150
Pokorščina.
Tri slike. — Spisal Pavel Perko.
I.
Lojzika piše Anici.
Ljuba Anica! 0j( kako je vendar dolgčas, odkar Te ni! Jaz sem sedaj v III. razredu in sedim v zadnji klopi. In Klemenčeva Jozefa in Budnova Ivana in Ložarjeva Cila sedimo v zadnji klopi, ker smo največje — in Že drugo leto. Spredaj pa sedijo novinke, ki so prvo leto, Ko so vprašane, se boje in silno nerodno  odgovarjajo.
Anica, zadnjič je bilo smešno! Koderna Jula (Kodra Julijana) je bila zatožcna, da je pila vino. Na svatbi je bila, na prežalici. Ker je bila njena mati na svatbi, pa je prišla Jula na prežalico. Gospod učitelj in gospod katehet pa strogo prepovedujeta, da ne sme nihče na prežalico. Svatba je za velike ljudi; za otroke je potica in kolač, ki ga prineseta oče in mati s svatbe. AH ni res tako? — Anica, kdaj sva midve hodili po svatbah? Nikoli! Jula je pa šla in je stala za durmi ob peči in prst je držala v ustih, in gledala je na mizo, kjer je stalo vino. In potem so ]l začele kapati solze po licu in obraz se ji je skremžil. Toliko, da ni naglas zajokala. — Vse vem, kcr mi je Trohov Tone (Bajec Anton) povcdal. — In da bi ne zajokala, jo je poklicala mati: »Jula, pojdi pit!« Jula je pa šta. Pa z obema rckama je prijela kozarec in ga je nesla k ustom. Ravnotakrat je pa zavpil Bajec Anton, ki je tudi ostal za vrati in prežal: »Čakaj, ko piješ! Jaz te zatožim!« In tega se je Jula prestrašila, in kozarec ji je padel na tla in se je razbil. Jula pa lc ni pila vina, ker se je kozarec razbil.  Anica, ali ni to smešno?
Bajec Anton je pa vseeno zatožil Julo in se je zlagal, da je pila vino. Pa ga ni pila, Samo mislila ga je piti. Gospod učitelj pa so vprašali: »Ali si ga res pila?« Jula je rekla: »Nisem ga.« Bajec Anton pa: »Si ga! Si!« — »Nisem ga ne, ker se je kozarec razbiH« — »Saj si ga že poprej malo pokusila!« — Gospod učitelj pa vprašajo Toneta: »Bajec, kako pa, da ti vse to tako natanko veŠ?« Takrat je pa Trohov Tone videl, da se je sam izdal, in je povesil glavo. —¦ »Ali si bil morda tudi sam zraven?« In Tone je povesil glavo Še bolj. In potem sta morala stati oba. Jula zato, ker je bila na prežalici, Bajec Anton pa zato, ker je bil na prežalici in ker se je zlagal.
Vidiš Anica, kako jc včasih smešno v šoli. Pa to je samo včasih. Pravzaprav ]e pa dolgčas, cdkar si Ti odšla v mesto.
Toda jaz scm bila le vesela, da raene ni doletela kazen, ker bi sc bila kmalu tudi izdala. Veš, mati so me bili takrat poslali v prodajalno in so mi strogo prepovedali, da ne smem v bližino, kjer je svatba. Jaz sem pa vseeno prišla čisto blizu. Veš, hotela sem videti, če bo Jula res zraven, ker se je poprej hvalila, da pride z materjo. To je pa mene jezilo, ker je bil naš stric Martin tudi na svatbi; pa bi Jula smela biti, jaz pa ne.   In sem Šla in sem bila že čisto blizu hiše — pa pride stric Martin
151
iz hiše in me zagleda in me spodi domov. Uh, kako me je jezilof Doma pa so me mati vprašali: »Ali si bila morda na prežalici?« — »Ne,« sem rekla, ker res nisem bila, Potem so me pa pohvalili, in dobro se mi je zdelo.   Da bi le stric Martin molčal.   Ampak Julo zatožim — scm rckla
— in Trohovcga tudi, zakaj hodita po svatbah. Pa se je Trohov sam izdal in meni ni bilo trcba.
