi prevelike količine mamil. Med njim in dekletovim prijateljem pr:de do hudih besed in oče fanta v navalu besa ubije. Prestrašen zaradi zločina se skrije v bližnji bar, kjer sreča prijatelja — tovarniškega delavca in mu zaupa, kaj je storil. Ta ga razume in skupaj gresta iskat hčer, ki je medtem pobegnda iz bolnišnice . . .
Majhne skrivnosti kuharskih mojstrov TV DNEVNHC
Nogomet: NIZOZEMSKA — ČSSR. posnetek
Koper — barvna
Otroški kotiček — risanke
Nogomet: NIZOZEMSKA — ČSSR, prenos iz Zagreba DNEVNIK
Pozor, Mike prihaja — film iz serije Marcus Welby IGRE BREZ MEJA — drugo srečanje v Milanu
Zagreb
TV koledar
Nogomet: NIZOZEMSKA — ČSSR
TRS I A	Čanje; 17.05 Komorna in operna
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ^asba; 17.35 Knjižne novosti; 19.30 ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11 35 Plošče; 20.20 Ponovno na spore Opoldne z vami; Ì3.30 Glasba po dui 21.15 Radijski oder. željah; 17.00 Program za mladino;	RADIO 2
13.15 Umetnost in prireditve; 18.30	7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po
Koncert: 19.10 Avtor in knjiga; ročila; 7.50 Jutranji program; 9.35 19.30 Folk in pop glasba; 20.00 Nadaljevanka; 11.00 Volilna tribù Šport; 20.35 Simf koncert; 21.55 na; 11.55 Orkester; 12.40 Iz New Glasba za lahko noč.	Yorka, Pariza in Londona; 14,00
Plošče; 15.30 Volilna kronika; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Po-
KOPER
7.30, 8.30, 13.30.	14.30, 17.30,
sebna reportaža; 17.50 Alto gra-
19.30 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja dimento; 18.35 Radijski oder; 20.00
p,.asb®: ,l0-.0(! ,Z "f™ f • U-1( Sestanek petih; 20.50 Plošče; 21.50 Otroški kotiček; 11.45 Ansambel p0p0ff
sodobne glasbe; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Po samoupravni poti; 15.00 Znanstvena oddaja; 15.35 Plošče; 16.00 Orkester Borghesi;
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20
1«	17.15 U Ver, Rom,: “f™™; j»
neja; 10.05 Za mlade radovedne
gna; 17.45 Rojaki v zamejstvu;
18.00	Po samoupravni poti; 18.15 Izložba hitov; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz priljubljenih oper;
20.00	Lahka glasba; 21.00 Zborov sko petje; 22.00 Literarna oddaja; 22.35 Pisana glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po-
že; 10.25 Zapojmo pesem; 10.40 Samoupravljanje; 12.03 Urednikov 13.10 Popoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slov. pihalne godbe; 14 30 Priporočajo vam; Ob izvirih glasbene umetnosti; 16.45 «Loto vrtiljak»; 17.45 Sprehodi instrumentov; 18.05
ročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Studio ob 18.00 19.00 Iz repertoar Vi in jaz; 10.00 Radijska razpra- ja zborov; 19.25 Tenorist Miro va; 11.00 Volilna tribuna; 11.50 Brajnik; 20.40 Ansambel Mojmira Orkester; 12.10 Četrti program; Sepeta; 20.50 Lahko noč, otroci!: 13.30 Volilne kronike; 14.05 Dro- 21.00 Koncert: 23.20 S festivalov bec satire; 15.30 Radijska nada- jazza; 00.05 Baudelaire: Pesmi v Ijevanka; 16.25 Popoldansko sre- prozi, 00.15 Jug. pevci.
PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAV JE. Leto XXXI, štev. 3 in 4. Me sečnik za poljudno zdravstvo. Iz bajanje revije sofinancira Izobraževalna skupnost Slovenije.
llllllltntllllllllllHIIIIIIIIIHIHIIIIIHHHIIIIIIIIIIIHIHIlillllHIIIHIIIIHlHHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIinillllllllllHIIIIIHHIHIHIIIHIIIHIIHIIIIIIHIIHIIinHIIIIIIIIIIIHHIHIiniHHllK
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pa-
zite se pred napakami in negotovimi podvigi. Z dobro voljo boste odpravili nevšečen spor.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dosegli boste uspeh, oziroma zmago nad nekim tekmecem. Neko iskreno prijateljstvo vam bo v uteho.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Na osnovi dane obljube boste dosegli kar dober uspeh. Ne kažite prevelike vneme za nove prijatelje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vsekakor branite svoje interese, čeprav to ne bo lahko. Z ljubljeno osebo bodite odkritosrčni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izpol
Horoskop
njujte svoje načrte z največjo natančnostjo. Za zasebno življenje nekoga imejte več razumevanja.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na poti ste k večjemu uspehu, toda ne smete sedaj popustiti, Majhna, toda nevšečna ljubosumnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Vztrajno ohranite svoje stališče do končne zmage. Vesela družba vas bo močno pritegnila.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vaše pobude bodo vzeli v poštev, čeprav ne takoj. V dru-
žinskem življenju bo nekoliko trenja.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Strnite vse svoje sile, kajti sicer bo šlo vse napak. Razgnali boste sume glede zvestobe nekoga.
KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Čeprav imate uspeh že zagotovljen. bo treba še zavihati rokave. Prijetno presenečenje v večeru.
VODNAR (od 21. L do 19.2.) Ne računajte, da bodo vsi sledili vašim idejam. V družini boste preprečili večji prepir.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Postavite se po robu težkočam, tako da jih izkoristite v svoj prid-Prijetna vest ali darilo.
NOGOMET
POLFINALE EVROPSKEGA PRVENSTVA
Danes: ČSSR-Nizozemska Jutri: Jugoslavija-ZRN
«Plavi» favoriti celo za končno zmago - Vse reprezentance dopotovale
Danes in jutri bosta v Zagrebu, oz. v Beogradu polfinalni tekmi za evropski nogometni pokal narodov. Kot je znano, so se za sklepni turnir uvrstile naslednje reprezentan ce: Jugoslavija, Nizozemska, Zahodna Nemčija in češkoslovaška.
V	četrtfinalu je Jugoslavija odpravila Wales, Nizozemska Belgijo, ZRN je premagala Španijo, ČSSR pa povsem nepričakovano Sovjetsko zvezo.
Zbrana je torej evropska elita. Morda bi SZ le sodila med četverico najboljših, dogodki na igrišču v četrtfinalu pa so potrdili, da so Sovjeti dokaj nekonstantni, kot je navsezadnje nekonstantno tudi njihovo najboljše moštvo Dinamo iz Kijeva, ki je bilo prav tako izločeno v klubskem evropskem pokalu.
V	tej četverici pa ni niti Italije, ki v zadnjih letih še ni prebolela hude krize, Id se je vznemirljivo porajala na SP v Zahodni Nemčiji.
Jugoslaviji pa je uspel podvig. Jugoslovanski nogometaši so na kvalifikacijah pokazali zanesljivo igro in dokajšnjo mero zrelosti tudi na izredno zahtevnih tekmah. Ante Mladenič se je moral sicer poslu-žiti tudi «tujcev» (Oblak, Popivoda, Džajič, Katalinski), da se je «plava vrsta» uvrstila med četverico najboljših. Kljub temu pa mislimo, da Jugoslavija si trenutno zasluži to prestižno mesto v evropskem nogometnem merilu. Stara generacija se je izredno dobro spojila z mlajšo, tako da tvori reprezentanca izredno homogeno skupino. Tehnično pa žal, ostaja rakova rana te reprezentance pomanjkanje takega napadalca, ki bi znal izkoristiti in zaključiti z zadetkom vse akcije, ki jih gradijo vezni igralci na sredini igrišča.
Zanimivo je tudi, da večina trenerjev polfinalistov in tudi slavnih protagonistov tega polfinala, kot so
Ljubljanska in koprska televizija bosta neposredno prenašah vsa polfinalna in finalna srečanja za evropski pokal narodov. Vse tekme še bodo pričele ob 21.15, in sicer danes: ČSSR - Nizozemska; jutri: Jugoslavija - ZRN; v soboto: finale za 3. in 4. mesto; v nedeljo finale za 1. in 2. mesto.
Italijanska televizija bo šele jutri, ob 17.15, prenašala tekmo ČSSR -Nizozemska, na 2. sporedu. Prav tako na 2. sporedu bo (približno ob
22.	uri) tekma v Beogradu med Ju*' goslavijo in ZRN.
Braneta Oblaka, ki trenutno, igra v ZRN in zato tudi odlično pozna jutrišnje nasprotnikè. Njegova igra na sredini igrišča bo seveda odio čala o taktični premoči te ali one reprezentance.
Skratka, obeta sfi nam edinstvena predstava in morda bo Jugoslavija prav pred svojim občinstvom dosegla enega največjih uspehov v zgodovini svojega nogometa.
POKAL ITALIJE
Osrednja tekma v Firencah
MILAN, 15. — Jutri bo prvo povratno kolo tekmovanja za italijan-
ski nogometni pokal. Osrednje srečanje bo v Firencah, kjer se bosta spoprijela Fiorentina in Napoli. PARI JUTRIŠNJEGA KOLA (16. 6.)
SKUPINA A: Genoa - Inter; Lazio - Verona.
SKUPINA B: Fiorentina - Napoli; Milan - Sampdoria.
* * *
Drevi, ob 21.15, se bosta v Sieni v prijateljski nogometni tekmi pomerila domača Siena in Juventus.
