534 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions dok umenta leta 1810 odpe ljali v P ariz (po Napoleono v em padcu je bila dok u - mentacija delno vrnjena v Rim). E den izmed r edkih dok ument o v iz t eg a obdo - bja, ki jih hr ani v atik anski ar hi v , je npr . pismo Marije Ant oniet e, ki g a je poslala iz zapor a s v oji s v akinji leta 1793. A vt orja se v naslednjem pog la vju dotakneta špansk e drža v ljansk e v ojne in r azisk o v aln eg a dela duho vnik a Vicenta Cár cela Ortíja, ki je s pr ouče v anjem dok ument o v , v ezanih na špansk o drža v ljansk o v ojno, želel prispe v ati k boljše - mu r azume v anju omenjene v ojne. Plod njego v eg a r azisk o v anja je obja v a sedmih zv ezk o v dok ument o v , ki so izhajali med leti 2011 in 2018. Knjig a se zakl juči s pog la vjem, pos v ečenim papežu Piju XII., na k at er eg a so med drugim let eli očitki o r a vnodušnosti do holok a v sta. P apež P a v el VI. je zat o pr edčasn o umaknil ozn ak o zaupno iz dok ument o v , v ezanih na drugo s v e - t o vno v ojno, in tak o omogo čil sk upini zgodo vinarje v , da s pr ouče v anjem ome - njenih dok ument o v oriše takr atno dog ajanje. Knjig a je zasno v ana zelo dinamično, saj spr ehod sk oz i zgodo vino in li - stine V atik ansk eg a tajneg a ar hi v a dopolnjuje pest er nabor slik o vneg a gr adi v a listin, kr aje v in portr et o v g la vnih akt erje v določeneg a obdobja. Martina F ek onja International Archives Week Challenge: Choose a Year and find a Document! 1820, #IAW2020 – International Archives Week 2020: 8th – 14 th June 2020 Celje: Zgodo vinski ar hi v Celje, 2020, 12 str ani. Če bod o leta 2220 pr edsta v ljali d v est o let star e ar hi v sk e dok ument e, bo med njimi zagot o v o k ak šen, v k at er em bodo zapisane besede k or ona, Co vid-19, pandemija …, k ajti let o 2020 bomo pomnili še dolgo! T o ni let o, k ot je bilo v sak o drugo, t o je let o, ki je zaznamo v alo v se s v et! T o je let o, ki bo v zgodo vino zapi - sano po izbruhu k or ona virusa in ukr epih za zajezit e v le-t eg a. T o je let o str ahu, negot o v osti, d v omo v in spr ememb. V endar je tudi let o, v k at er em je luč s v eta ug ledala dr obna knjižica, s k at e - r o je Zgodo vinski ar hi v Celje, s sk upnim pr ojekt om enajstih e vr opskih ar hi v o v , obeležil Mednar odni ar hi v ski t eden, ki so g a ar hi vi po v sem s v etu pr azno v ali med 8. in 14. junijem 2020. Ideja o t em, k ak o obeležiti pr aznik ar hi v o v v letu 2020, je nastala v pogo - v orih med dr . Borut om Batageljem iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje in dr . Rik om Opsommerjem iz Ar hi v a mesta Ieper iz Belgije. Beseda je dala besedo in por o - dila se jima je ideja, da bi v sak ar hi v obja vil en zanimi v dok ument , ki je nastal natank o pr ed d v est o leti, t o je leta 1820. Kmalu po dogo v oru sta idejna nosilca pr ojekta spozn ala, da bi lahk o pr ojekt z malo v eč truda in ang ažir anosti še dru - gih ar hi v o v dosegel pr ecej v ečji učinek in pr epozna vnost . T ak o sta k pr ojektu po v abila še nek aj ar hi v o v iz e vr opskih drža v , s k at erimi že pot ek a vzposta v ljeno sodelo v anje, pri t em pa sta upošt e v ala merilo, da ar hi vi