PARIZ, 15. —- Carlos Monzon, ki se bo 26. junija spoprijel za svetovni naslov srednje kategorije, je svojega nasprotnika tako ocenil: «Valdes je zame premajhen in bo lahko svetovni prvak, le ko bom jaz prenehal z boksanjem.»
MINIBASKET
TURNIR OR 10-LETNICI SOKOLA
Nabrežinci so v lepi tekmi v finalu premagali borovce
V boju za tretje mesto je Rreg gladko odpravil Opence
Včeraj so se v Nabrežini spoprijeli najmlajši predstavniki naših košarkarskih društev.
POLFINALE
Sokol — Breg 50:11 (38:7)
SOKOL: Ušaj 30, Devetak 8, Žbogar 2, Grilanc 2, Sedmak 2, Pertot Niko 6, Pertot Nevenko, Pangos.
BREG: Žerjal, Rapotec 7, Smot-lak 2, štrajn, Klabjan 2.
SODNIKA: Kravos in Pupis.
PM: Sokol 0:4, Breg 1:2.
Sokolovi predstavniki so bili premočan nasprotnik za požtrvovalne Brežane. Domačini so že v začetku povedli in so svojo prednost predvsem po zaslugi Ušaja in Nika Per-tota, stalno večali. Med poraženci je zadovoljil Rapotec.
Bor — Polet 58:16 (32:4) j BOR: Bradassi 46, Vascotto, Cej
llll■llllllllllllllllllll^■ll<»■>||>|i■»■lll■llllttlllIlllllIlllllIllllllllIllItlllllllllllIllIl••■ullllllllllllllllmIIlllmImvIlllllllllMllllllllllllllllIlllllllulllllUIIIIllIllllIIllllllllll
ATLETIKA
NA BALKANSKIH IGRAH V CELJU
BOLGARIJA SE BO PREOSTA VILA Z ZELO DOBRO ŽENSKO EKIPO
H/Scški del bolgarske reprezentance ne bo igral vidnejše vloge
Beckenbauer, Cruyff, Neeskens in drugi, je izjavila, da je za končno zmago favorit Jugoslavija. Po njihovem mnenju razpolaga Jugoslavija z odličnimi nogometaši, poleg tega pa bo lahko računala na domače občinstvo, kar je seveda na podobnih tekmovanjih večkrat odločilnega pomena.
ČSSR — NIZOZEMSKA
Že danes se bosta v Zagrebu v prvem polfinalu spoprijeli reprezentanci Češkoslovaške in Nizozemske. Favorit je seveda Nizozemska, ki uvršča več odličnih nogometašev, ki so se že izkazali na zadnjem Sp v ZRN, ko so si priborili pravico nastopa v finalu.
ČSSR bo skušala s svojo počasno in preračunano igro vsiliti nasprotniku počasnejši tempo, s katerim so bili Nizozemci, pravi «izumitelji» totalnega nogometa, vedno v težavah. Taktika je nogometašem ČSSR uspela tudi v četrtfinalnem srečanju s SZ. če pa se bodo Nizozemci pravočasno razigrali, potem pa mislimo, da ni dvoma o finalistu.
JUGOSLAVIJA — ZRN
To srečanje bo na sporedu jutri
V	Beogradu. V Jugoslaviji vlada seveda za to tekmo izredno pričakovanje. «Plavi» so se za tekmo temeljito pripravili. Nogometaši ZRN pa so že tako izkušeni, da bi znali tudi na tujem predvajati izredno kakovosten nogomet in s tem seveda premagati Jugoslavijo.
Tehniki so si edini v tem, da bo
V	tem srečanju odločilen doprinos
Bolgarija je med tistimi deželami, kjer se je v zadnjih letih atletika posebno razbohotila. To velja v prvi vrsti za dekleta, medtem ko moški občutno zaostajajo. Primerjali bi jo lahko z NDR.
Od teka na 800 m naprej bolgarska vrsta skoraj ne pozna takih slabosti, ki bi jo na BAI že vrgle iz borbe. Res je nekoliko slabša daljina, zato pa sprinterka Panajotova na papirju le malo zaostaja za osta-limi Bolgarke imajo v svoji sredi nekaj kandidatk tudi za olimpijske kolajne.
Sem spada metalka krogle Ivanka Hristova, ki je letos dosegla že 21,48 metra in zaostaja za svetovnim rekordom za samo 19 cm. Nekaj podobnega velja tudi za metalko diska Vergevo, ki je letos presegla 68 m. Pri višini se po 4 letih ponovno pojavlja Jordanka Blagojeva, ki dve leti zaradi materinstva ni nastopala. Blagojeva je prišla dokaj nenadoma na dan- pred kratkim, v. Miinchnu, kjer ji je leta 1972 ušla zlata kolaj-ma^kiiiji je bilama'-dosegu roke. Z odličnim skokom 188 cm je premagala prav tedanjo zmagovalko Mey-farth.
Tek na 800 m bo odkril dve odlični tekačici. Več je treba pričakovati od 21-letne Nikoline Štereve, ki je bila pred nedavnim svetovnim rekordom v tej panogi še med možnimi zmagovalkami v Montrealu. Rezultat med 1’59” in r59”5 bi moral biti v Celju zelo zelo realen, zmaga pa lahko tudi druga Bolgarka Tomova ali pa bivša svetovna rekorderka Zlateva (sedaj Koleva). Bolgarke bodo zelo močne tudi na 1500 metrov.
Moški ne bodo odigrali tako važne vloge. Nevarna bosta verjetno sprinter Petrov in tekač na 400 m Bratanov, odličen posebno čez ovire (49”77), sicer pa evropski dvoranski prvak za letošnje leto.
Poprečni ali celo slabi so teki na 800 m naprej, prav taki pa tudi skoki. Od metov dajeta disk in krogla realne možnosti za uspeh.
Dober deseterobojec Rumen Petrov (lani 7875 točk) dopolnjuje pregled moške vrste ,ki bo zanesljivo za Jugoslavijo in Romunijo.
B. K.
DREVI V VIDMU
Startali bodo tudi borovci
V Vidmu bo drevi večji atletski miting vsedržavnega značaja. Tekmovanje naj bi pomenilo za atletsko najmočnejše mesto v deželi povratek k normalni dejavnosti, po katastrofalnem potresu. Miting nosi
naziv «Pro Friuli». Izkupiček tekmovanja so namreč namenih žrtvam potresa.
Od vidnih imen bo nastopil državni in evropski prvak Mennea, poleg njega pa še vrsta drugih državnih reprezentantov, poleg, seveda, vse deželne elite. Na tekmovanju bo prisoten prvič po poškodbi tudi skakalec v višino Del Forno, ki je v nedeljo izgubil svoj državni rekord. Del Forno se je v bistvu že sprijaznil z dejstvom, da v Montrealu ne bo mogel nastopiti pri polnih močeh. Izguba celega meseca dni treninga je za vrhunskega atleta namreč u-sodna, posebno če je glavno tekmovanje pred vrati.
Prisotni bodo tudi atleti Bora. Švab bo v zelo močni konkurenci skušal 400 m čez ovire preteči v manj kot 57”. V normalnih pogojih bi moral biti podvig možen. Loredana Kralj bo metala kroglo. Upajmo, da bo konkurenca močnejša kot običajno in bo tako borovka dovolj motivirana.
Lepa uveljavitev naših atletov
TUDI BOROVCI V POKRAJINSKI REPREZENTANCI
Za četveroboj «4 pokrajin», ki bo v soboto v Trstu za naraščajniške kategorije ter v nedeljo v Vidmu
Tudi Sonjo Antoni so uvrstili v tržaško pokrajinsko atletsko reprezentanco, v kateri bo tekla na 200 m
za mladinske in članske, so bili v tržaško ekipo uvrščeni tudi nekateri atleti in atletinje Bora.
V	soboto bodo v Trstu nastopile Sonja Antoni v teku na 200 m ter Irena Tavčar in Patrizia Padovan v metu krogle, medtem ko bo Sandi Bigatton metal kopje ter skakal s palico.
V	Vidmu bosta v nedeljo tekmovala Bruna Mahne na 800 m in Aleks Kalc v metu kladiva.
Tehnični program tekmovanja je letos neugoden za Bor. V primeru da bi tekli na 100 m in skakali v daljino bi prišli v poštev še Marinka Semolič in Marina Purič, ostale pa bi itak ohranile svoja mesta.
V	članski konkurenci bo tako odpadla tudi Loredana Kralj, ker bodo metali samo disk.
Kot rezerva je bil določen za tek na 110 m čr ovire Duško Švab.
KOŠARKA
"7;'v i. diviziji
Prepričljiva zmaga Kontovela
Kontovel — Staranzano 91:57 (38:28)
KONTOVEL: P. Starc 22, L. Starc 17, Košuta 2, K. Starc 20, Zavadlal 6, Ukmar 8, Perini 4, Ban 13.
PON: Ivo Starc v 13. min. d.p.
SODNIKA: Boniccioli in Boscolo.
V	tretji tekmi povratnega kola je domači Kontovel brez vehkih težav odpravil Staranzano. Tekma se je začela z majhno premočjo domačinov, a beli se niso znali oddaljiti od gostov. Tako se je prvi polčas končal s Kontovelci v vodstvu za 10 točk.
V	nadaljevanju se je prednost ve-
dno večala, dokler ni sodnik odžviž-gal konec tekme. Ta tekma je služila domačinom bolj za dober trening kot za prvenstvo, kajti domače moštvo se zbere na igrišču samo pred tekmami. Ostale dni v tednu pa nihče ne trenira. V tej tekmi pa so Kontovelci zaigrali kot znajo in strli odpor gostov. Kot običajno je bil najboljši strelec na igrišču Peter Starc, a tudi ostali, posebno mladi Klavdij Starc (1961), so zaigrah dobro ter so prikazah lepo in dinamično košarko.	Igko
Drevi bo italijanska televizija v oddaji «Športna sreda» prenašala boksarsko srečanje težke kategorije med Američanoma Foremanom in Frazierjem. Prenos bo na prvem sporedu.
10, Furlan A. 2, Furlan L.
POLET: Ferri 10, Granier 4, Fab-bi 2, Hrovatin, Husu in Bandelj.
SODNIKA: Kravos in Pupis.
Tudi Bor je imel lahko delo z mlajšimi in nižjimi poletovci. Posebno se je izkazal visoki Bradassi, ki je polnil koš za košem in je bil za nasprotnike neustavljiv. Med borovci je dobro zaigral tudi Cej, med poletovci pa Granier in Ferri.
FINALE ZA 3. MESTO
Breg — Polet 46:14 (22:6)
BREG: Žerjal 8, Rapotec 20, Klabjan 16, Smotlak, Štrajn 2.
POLET: Ferri 10, Granier, Fabbi 2, Hrovatin 2, Husu, Bandelj.
SODNIKA: Oblak in Pahor.
PM: Polet 0:2, Breg 0:4.
Brežani so si s hitrejšo in učinkovitejšo igro zagotovili 3. mesto. Trojica Rapotec - Žerjal - Klabjan je s hitrimi protinapadi povsem strla odpor poletovcev, med katerimi je bil najboljši Ferri.
FINALE ZA 1. MESTO
Sokol — Bor 32:31 (17:18)
SOKOL: Ušaj 22, Pertot Niko, Pertot Nevenko, Devetak 8, Grilanc, Žbogar 2, Pangos, Sedmak.
BOR: Bradassi 12, Cej 6, Furlan L., Furlan A. 9, Vascotto 4.
SODNIKA: Pupis in Pahor.
PM: Sokol 0:2, Bor 1:2.
V najlepši in najbolj napeti tekmi turnirja je Nabrežincem uspelo iztržiti tesno zmago. Nihče pa bi ne mogel nič oporekati, če bi zmagah borovci. Največjo zaslugo za zmago Sokola ima kapetan Martin Ušaj, ki je zadeval koše iz vseh položajev, poleg tega pa je izredno dobro kril mnogo višjega Bradassija. Nekaj odločilnih košev je dosegel tudi Devetak, medtem ko sta pri Boru presenetila Andrej Furlan in Vascotto.
Lestvica najboljših strelcev tega turnirja je taka:
1.	Bradassi	58
2.	Ušaj	52
3.	Rapotec	27
4.	Ferri	20
5.	Klabjan	18
6.	Devetak	16
Marko
TEN IS
LONDON, 15. — V Londonu so določili nosilce skupin za mednarodni teniški turnir v Wimbledonu. Seznam teh igralcev je tak:
MOŠKI
1.	Arthur Ashe (ZDA)
2.	Jim Connors (ZDA)
3.	Hie Nastase (Rom.)
4.	Bjorn Borg (Šve.) ’ ' V
5.	Adriano Panatta (It.)
6.	Guillermo Vilas (Arg.)
7.	Roscoe Tanner (ZDA)
8.	Rual Ramirez (Meh.)
9.	Tom Okker (Niz.)
10.	John Newcombe (Avstral.)
11.	Eddie Dibbs (ZDA)
12.	Tony Roche (Avstral.)
13.	Jaime Fillol (Čile)
14.	Brian Gottfried (ZDA)
15.	Jan Kodeš (ČSSR)
16.	Stan Smith (ZDA)
ŽENSKE
1.	Chris Evert (ZDA)
2.	Evenne Goolagong (Avstral.)
3.	Virginia Wade (VB)
4.	Martina Navratilova (ČSSR)
5.	Olga Morozova (SZ)
6.	Rosemary Gasals (ZDA)
7.	Susan Barker (VB)
8.	Kerry Reid (Avstral.)
Primorje je tudi v predzadnjem kolu 2. nogometne amaterske lige doživelo še en hud spodrsljaj: na domačih tleh je izgubilo s Flaminiom z 0:3
iiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu»
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Jutri na sporedu poslovilne tekme
Od naših enajsteric bo igrala doma le Zarja
Jutri bo na sporedu zadnje kolo prvenstva. Od naših ekip samo Zarja igra na domačih tleh, in sicer z Libertasom, Primorje in Vesna pa igrata v gosteh proti De Macoriju, oziroma z Edile Adriatica.
DE MACOR1 — PRIMORJE Prosečani gredo v goste k De Macoriju, ki nujno potrebuje obe točki, če hoče upati na obstoj v ligi. Seveda, Tržačani računajo tudi na slabe nastope svojih tekmecev, ki so na boljšem položaju lestvice. Primorje je v zadnjih tekmah dokazalo, da res ne more preboleti krize in zaigrati kot v začetku prvenstva, zato bodo jutri na boljšem domačini, če upoštevamo tudi, da manjkata Primorju dva standardna nogometaša, Bezin in Cimolino, ki sta bila v nedeljskem srečanju s Flaminiom diskvalificirana.
EDILE ADRIATICA — VESNA Križani gredo po zmagi nad Ison-zom v goste k ekipi Edile Adriatica. Moštvi nimata problemov z Igstvico, zato bi moralo biti’ srečanje zelo uravnovešeno in ekipi bosta gotovo skrbeli, da prikažeta lep. nogomet
iiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiifiiiiiiiuiiimmiHiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiHiiiiiu,,,,
NOGOMET
MEMORIAL M. PERMA
Danes prva srečanja tamirja veteranov
Prijavilo se je osem moštev- Prireditev organizira Primorje
Danes se prične nogometni turnir za veterane, katerega organizirajo veterani Primorja v spomin na bivšega nogometaša in člana proseške-ga društva Marija Pertota.
Na letošnjem turnirju nastopa namreč kar osem ekip veteranov, ki so razdeljene v dve skupini. V prvi skupini nastopajo Tabor, Koper, Ponziana in Barcolana, v drugi pa S. Giovanni, Opčine, Breg in Primorje. Zmagovalca posameznih skupin bosta odigrala finalno tekmo, drugouvrščeni ekipi pa se bosta spoprijeli za 3. in 4. mesto.
Vse tekme bodo odigrali ob sredah in sobotah na proseškem igrišču. Na sporedu bosta po dve tekmi na dan, prva ob 19. uri, druga ob 20.30.
V otvoritveni tekmi se bosta danes ob 19. uri spoprijeli ekipi Primorja in S. Giovannija, ob 20.30 pa bosta igrah moštvi Ponziane in Tabora iz Sežane.
Ljubitelji nogometa bodo ponovno videli na nogometnem igrišču bivše nogometaše posameznih ekip in bodo brez dvoma prisostvovali lepemu nogometu.	H. V.
DELOVANJE ZSSDI
ZSŠDI obvešča, da bo odslej u-rad v Trstu odprt vsak dan. od 8. do 14. ure in ob torkih in petkih tudi popoldne, od 18. do 20. ure.
in zadovoljita svoje navijače s prikazano igro.
ZARJA — LIBERTAS
Bazovci v zadnji tekmi prvenstva sprejemajo v goste ekipo Liberta-sa, ki je že osvojila 1. mesto lestvice. Tekma torej ni važna za položaj na lestvici posameznih ekip, bo predvsem prestižnega pomena. Zarja, ki je v zadnjih nastopih res pokazala to kar zna, si bo brez dvoma hotela zagotoviti vsaj pozitiven rezultat in ohraniti 3. mesto na lestvici, ki predstavlja lep uspeh bazoviškega moštva. Libertas bo prišel v Bazovico z namenom, da odigra lepo tekmo, da se poslovi od letošnjega prvenstva z lepo igro.
V ostalih tekmah predvidevamo remi med Sagradom in Aurisino, zmago S. Anne nad Costalungo, delitev točk med Campanellami in Villessami obe točki za Isonzo v tekmi z Rosandro, tekma Flaminio -Fogliano pa je odprta vsem rezultatom.
;	H. V.
Teniški klub Gaja obvešča udeležence mladinskega začetniškega teniškega tečaja, da se bodo vaje pričele danes, 16. t.m., ob 10. uri na društvenih igriščih v Pa-dričah. (Postajališče avtobusa št. 39 v neposredni bližini igrišč TK Gaja — odhod iz Ul. Cicerone ob 9.40). Vpis je možen tudi ob samem pričetku tečaja.
V	Sovodnjah proslavljajo letos 20-letnico ustanovitve športnega društva. Da bi proslavili to, za slovenski šport pomembno obletnico, bodo v poletnem času razne športno-kultume manifestacije, na katerih. bodo nastopali športniki iz zamejstva in Slovenije.
V	ta okvir spada tudi nogometno srečanje naraščajnikov, ki bo v nedeljo, 20. junija, ob 19. uri na nogometnem igrišču v Sovodnjah. Srečali se bosta reprezentanci ZS ŠDI Trst in ZSŠDI Gorica. Tekma bo imela 2 polčasa po 30 minut.
Za tržaško reprezentanco bo trening danes, 16.	t.m., ob
18. uri na nogometnem igiršču v Trebčah. Sklicani so naslednji igralci:
BREG: Mitja Zonta, Pavel Grizanič. Andrea Ražem, I-gor Labiani in Saša Smotlak.
KRAS:	Boris	Vitez, Boris
Kosovel, Zdravko Skupek, Evgen Daneu, Valter Purič in Rudi Pobega.
PRIMOREC:	Marko Kralj,
David Malalan, Franko Škerla vaj, Dario Stojkovič in Franko Milkovič.
TRENER: Šalih Softič.