opr a v ljajo ja vno službo na r azličnih st opnjah, drža vnih, r egionalnih, mestnih, v ključeni so tudi ar hi vi, ki delujejo k ot oddelki drugih ja vnih služb. V pr ojekt se je tak o v ključil o enajst ar hi v o v , poleg Zgod o vinsk eg a ar hi v a Celje in Ar hi v a mesta Ieper še Ar hi v pr o vince Se v erna Holandija Haar lem (Ni - zozemsk a), Drža vni zgodo vinski ar hi v v Rigi (Latvija), Drža vni ar hi v v Gorici (Italija), Drža vni ar hi v v Zagr ebu (Hrv ašk a), Muzej in ar hi v Montaf on (A v strija), Mestni ar hi v Detmold (Nemčija), Drža vni pokr ajinski ar hi v Uppsala (Š v edsk a), Ar hi v ski oddelek knjižnice Saint-Omer (F r ancija) in Mestni ar hi v T allin (Est oni - ja). Čepr a v so si ar hi v sk e institucije po funk ciji zelo podobne, pa v sak a zase hr a - 535 Letnik 43 (2020), št. 2 ni nepr ecenlji v o in r aznolik o k ulturno dediščino, k ar je r azvidn o iz v sebinsk e r a vni pr edsta v ljene - g a ar hi v sk eg a gr adi v a. T ak o je bil zadani cilj Izbe- ri leto in objavi dokument dosežen! Knjižica je pr edsta v ljena v ang lešk em je - zik u in obseg a 12 str ani, v sak a str an pa je na - menjena pr edsta vitvi dok umenta posamezneg a ar hi v a, ki je nastal pr ed d v est o leti. T ak o so med dok umenti pr edsta v ljena r azna pisma, opor ok e, izv leček iz obr ačunsk e knjige, r ojstni list , k ata - strsk a mapa, ur edba, dopis … Izbor dok ument o v si je mogoče og ledati tudi na spletni str ani Zgo - do vinsk eg a ar hi v a Celje. Ideja o pr edsta vitvi d v est o let starih dok u - ment o v iz r azličnih e vr opskih ar hi v o v je posr eče - na in ne naklju čna, saj sta Zgodo vinski ar hi v Celje in Ar hi v mesta Ieper tudi v letu 2019 sodelo v ala pri obeleže v anju mednar od neg a ar hi v sk eg a dne in pr epričana sem, da bo njuno sodelo v anje dalo še k ak šno izvirno idejo. Sonja Jazbec Oporoka podložnika Janeza Sušca, po domače Jegra Malo pred 17. XI. 1820, [Šalek], Šaleška dolina, Štajerska, Slovenija Odsluženi vojak Janez Sušec že zaradi svoje vojaške kariere ni bil povsem običajen podložnik – izviral je iz razmeroma premožne družine, po vrnitvi iz vojske je prijateljeval s precej uglednimi ljudmi (gospoščinski upravitelj, kaplan), v domači Šalek (danes del Velenja) pa je prinesel tudi za podeželje malo neobičajne predmete – žepno uro, denarnico (listnico), vojaški križ (medaljo, svetinjico?), uhane in skrivnostno »srebarno pokro od fajse«, pa kar koli je že mislil s tem. Sušec je oporoko narekoval pred tremi pričami. Na začetku je del imetja namenil cerkvi za opravljanje maš, zatem je omenil svoje upnike in dolgove, ki jih je bilo treba poplačati. Glavna dedinja je bila njegova mati, ostanek denarja pa je v enakih deležih namenil svojim trem bratom Tomažu, Jožefu in Martinu, ki so si morali razdeliti tudi njegovo obleko – razen uniforme, ki jo je bilo treba prodati. Med dediči osebnih predmetov sta tudi velenjski gospoščinski upravitelj (dobil je »soldaški križ«) in kaplan (uhane, skrivnostni srebrni predmet in rumene hlače). Oporoka je zapisana v slovenščini, datirana pa je glede na zapis v priloženem spisu, ki navaja, da je Sušec umrl 17. novembra 1820. SI_ZAC/0556/002/00041 Krajevno sodišče gospoščine Šalek in Turn