Poraz Panatte
NOTTINGHAM, 15. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Nottinghamu je Amerikanec Estep v 2. kolu premagal Itahjana Panatto s 6:0, 4:6 in 6:3.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SREDA, 16. junija 1976
ATLETIKA
MITING «PRO FRIULI»
20.30	v Vidmu
Nastopa tudi Bor
NOGOMET
PERTOTOV MEMORIAL
19.00	na Proseku
Organizira Primorje
JUTRI
ČETRTEK, 17. junija 1976
KOŠARKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
9.30	v Miljah
Edera — Bor
* * *
9.30	na Opčinah
Polet — Kontovel
MINIBASKET
ZAKLJUČNI BOROV TURNIR
9.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Nastopajo Bor, Breg, Kontovel, Polet, Sokol
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
19.00	v Bologni
Kras — GBC Bari
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
17.00	v Žavljah
De Macori — Primorje
* # *r
17.00	na Opčinah
Edile Adriatica — Vesna * » *
17.00	v Bazovici
Zarja — Libertas » * *
NAJMLAJŠI
9.45 na Opčinah
Supercaffè — Primorje » * *
«PIŠČANCI»
10.00	na Padričah
Union — Esperia Pio XII B » * •
STARI — MLADI
18.00	v Dolini
Igralo Ricmanjci
JADRANJE
Na včerajšnji tiskovni konferenci
Predstavili so državno mladinsko prvenstvo
Včeraj je bila v Trstu, na sedežu časnikarskega krožka, tiskovna konferenca, na kateri so odbomikj jadralnega kluba Pietas Juha, ki ima sedež v Sesljanu, predstavili prisotnim potek prvega italijanskega jadralnega mladinskega prvenstva v razredu «laser».
S tem tekmovanjem si je društvo Pietas Julia zastavilo cilj, da tako dostojno {Kičasti svojo 90-letnico delovanja in da obenem turistično pro-pagandira Tržaški zaliv.
Tekmovanje bo obsegalo štiri regate in s 2 bo začelo 19. julija. Vpisovanje je prosto, tako da organizator pričakuje preko 80 tekmovalcev.
EKR
74.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
<55
I
I
Opustile so pohode z večjimi enotami iz postojank v notranjost po glavnih poteh in po vnaprej pripravljenem načrtu. Množične napade so nadomestili sistematski, časovno dokaj natančno koordinirani vdori z manjšimi oddelki, od 25 do 50 vojakov, ki so prihajali po žlebovih in gozdovih iz več smeri na določeno območje. Največkrat so vdirali iz Materije in Kozine skozi Brezovico in Slivje proti Mršam, Artvižam in Orehu. Iz Podgrada pa čez Podbeže proti Za-jelšju ali čez Hrušico in Loče ter Javorje proti Pregarju, Gabrku, Rjavčam in Tatram. Z jugovzhodne smeri pa iz Ilirske Bistrice skozi Harije in Zajelšje proti Pregarju, Celjam in Preložam. Dne 23. oktobra pa so se tudi četniki za nekaj dni vrnili na Prem in v Smrtje ter že prvi dan izropali prem-sko župnišče, ker jim je bilo znano, da župnik Lojze Lesar aktivno sodeluje z NOV.
Nemci so uporabljali v novih taktičnih posegih predvsem mlade vojake, pripadnike bataljona «Heine» oz. 1. bat. 139. Polka 188. rezervne divizije gorskih lovcev, ki so bili zelo izkušeni in v divizijski bojni šoli tudi posebej izšolani za proti-Partizanske boje * Mnogi izmed njih so govorili slovensko. Xi oddelki so s svojo taktiko nekajkrat presenetili bataljon-
ske patrulje in posamezne čete ter postajali čedalje bolj predrzni Tako je 21. oktobra vdrl oddelek 20 do 50 vojakov iz Materije čez Artviže na Vareje. Patrulje in manjši oddelki drugih enot nemške vojske, oddelkov SS in italijanskih fi-nancarjev pa so dnevno prihajali prosjačit in ropat hrano ter strašiti ljudi v vasi blizu postojank.
Usklajeni in čedalje pogostejši vdori z manjhnimi in dokaj urnimi oddelki so postajali vedno bolj nevarni, ker je bila že pozna jesen in je z drevja v brkinskih gozdovih odpadalo listje.
Tako je 23. oktobra okoli 10. ure neopazno prišla iz Materije na Artviže skupina kakšnih 30 nemških vojakov. Blizu vasi je presenetila nepazljivo patruljo prve čete in jo napadla. Padel je član patrulje Rudolf Mezgec. Zavoljo tega je patrulja pozno obvestila četo o napadu. Navzlic temu so odhitele tri četne desetine s 3 lahkimi strojnicami na položaj vzhodno od kote 817 med Artviže in Ostrovico, da bi napadle in s tem zadržale sovražnikov oddelek. Vendar so Nemci prej zasedli položaje, ki jih je nameravala zasesti četa, in z njih napadli četno predhodnico. Padel je vodnik Jože Celin, huje ranjen pa je bil borec Anton Raspot. Vnel 'se je boj za rešitev ranjenca. V njem se je izredno izkazal mitraljezec Anton Škvarča,** ki je iz kritičnega položaja odnesel svojega ranjenega pomočnika in rešil strojnico.
Končno se je morala četa spričo hudega sovražnikovega pritiska umakniti, ker je bila številčno šibkejša kot sovražnik in na neugodnem položaju. Nemška skupina je potem vdrla na Ostrovico in pokradla prebivalcem nekaj kokoši, hrane in zlatnine, nato pa se je umaknila v postojanko.
Naslednjega dne ob 10. uri še preden si je 1. četa opomogla od presenečenja, je vdrl v Brkine oddelek 42 Nemcev. Tokrat so bili Nemci še bolj predrzni, saj so prešli iz Materije na Mrše, od tod pa čez Orehek na Tatre. Tu so ostali
do 14. ure, nato so krenili po stezi skozi Padež proti Ostro-vici. V Padežu je nemška enota naletela na orožarja štaba 4. bataljona Silva Kluna. Ta je nato v boju padel. Vzeli so mu puško in nadaljevali pohod proti Ostrovici. Pod vasjo pa jih je ob 14.30 napadla zaseda 1. čete, ki ji je z leve strani priskočil na pomoč komandant bataljona Franc Centa s patruljo 1. čete. Sovražnikov oddelek se je znašel v neugodnem položaju in se hitro umaknil proti jugovzhodu oziroma Artvižam, nato pa se je vrnil v Materijo. Ugotovili so, da je bil en sovražni vojak ranjem.
Dne 25. oktobra je štab 4. bataljona organiziral na Mi-sličah pogreb padlih borcev Silva Kluna, Jožeta Celina in Rudija Mezgeca. V poslednje slovo jim je pred številnimi borci in prebivalci spregovoril politični komisar 1. čete Franc Zorc, bataljonski pevski zbor pa jim je zapel žalostinko.
Sovražnikovi oddelki, ki so jih vodili izkušeni oficirji in podoficirji, so spretno izkoriščali brkinske žlebove in gozdove za prikrito približevanje domnevnim položajem partizanskih čet. Vojaki so bili dobro izurjeni za bliskovite napade in hitre umike, znali pa so se tudi zelo spretno prilagajati terenu. Zato so bile takšne sovražnikove skupine čedalje bolj nevarne za kurirje, obveščevalce, intendante in aktivisti. Ti so dotlej prosto in brez posebnega spremstva hodili po brkinskih vaseh, ker je terenska obveščevalna služba vedno pravočasno ugotovila navzočnost sovražnikovih kolon, smeri njihovih premikov in številčno moč ter hitro o tem obvestila partizanske enote in vaščane. V novih razmerah pa je bilo zelo težko odkrivati, še težje pa presenečati, napadati in odločno poraziti zelo dinamične sovražnikove skupine, ki so prihajale iz jarkov in gozdov ob vsakem dnevnem času in vsakič od drugod, potem pa se največkrat vračale po drugih poteh v izhodišča. V boju z urnimi oddelki'bataljona «Heine» se je irkarala tudi množična, dobro organizirana partizanska
n tonih sovražnikovih premikov in njegove navzočnosti, zlat pa je bila prepočasna v obveščanju. Četam so bili ti oddel manj nevarni, saj se niso oblikovali s posebno hrabrostj ce so naleteli na resen odpor, temveč so se raje umakni °t Pa napadali; nevarni so bili zaradi svoje iznajdljivos nepričakovan^id^11’ spretnega Pokrivanja premikov
Takšna sovražnikova taktika je povzročala med bor negotovost in jih hudo utrujala, ker so morali velikokrat m kri in premrzli, pomanjkljivo opremljeni in oboroženi z d kej izrabljenim ter zato nezanesljivim italijanskim avtom« skim orožjem vztrajati po cele dneve pogosto pa tudi pona na položajih. Sovražnikove skupine pa so bile zaradi stali zaposlenosti večjega števila četnih borcev z raznimi prenc materialov in drugimi nalogami tudi številčno in po obor zitvi skoraj vedno močnejše kot posamezne bataljonove č te; ra^njesčene na širšem brkinskem prostoru, precej vsa se ,I'	teSa Pa. četni poveljniki ponavadi niso zanesljh
vedeli ah m v bližini še kakšna sovražnikova skupina, bo ceti udarila v hrbet v primeru spopada. V takšnih razm rab in spneo taksne sovražnikove taktike je bil tudi razp re re ativno šibkih in slabo medsebojno povezanih čet t
uIk Zk e.mi ■ brklnisJcenl območju premalo učinkovit. Zato štab bataijona skleni! razporediti čete na ožjem prostoru, c bi si laze medsebojno pomagale.
* Bojno šolo 188. rezervne divi zije gorskih lovcev je organizlr , .C^e.0va^a 24. septembra 1944 do 7. januar 01 o m \	v Ljubljani, nemški fondi, divizijska bojna šola, fascili
ziy/ii.)
bataljona je na predlog četnega poveljstva 1. čete po valil Antona Skvarča za pogumno zadržanje v boju. (Predlog 1. če 26. 10. 1944 v arhivu IZDG F. 298/HI.) (Nadaljevanje sledil
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 iir — vnaprej piačano celoletna 20.500 lir. letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30______
letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSK
Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» . DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
16. Junija 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT- Trst
V INTERVJUJU ZA KOPRSKO TELEVIZIJO
Tajniki PSI, KD in KPI o pomenu volitev
O De Martino
(Nadaljevanje s 1. strani)
cilj. Spričo tega položaja smo se znašli pred izbiro: ne poseči in torej biti nemočni opazovalci postopne zaostritve italijanskega položaja, zlasti pa gospodarske krize, ali pa predočiti ta vprašanja volivcem in jih pozvati naj odločajo o teh vprašanjih, ki so odločilnega pomena za državo.
VPR.: Vi ste formulirali strategijo socialistične alternative, ali bo ta politika zmagala že na volitvah?
ODG.: V resnici si nismo zastavili socialistične alternative kot takojšnji cilj, ki naj bi ga dosegli s temi volitvami. Predočili smo le nujnost, da se porazi hegemonija oblasti krščanske demokracije in se ustvari pogoj za korenit politični preokret, ki postane lahko tudi osnova za korak naprej na poti socialistične alternative. Po naši oceni pa tu ne gre le za izbiro med krščansko demokracijo in komunisti. Ne gre namreč prezreti socialistov, okrerAtve stranke, ki zaradi svoje zgodovine, tradicije in načel v največji meri jamči demokratični razvoj države in povsem demokratični prehod v socializem. Prav zato odločno poudarjamo tudi to plat vprašanja.
VPR.: Kakšni so stvarni gospodarski ukrepi, ki jili predlaga PSI?
ODG.: Kot prvi cilj si zastavljamo okrepitev gospodarstva s politiko, ki je v nasprotju z dosedanjo. Doslej so menili, da bodo premagali inflacijo z omejitvenimi ukre-pv, ki so okrnili proizvodnjo. Po našem mnenju pa omejitveni ukrepi niso učinkoviti v boju z inflacijo in m obvarujejo kupne moči naše valute; prepričani smo, da moramo okrepiti proizvodnjo in razširiti njeno osnovo, kajti valuta se krepi z naraščanjem državnega bogastva, medtem ko se šibi, uo bogastvo u-pada. To je po naši oceni prva naloga nove vlade. Takoj nato pa bo morala rešiti vprašanje, kako porazdeliti žrtve, kajti ni dvoma, da bo morala država nekaj žrtvovati, vendar pa gre to breme naprtiti bogatejšim. ne pa, kot doslej, izključno ljudskim množicam. To so osnovne smernice naše politike, ne pozabljamo tc na neizpolnjene reforme kot so reforma zdravstva, šole, urbanistična reforma ter preosnova bistvenih področij družbenega življenja. Prepričani smo.'da bi nova vlada, ki bi bila osnovana na drugačnih temeljih, lahko uresničila te reforme, ki bi znatno izboljšale družbeno raven italijanskega naroda in tudi njegov gospodarski položaj.
VPR.: Kakšno je stališče PSI glede osimskega sporazuma in zaščite slovenske manjš:ne v Italiji?
ODG. : Ni dvoma, da bo morala nova vlada ratificirati sporazum, saj sem prepričan, da ima Italija interes, da dokončno uredi svoj odnos z Jugoslavijo. Prav tako menim, da se bomo po ratifikaciji sporazuma morali lotiti vprašanja zaščite etničnih manjšin, še zlasti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vsekakor pa mi socialisti, o tem ni dvoma, nismo čakali na ta sporazum, da bi se zavzeli za obrambo etničnih skupnosti v Italiji.
i to je tudi po mojem osimski sporazum samo še prispevek, odločilni prispevek k utr jev m ju miroljubnih odnosov med našima deželama. Prav zato moram izreči same pozitivno mnenje. Kaj mi želimo/ Mi želimo živeti resnično v miru z vsemi deželami, rekel pa bi se posebej prav z Jugoslavijo, ki mia je iz vseh pogledov tako blizu. Zaradi tega je treba pospeševati vse, kar utrjuje dobre odnose in minio sožitje. Vse to je pozitivno in je ireba pozitivno ocenjevati.
VPR.: Slovenska manjšina v Furlaniji - Julijski krajini ne uživa še vseh pravic, ki jih predvidevajo italijanska ustava in mednarodne po godbe. Kakšno je sta/šče Krščanske demokracije v tej zvezi?
ODG.: Moram reči, da je zadeva prav gotovo zapletena, tcaa Krščanska demokracija se zavzema za to, da so v celoti in popoli, orna spoštovane pravice neke manjšine. To je Unija KD. Mi menimo, da je v korist enotnosti naše dežeie, če se spoštuje to bogastvo, bogastvo kulturnih in etničnih tradicij, ki ni v nasprotju z interesi Italije. V Ko’iksni meri bo uspelo zagotoviti zaščito, v tolikšni se bo utrjevalo tudi sožitje, kar pa koristi odnosom med obema državama. Toda tu je gredzsem korist Italije, ki je zainteresirana za o-zračje sožitja in sodeloianja raznih etničnih skupnosti, ki žive na njenem ozemlju. Zaradi tega odločno zagovarjamo nove koiake v smeri priznanja pravic manjšin
O Berlinguer
(Nadaljevanje s 1. strani)
bi neka stranka pristala na predloge druge stranke, saj bi to pomenilo spodbuditi svoje volivce, naj glasujejo za drugo stranko. Naj pa omenim, da je krščanska demokracija tudi pred upravnimi volitvami 15. junija zavračala vsakršno sodelovanje s komunisti tudi v krajevnih upravah. Po izidu takratnih volitev pa je morala KD v številnih deželah, v številnih občinah, v številnih pokrajinah pristati na politične in programske sporazume s komunistično .	■■	,	. .	.
partijo Prav zato pozivamo nohrce, | ^	3
naj glasujejo tako, da
poudarjamo, da mora biti napor pravično porazdeljen in usmerjen v prenovitev družbe in italijanskega gospodarskega razvoja, da omogočimo pravičnejšo družbeno ureditev. To je po našem mnenju pogoj, da pridobimo zaupanje in obvezo vsega naroda za premostitev krize in za mobilizacijo vseh sil. Danes vsi poudarjamo nujnost tega napora, te obveze nacionalne solidarnosti, ki je pa ni mogoče aoseči, če vodstvo države ne od-aža vseh ljud-1 skih sil, če delavski razred, če delovni ljudje ne bodo čutili, da ima vlada večjo politično in moralno moč, da je resnejša od dosedanjih vlad. Prav zato poudarjamo nujnost spremembe v političnem vodstvu in v vladi. Žal se je tolikšni škodi, ki sta jo gospodarstvu povzročila vlada in KD, pridruži še potres v Furlaniji. To terja posebne pobude in navore, ne le da zajamčimo najnujnejšo pomoč, pač pa predvsem, da zagotovimo prizadetemu prebivalstvu v najkrajšem času normalne pogoje za življenje, začenši z obnovo stanovanj. Menim, da vsi Italijani, Furlani pa še posebej, i-majo pred očmi porazno izkušnjo v dolini Belice, kjer po dolgih letih obljub niso ukrenili še ničesar, da bi obnovili bivališča Omenil sem ta izjemen položaj, ker menim, da je še dokaz več o nujnosti izrednega napora celotne državne skupnosti in torej nujnost: sodelovanja vseh demokratičnih in ljudskih sil pri upravljanju države. Nujno je tako vodstvo, ki naj daje zadostno jamstvo vsem Italijanom, in v tem trenutku Furlanom še posebej, da bodo vse zmogljivosti šle v korist javnosti, v korist skupnosti in ne omenjenih skupin privilegirancev.
VPR.: Ker smo že pri Furlaniji-Julijski krajini bi vam rad zastavil nekaj bolj specifičnih vprašanj. V tej deželi sta zelo občuteni in tesno povezani vprašanji globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti in italijansko-jugosiovanskih odnosov. Te odnose urejuje Osimski sporazum, ki ga Italija še ni ratificirala. Kakšne so obveze komunistične partije, da bosta vpra-bo parla-
MARINC ZAGOTOVIL VSESTRANSKO POMOČ SRS ŽRTVAM POTRESA
(Nadaljevanje s 1 strani)
gled prizadetega področja na jugo-
danskim srečanjem predočili dežel- *p,npffJn nHWnlifv, v,.,;»,,™ mm upraviteljem potrebe, zahteve
bo zlomljen lment’ ki ,bo izše1^ voiitev 20- ju' in odpravljen odpor krščanske de- nJja' zacel resevatl? mokracije ali drugih strank do kar najširšega sodelovanja med vsemi
O Zaccagnini
(Nadaljevanje r 1 strani)
ki je po mojem mnenju nedvomno fašistična.
VPR.:	Italijanski neofašisti u-
stvarjajo v sedanjem predvolilnem razdobju ozračje napetosti. Kakšne so politične rešitve položaja?
ODG. : V zvezi s temi stvarmi sem vedno odločno nasprotoval tako imenovani teoriji dveh nasprotujočih si ekstremizmov. To je po mojem mnenju povsem napačna teorija, saj se ni mogoče boriti proti fašističnemu nasilju z drugimi oblikami nasilja, ali s teorijami, ki naj bi opravičevale nasilje. Zaradi tega menim, da je treba rešiti osnovna vprašanja, ki pogajajo nasilje in je zato treba iskati tiste, ki ga finansirajo, treba je izruvati korenine zla, ki povzroča napetost in oblike nasilja.
VPR.: V ozadju vseh teh vprašanj je italijanska gospodarska kriza. Kakšne rešitve predlaga KD za rešitev gospodarstva?
ODG.: Tem vpiašanjem smo posvetili dobršen del našega programa. Preveč casa bi vzelo, če bi hotel orisati vse probleme. V bistvu pa je Italija dežela, ki že daljše razdobje živi iznad svojih zmogljivosti. To je tematika, ki jo je po ■mojem mnenju zelo dobro orisal La Malfa, ko zahteva zmanjšanje izdatkov za javne potrebe, kar pa ne pomeni zmanjšati samo državne izdatke, temveč tudi izaaike vseh državnih ustanov, krajevnih ustanov itd. Seveda obstaja lesna povezava z narodnim dohodkom, ker je treba razpolagati z večjimi sredstvi za produktivne izdatke na škodo neproduktivnih. Z novimi investicijami je treba rešiti bistveno socialno vprašanje, za katero se zavzemajo demokratične stranke m sindikati. Treba je obnoviti proizmidajo, produktivnost in zagotoviti zaposlitev. Osnovno socialno vprašanje je prav zaposlitev, treba je zap.sliti vse.
VPR.: Jugoslavijo ste spoznali v dramatičnem okolju druge svetovne vojne. Kako ocenjujete sedanje italijansko - jugoslovanske odnose in nedavni osimski sporazum?
ODG.: Te odnose ocenjujem zelo pozitivno. Odnosi med obema narodoma in obema vladama so zabeležili pred časom rahlo prekinitev in napetost, toda sedaj so v resnici odlični «z vseh zornih kotov. In za-
demokratičnimi strankami. Vprašujete me, kakšno bi, bilo naše stališče, če bi po volitvah KD zavrnila naše predloge. Vztrajali .orno, potrpežljivo vendar odločno, da dosežemo čim širše sodelovanje in tudi če bi do tega ne prišlo takoj, ne bomo zaprli vrat, pač pa bomo nadaljevali v državi in v parlamentu tako akcijo, da bo zavračanje te pobude vse bolj težavno. Ta pobuda je v resnici preprosta, vendar pa bistvenega pomena za Italijo, saj menimo da drugih predlogov, drugih rešitev za premostitev krize ni.
VPR.: Vlado bo nekako treba sestaviti. V primeru, da bi levica, točneje KPI in PSI dosegli 51 odstotkov glasov, bi se zadovoljili z aritmetično večino, se pravi 51 odst. glasov v parlamentu, ah pa bi vsekakor iskali zaveznike tudi izven levice, ozko vzeto, čeprav ne v KD.
ODG.: Vsekakor bi se zavzeli za širšo koalicijo, opozoril pa bi vas vsekakor, da se nekatere sile poslužujejo te možnosti, da bi bila morebitna vlada osnovana na 51 odst. glasov levice, kot strašila, da bi preprečili premik na levo in napredek komunistov. , 1 je po naši o-ceni nujen predpogoj za najširše sodelovanje med vsemi demokratičnimi silami, kajti prepričani smo, da Italija potrebuje vlado s čim širšo osnovo v ljudskih množicah.
VPR.: Rad bi vas vprašal kakšen pomen pripisuje partija prisotnosti neodvisnih katoliških kandidatov na kandidatnih hstah, kaj pravi partija, kako se obrača na katolike, ki delujejo v sklopu KD ah izven nje?
ODG.: Prisotnost katolikov na naših kandidatnih listah ima dvojen pomen. Po eni strani potrjuje nujnost laičnosti politične angažiranosti, ločevanja med pripadnostjo verski skupnosti in svobodo politične izbire in boja. Po drugi strani pa kot so katoliki, ki kandidirajo na naših listah, že poudarili, nujnost premostitve vsakršne zapore do levice, vsakršnih predsodkov do komunistov, zaradi katerih je obubožala sama KD in katere ogrožajo demokratično življenje v Italiji. Potrjuje nujnost čim širšega sodelovanja med komunističnimi, socialističnimi in katoliškimi silami ter vsemi ostalimi naprednimi in demokratičnimi silami. Očitno ne ti dima, da se naša politika do katolikov končuje s tem, da nekateri kandidirajo na naših listah, saj med drugim, katoliki kandidirajo na listah vseh strank. Naša 'lolitika srečanja s katoliškim svetom zajema vse katoliške sile, predvsem pa ljudske katoliške sile, ki so v KD in tiste, ki so se organizirale v drugih družbenih in političnih gibanjih.
VPR.: Doslej sva govorila o politični krizi, vendar državo pesti tudi zelo huda gospodarska kriza. Vi pravite, da je v programu vaše stranke poudarjeno, da je krizo mogoče premostiti le s prispevkom vseh. Toda kdo bi moral plačati za krizo, ali bolje po kakšnih načelih bi morah porazdeliti napor za premostitev težav?
ODG.: Žal je politika dosedanjih vlad, ki jih je vodila KD, privedla državo v kočljiv gospodarski in finančni položaj. Ta dediščina je tako hudo breme, da smo imeli za potrebno javno vondariti nujnost večletnega napora, dc skušamo o-krepiti gospodarstvo. Obenem pa
ODG.: Kar zadeva slovensko skupnost bi rad ponovil, čeprav mislim, da to vedo že vsi Slovenci, ki živijo v Italiji, da je naša kot ose-državna’ stfdnka'vselej branila interese ■im.pravice.. slovenske skupnosti. Mislijn, da je naša partija vselej izvolila med svojimi parlamentarci slovenskega predstavnika. Doslej smo se kot opozicijska stranka vselej zavzemali za korist Slovencev, zaradi česar mislim, da bi bilo morebitno sodelovanje komunistov v vladi še dodatno jamstvo za zaščito pravic in interesov slovenske narodnostne skupnosti. Poslanec škerk, ki je bil član pravkar razpuščenega parlamenta, je predložil zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev, osnutek, ki ga je osvojila vsa parlamentarna skupina KPI in ki bo znova predložen novemu parlamentu. Naravno je, da bi to storili tudi kot opozicijska stranka, menim pa, da je vsem jasno, da bi naše neposredno sodelovanje v vladi nudilo znatno večje jamstvo. Kar pa zadeva i-talijansko-jugoslovanske odnose smo naklonjeni čimprejšnji ratifikaciji Osimskega sporazuma, in to v okviru razvoja gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov med državama in narodoma, kar je ena od ključnih točk zunanje politike, ki jo predlagamo novi vladi.
VPR.: Kakšno je stališče komunistične partije do sosedne Jugoslavije, sociahstične države, do njene zunanje politike na splošno, do odnosov med državama, kot tudi med partijama?
ODG.: Komunistična partija meni, da je za Italijo in italijanski narod bistvenega pomena razviti odnose z Jugoslavijo, ker gre za sosednjo državo in za državo s katero imamo toliko skupnih interesov. Obenem pa je komunistična partija izredno jasno poudarila, to sem osebno poudaril na zadnjem kongresu naše partije, da je bistvenega pomena za Italijo, za Evropo in bolj na splošno za mir ter popuščanje napetosti v svetu, da Jugoslavija ohrani svoj mednarodni položaj in nadaljuje s svojo zunanjo politiko, tisto politiko, ki ji pravimo neuvrščenost. Prepričani smo, da bo Jugoslavija dejansko nadaljevala po tej poti, ker je to v korist jugoslovanskih narodov, vendar pa, ponavljam, tudi v korist italijanskega naroda ter v korist miru v Evropi.
in tudi bojazni slovenskega življa v Benečiji.
V	razpravo je posegel tudi predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, ki je poudaril, da je dežela sicer zagotovila obnovo opustošenih vasi, vendar pa če vzporedno s hišami ne bodo zrasli :di proizvodni obrati, da bo vsakdo imel zagotovljeno delovno mesto, bodo ljudje iz objektivnih razlogov prisiljeni v emigracijo. Čeprav so Slovenci v Trstu in v Gorici takoj ustanovili odbor, ki naj pomaga prizadetim Benečanom, se moramo zavedati, da bo vse, kar bomo lahko naredili odločno premalo v primerjavi s potrebami. Teža bo zato na političnih akcijah in na zah tevi, da se denar za obnovo primerno porazdeli.
V	odgovoru se je predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc zahvalil za topel sprejem in poudaril, da bi raje prišel na obisk v manj dramatičnih okoliščinah. SR Slovenija in SFR Jugoslavija — je naglasil — sta mnenja, da je k reševanju tega vprašanja treba pristopati celovito, ne pa s krpanjem. «Iz vaših besed — je nadaljeval — je izzvenela bojazen, da bi bili za marsikaj prikrajšani. Menim pa, da se je potrebno boriti in pristojnim organom dokazati, kaj zmoremo sami. Vaša organiziranost pa je že jamstvo, da boste težavne naloge izpolnili ter si zagotovih streho in kruh.
Predsednik IS SRS Marinc je dejal, da sta tako republika Slovenija kot tudi Jugoslavija že opozorili Italijo na vprašanja, ki jih je načel beneški koordinacijski odbor in se obvezal, da jih bosta na to opozarjali še v nadalje. Poudaril je tudi, da je matična domovina pripravljena pomagati, čeprav tudi njen položaj ni zavidljiv spričo hudih potresov, ki sta jo prizadela v zadnjem letu. še bolj kot gmotna pomoč, ki bo vsekakor potrebna, pa bo Slovenija nudila strokovno pomoč: od praktičnih nasvetov, kako obnoviti poškodovane domove, do zahtevnejših in obsežnejših načrtov za obnovo vasi.
V	prisrčnem, vendar pa tudi zelo tehtnem pogovoru, je bila ura ta-koj mimo in delegacija iz Slovenije je morala naprej v ' Campofdrmido,
želnega odborništva za krajevne u-prave v Vidmu. Razgovoru, ki je imel zelo praktičen značaj, so prisostvovali tudi predsednik deželnega sveta Arnaldo Pitton; ter odborniki Stopper, Bertoli, Del Gobbo,
Mauro in Rigutto. Po kratkih pozdravnih nagovorih, med katerima je Marinc poudaril, da je delegacija prišla na neuradni obisk, da bi izkazala s stvarnimi dejstvi solidarnost prizadetemu prebivalstvu,
Comelli pa se zahvalil za ponudeno pomoč, sta delegaciji takoj načeli stvarna vprašanja obnove porušenih vasi in mest. Glavno besedo je imel pri tem inž. Blenkuš, ki je sodeloval pri obnovi Skopja in ki je orisal vodilne smernice, ki so jih ubrali v Jugoslaviji ob katastrofah v Skopju, v Banjaluki in sedaj na Kozjanskem ter na Tolminskem. Govor je bil o izmenjavi strokovne
pomoči zlasti pa o načrtih za ob- Piedsednik IS SRS Andrej Marinc stopa v helikopter, iz katerega si bo skupno z odv. Comellijem ogledal novo opustosemh področij.	razdejane vasi.
...........................................................„„„„„„„„„„.........immilli...
SAMOZVANI «KOMUNISTIČNI BORCI» SO GA SKRILI V SREDIŠČU RIMA
Policija po golem naključju odkrila skrivališče ugrabljenega Ambrosia
Preiskava še ni omogočila ugotoviti istovetnosti ugrabiteljev ■ Policija preprečila prevoz mesa, ki so ga ugrabitelji zahtevali za odkupnino, v razne rimske mesnice
RIM, 15. — Giuseppa Ambrosia, ki so ga ugrabili včeraj zjutraj, so našli danes v starinski palači na Ulici Colosseo. Gre za golo naključje, ki je omogočilo, da se je tragični dogodek srečno zaključil.
Po prvih vesteh, ki so jih posredovali varnostni organi, kasneje pa potrdil kvestor na tiskovni konferenci, je do odkritja zapora in o-svoboditve Ambrosia pršilo po naključju. V Ulici Colosseo je štirinadstropna stavba iz šestnajstega stoletja, ki je že dalj časa prazna. Preden so jo izpraznili je bila v njej dekliška šola, nastanjene pa so bile tudi redovnice. Lastnik poslopja naj bi bil podporni zavod «Pio Istituto Rinaldi», J^akršnifj Rimu ne manjka. V zadnjem času
kjer jo je dočakal predsednik dežel- ] pa se za najem stavbe zanima ne-nega odbora Comelli. Po ogledu pri- ka poidržavna ustanova. Prav da zadetega področja s helikopterjem zaradi neugodnega vremena in
nes so se zmenili za ogled in oceno potrebnih obnovitvenih del. O-
slopje podal 40-letni občinski uradnik Giancarlo Sabatini, da bi v veži počakal geometra. Sabatini je namreč nekakšen upravitelj zgradbe in ima tudi ključe. Na stopnišču pa ga je čakalo neljubo presenečenje. Napadla sta ga oborožena moški in ženska, ga zvezala, mu zamašila usta ter ga zaprla v sobo v pritličju. Napadalca sta potem skozi okno v prvem nastropju spustila vrv in zbežala na notranje dvorišče, od tam pa preko zidu na Ulico Fori Imperiali.
Sabatini se je z vso silo poskušal rešiti, vendar mu je to uspelo šele okrog 11.30, prav v času, ko ga je našel geometer. Skupaj sta nato stekla v bližnjo karoserijsko delavnico ter po telefonu prijavila policiji napad. Sabatini je bil namreč prepričan, da sta ga zlikovca o-kradla. Tudi varnostni organi, ki so kmalu prihiteli na kraj so sprva mislili, da gre za rop, vendar so ob
organizacijskih težav je odpadel o-1 krog 9. ure se je v omenjeno po-
"..................................i.................„„„„„„„„„„„„„„„„„„..
VČERAJ SO FAŠISTA PREMESTILI V DRUG ZAPOR
V petek bo britansko sodstvo sklepalo o primeru Saccuccija
Preiskava o dogodkih v Sezzeju se nadaljuje tudi v Italiji
LONDON, 15. — Misovski posla-1 višjemu sodnemu svetu, ministrstvu I šisti umorili mladega komunista Lu-nec Sandro Saccucci, ki ga je bn- j za pravosodje, predsednikoma se- igija Di Roso. Po vsej verjetnosti tanska policija aretirala v nedeljo nata in zbornice ter predsednikom I bodo jutri tudi izdali zaporna po-
zjutraj v Londonu, je danes zapustil celico v sodni palači v Bow streetu, kjer je bila prva sodna o-bravnava. Premestili so ga v zapor v kraju Pentonville, kjer obstaja poseben oddelek za jetnike, ki čakajo na odločitev sodišča. Pred sodnika bo Saccucci spet stopil v petek, 18. junija, ko bodo morali tožilci predložiti dokumentacijo, ki naj prepriča sodnika, da obstajajo element za ekstradicijo. Sodnik bo moral ugotoviti, ali Saccuccija obtožujejo navadnih zločinskih dejanj, ali pa je politično preganjan, kot fašist trdi že od svoje aretacije.
Odvetnika Niglis in Arcangeli, ki zastopata Saccuccija, sta vložila pri namestniku državnega pravdnika iz Latine De Paolis prizi, zaradi formalne napake, ki naj bi jo storil, ko je zahteval od poslanske zbornice naj dovoli začetek sodnega postopka proti Saceucciju. De Paolis naj bi izjavil, da fašističnega poslanca dolžijo umora, medtem ko se je kasneje izkazalo, da je obtožen le poskusa umora. Zato zahte-
vseh skupin v senatu in poslan-1 velja tudi za nekatere druge osebe, ski zbornici, naj parlament ponov- j ki so bile s Saccuccijem tisti veno sklepa o dovoljenju za sodni po- čer. Danes zjutraj so poslali iz
Latine v Rim zajetno zalepko, v kateri so baje vsi izsledki preiskave od začetka do zadnjih razpletov. Dokumentacija naj bi omogočila izstavitev zapornega naloga.
Preiskovalni sodnik je v teku današnjega dne zaslišal šest prič, ki so prisostvovale streljanju v Sez-ze Romano. Gre, za tri pripadnike Lotta continua, za dva misovca in za 18-letno hčer Pietra Allatte Pal? mo, ki je bila z očetom • v zeleni simci, ko je Allatta streljal.
Archidiacono je poveril političnemu oddelku latinske kvesture nalogo, naj izvede vrsto hišnih preiskav v .Sezzeju,, da bi preverili nekatere izsledke, ki so prišli -
vata odvetnika ,ki sta poslala svoj priziv tudi kasaeijskemu sodišču,
lllllllllllllltlllllllflllllllllllllllll|||f||||||||||||||||||i|||||||i||||||||||||||,r|,|,|||||,|||||||||||||||||||||||n|||||||m||t
V OSKORUŠU NA VRHU GRIČA
(Nadaljevanje s 4. strani)
dinsko ime «Slabonog», vrhu tega tu vode ni in so hiše še «po starem», domovi niso bili bogati, tako da se tu ni ustavil nooen trgovec, kot tudi obrtnik ne.
Čeprav vas Oskoruš v preteklosti in tudi danes ni bila in ni majhna, je vedno ostala le vas, medtem kb je bližnji Momjan postal mestece in dobil tudi meščanski videz in bil nekaj časa tudi upravno središče področja. In danes, ko je Momjan šel v zaton, Oskoruš napreduje, gospodarsko in vsestransko, domovi se urejajo, polni so mladih ljudi, v vasi je veliko mehanizacije in vsa njihova polja so pridno obdelana, bogata.
Vas Oskoruš je pravzaprav zna-
čilen primer, na katerem se vidi, da življenje določenega kraja u-stvarjajo le marljivi ljudje, ki so navezani na svoj dom, na svoj kraj, in da asfalt in lepi domovi morda celo zgodovinski spomeniki še ne predstavljajo nujnosti, da bi se neki kraj ohranil pri življenju, če ni pogojev za njegovo življenje, če ni ljudi, so vsi ukrepi za ponovno oživitev nekega kraja zaman. In vtem ko bivše občinsko središče Momjan bolj vegetira, Oskoruš živi normalno če ne celo živo življenje. To življenje pa bo prav gGovo v kratkem bogatejše, ker mnogi mlajši ljudje iz Oskoruša odhajajo z avtobusom na delo v Buje. Dvojni dohodki na domovih pa bodo pripomogli k hitrejšemu napredku kraja. i	........
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli:
V	UREDNIŠTVU :
Igor Dolenc 8.500 tir, N.N. 9 tisoč lir.
PD Slovenec: družina Furlan (Boršt 44) 5.000 lir, Urša Kosmač (Zabrežec 45 ) 3.000, družina Kosmač (Zabrežec 2) 5.000 lir.
V	TRŽAŠKI KNJIGARNI :
Andrej Kralj (Trebče) 5.000 lir,
Gino Brazzoduro 50.000, Laura Gerdina 5.000 Uri
4* * *
POVZETEK
V	uredništvu	30.500 lir
V	Tržaški knjigarni	60.000 »
Prejšnja vsota
SKUPAJ
90.500 lir 27.636.610 »
27.727.110 lir
+ 545 N-din.
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu • Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
ugotovitvi, da Sabatiniju napadalca nista odvzela ničesar, postali pozorni. Sklenili so podrobneje preiskati poslopje. V prvem nadstropju so odkrili večjo skrinjo ter jo začeli pregledovati. Tedaj pa jih je zmotilo pritajeno ječanje, ki je prihajalo izza zaprtih vrat.
Ko so vlomili, so v temnem prostoru. priklenjenega ob železno posteljo. našli ugrabljenega trgovca Ambrosia. Takoj so o odkritju obvestili šefa političnega oddelka policije ter nadaljevali preiskavo prostorov. Odkrili so še tri podobne celice, kar daje sklepati, da so roparji načrtovali še druge ugrabitve. V bližnjem prostoru so odkrili piastično' vrečko, v kateri je bilo pet ročnih bomb in nekaj zažigalnib steklenic.. Našli so tudi nekaj okrvavljenih obvez in o-bližev. Preiskava se nadaljuje in upati je, da bodo našli sledove, ki bodo pomagali odkriti ugrabitelje.
Rimski kvestor Ugo Macera je priredil tiskovno konferenco, na kateri je v glavnem potrdil novice, ki so jih že posredovali funkcionarji varnostne službe. Drugih podrobnosti zaenkrat ni hotel izdati, sklicujoč se na preiskovalno tajnost. Na prošnjo novinarjev in fotografov, je dal poklicati Ambrosia. Le-ta je v spremstvu podčastnika in zdravnika stopil v sobo. Izgledal je pobit in utrujen. Na glavi je imel še krvave madeže, prav tako po srajci. Novinarjem je dejal s tihim glasom, da se sicer počuti dobro, vendar pa se še n: zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Ugrabitev trgovca Ambrosia so že včeraj obsodile napredne organizacije. Danes so se obsodbi pridružili sindikati, v katerih so včlanjeni mesarji. V izjavi obsojajo zadnje dejanje, ki ne more rešiti zapletenega vprašanja uravnavanja cen živil, zlasti še mesa. Sami: so večkrat opozarjali na velikanske špekulacije v trgovini z mesom in tudi predlagali ustrezne rešitve. Tudi glasilo komunistične partije je ostro obsodilo zadnje dejanje v Rimu. «Podla dejanja ne znižajo cen, ne spremenijo ničesar, ne pomagajo, ampak samo škodujejo koristim delavskih množic.»
Iz strahu pred maščevanjem, «komunistični borci» so namreč dostavili' listu Momento sera sporočilo, katerem zagotavljajo, da se akcija, kljub osvoboditvi Ambrosia nadaljuje, so se mesarji dogovorili, da bodo vseeno izpolnili pogoj in poslali na trg 710 stotov mesa po politični ceni 1.500 lir za kg. Nastopila pa je po licija, ki je preprečila, da bi tovornjaki odpeljali meso v mesnice.
Almirantejev prihod
(Nadaljevanje z 2. strani)
stopek proti Saccucciju. Gre seveda za argumentacije, ki so iz trte izvite, ki pa prispevajo k zmedi v zvezi z aretacijo, pobegom in ekstradicijo fašističnega poslanca.
V zvezi z dogodki v Sezze Romano bo preiskovalni sodnik Archidiacono jutri zjutraj zaslišal fašista Pietra Allatto, ki je že priznal, da je streljal na kraju, kjer so fa*
so prišli na
dan med današnjimi zasliševanji.
VČERAJ PRED SODIŠČEM
Moniti Mariana Lupa obsojeni na višje kazni
Krivi namernega umora - Sest ur dolg posvet
ANCONA, 15. — Pred prizivnim | pri namernem umoru obsojen na 9
vmtnim cnH i Čr>om \T Anr>rmi e a io * Inf, A vvtnnrvm-.	ic M., :	_
porotnim sodiščem v Anconi se je zaključil proces proti trem desničarskim skrajnežem, ki so 25. avgusta 1972 umorili v Parmi pripadnika Lotta Continua, Mariana Lupa. Sodišče se je po šesturnem posvetu izreklo za ostrejše kazni. Fašistične zločince so namreč obsodili zaradi namernega umora in sodelovanja pri namernem umoru. Prvostopenjsko sodišče pa jih je lani obsodilo le zaradi nenamernega u-mora.
Edgardo Bonàzzi, glavni krivec, bo moral tako odsedeti 15 let, dva meseca in 15 dni. Pajdaš Andrea Rigozzi. je bil zaradi sodelovanja,
let, 4 mesece in 15 dni zapora. Tretji zločinec Luigi Saporito pa na 6 let, tri mesece in pet dni.
Pri odmerjanju kazni Bonazziju in Rigozziju je sodišče upoštevalo tudi kazniva dejanja, ki sta jih obsojenca zagrešila na dan zločina tudi nad Alfonsom Piazzo. Vsem trem pa je sodišče tudi za zmeraj odvzelo pravico opravljati javne funkcije.
Četrtemu udeležencu kazenskega pohoda, Pierluigiju Ferrariju, ki ga je prvostopenjsko sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, pa bodo sodili posebej. Obtoženec je namreč v bolnici.	,
radi zgodovine PSI, in to v prepričanju, da najširša zaščita manjšine ni samo v interesu Slovencev, ampak tudi italijnaske večine, ki na ta način sebe bogati.
Slovenski kandidat na listi PSI Dušan Košuta pa je na zborovanju na Repentabru poudaril odgovornost krščanske demokracije zaradi sedanje gospodarske in politične krize, pa tudi zaradi nereševanja problemov slovenske narodnostne skupnosti. _ Volivce je pozval, naj oddajo svoj glas PSI, ki je dokazala, da se pošteno in nesebično bori za pravice delovnega ljudstva, za korenite spremembe v državi, za premik na levo za reforme in za priznanje polnopravnih pravic slovenske skupnosti v Italiji. Košuta je tudi poudaril obvezo PSI za čimprejšnjo ratifikacijo osimskih sporazumov.
Na sedežu krožka Salvemini pa je včeraj za socialiste govoril član CK stranke Paolo Leon, profesor ekonomije na bolonjski univerzi, ki je analiziral sedanje smernice gospodarskega razvoja v Italiji in u-gotbvif, da gredo v smeri obnavljanja gospodarske moči velikih mono-.Balističnih, .podjetij. Prav gotovo je treba uravnovesiti račune s tujino, zajeziti inflacijo, urediti javno fi-nanco, programirati, je dejal Leon, toda ne zaradi tega, da bi se vračali v liberalizem, ampak da bi napredovali proti večji socialni pravičnosti. Socialistični govornik je obtožil KD, da je kriva za sedanje stanje italijanskega gospodarstva, in orisal predloge svoje stranke za izhod iz krize.
Nosilec liste KPI za poslansko zbornico Antonino Cuffaro je včeraj govoril na shodu na Trgu Goldoni, na katerem sta spregovorila tudi kandidat za poslansko zbornico Francesco Campagna in kandidatka za senat Jelka Gerbec. Cuffaro je u-i gotovil, da demokristjanski propagandisti zavajajo javno mnenje s strašilom, da bi levica presegla na vobtvah 50 odstotkov glasov.
S_ tem argumentom skušajo prepričati volivce, naj ji oddajo svoj glas v imenu procesa notranje prenovitve, M naj bi bil v teku. Kako poteka ta prenovitev, lahko volivci ugotavljajo iz govorov Fanfanija, Piccolija in samega Mora, pa tudi od zadržanja zunanjega ministra Rumor ja, ki trdovratno odklanja zahteve po odstopu, čeprav je do grla vpleten v škandal Lockheed, in od neodgovorneg.. manevra prof. An-dreatte, ki se zavzema za tako gospodarsko politiko, ki ne bi zajezila profita, pač pa omejevala plače in blokirala premično lestvico. Jasno je, je nadaljeval Cuffaro, da je za bodoči razvoj Italije potrebno zadati nov udarec aroganci in trdovratnemu konservativizmu sedanje vodilne skupine KD. Samo nadaljnji napredek KPI lahko sprosti nove napredne sile, ki so prisotne v italijanski družbi in v parlamentu, in jih osvobodi 30-letne podvrženosti interesom KD.
V openskem Prosvetnem domu- sta o temi «Kristjani in komunisti pred volitvami» govorila Stojan-Spetič za KPI in Alenka Rebula za gibanje «Kristjani za socializem». Vsak zase sta opredelila odnos svoje organizacije do tega problema. V. zvezi s tem so na Opčinah poudarili, dl ne gre za poseg v volilno- kampanjo, pač pa za dialog, ki je med neodvisnimi potreben, še posebno pa med Slovenci.
Na sinočnjih zborovanjih Slovenske skupnosti v repetabrski občini sta govorila pokrajinski tajnik Rafko Dolhar in pokrajinski svetovalec Bojan Brezigar. Dolhar je naglasil pomenski ga ima predstavitev liste SSk v vsej deželi, torej tudi v Beneški Sloveniji'in v Kanalski dolini, kjer je slovenska stranka prvič prisotna na političnih volitvah. Ob tem je Dolhar poudaril nujnost povezave med vsemi slovenskimi volivci V deželi in potrebo po njihovem glasovanju za samostojno slovensko stranko. Brezigar pa je govoril predvsem o dolgem boju za pravico do rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, ki se je v pokrajinskem svetu končal s kompromisno rešitvijo strank ustavnega loka z izjemo Slovenske skupnosi, ki «ob tako načelnih vprašanjih ni bila pripravijo113 pristati na kompromis, ki nasprotuje interesom slovenske manjšine».