Veš, Anica, včasih je prijetno, a malokrat!
Tisto uro, ko sta Jula in Tone stala, so gospod katehet razlagali o pokorščini. Vem, da nalašČ, zavoljo Jule in Toneta. »Pokorščina je včasih težka,« so rekli, »zato je pa tako lepa.« — Res, meni je bilo silno težko, ker sem morala domov, A zato sem bila tudi pohvaijena! — »Človeku si pokoren,« so rekli gospod, »pa si Bogu pokoren, kcr starši in predstoiniki so božji namestniki.« — Stric Martin je tudi predstojnik! No, vidiš Anica! Dobro je, da sem ubogala! — »V mladosti je nepokoren; ko je star, je pa uporen, in orožniki ga gonijo po ječah,« so rekli gospod katehet. — Tone je gledal v tla, Jula je pa jokala. Malo se mi je smilila. Pa naj raalo poizkusi, kaj se pravi: hoditi na prežalico. — »V mladosti sc da še pobolj-Šati, ker mlado drevesce se Iahko nagne, karaor se hocc,« so rekli gospod.
— Ej, jaz ne verjamem, da bi se Jula poboljšala.  Kaj pa Ti praviš, Anica?
— Potem so pa vprašali Julo: »Ali se boš poboljŠala?«  In je rekla: »Bora.« In potem so ji rekli v klop.   Vidiš, to me je pa najbolj jezilo.  Jula je bila na prežalici in je skoro vino pila, pa je stala samo četrt ure in nazadnje toliko, da ni bila pohvaljena.  Jaz sem morala biti pa doma, čeprav je bil stric Martin na  svatbi,   pa  so me  samo  mati  nekoliko  pohvalili,   drug pa nihče.
Oh, Anica, kako bi jaz rada šla v mesto za Teboj! V mestu, to vem, je vse drugače, Tam mora tisti, ki jc ncpokorcn, stati celo uro, jcli? Pridnim pa dele gospod katehet Še vse lepše podobice kot pri na3 — jeli? Anica, piši mi, kako je. Oh, da bi jaz mogla v mesto! Tvoja prija-teljica Lojzika.
II. Anica  odgovori  Lojziki.
Lojzika, nič ne maraj in ne misli, da je v mestu vse tako prijetno, kot se Tcbi zdi. Tista »prežalica«, to ni nič! Tukaj so še vsc drugačne neprijetnosti.
Zadnjo nedcljo je bil god matcre prednice. In napraviie smo igra in veselico. Sestra Antonija je določila, katere bodo igrale. Že lani ob koncu leta jc bila dolocila, zato da so se doma o počitnicah učile. Nežika Kocmur (ali ni čudno to ime: Kocmur?), ta jc bila odbrana, da bo igrala učenko Ivano, in sc je naucila o pocitnicah Ivano. Tam sredi igre pa pride tako, da Ivana svari svojo pri|atel)ico Kristino in ji zapreti: »Ne bodi raalo-pridna!« Po teh besedah pa mora stopiti na oder Kristinina teta, ki je stara in ki hodi ob palici. Po tistih besedah, ko pravi: »Ne bodi malo-pridna!« je v knjigi zapisano: Teta, Scveda, ker mora takrai teta priti in govoriti. Nežika Kpcmur pa se je naučila tistih besed tako, da je nazad-
152
nje vselej izrekla tudi besedo »teta«. Vselej, ko je bila izkušnja, je izgo-vorila: »Ne bodi malopridna, teta!« Ali ni to smešno? Kot da je Kristina kakšna — teta! Vse smo se ji smejale, a nič ni pomagalo; Nežika Kocmur se tiste »tcte« ni mogla odvaditi, Anke Podržaj, ki je imela igrati, se je že prijel priiraek: Teta. Vse smo rekle, da bo Nežika Kocmur takrat, ko bo zares igrala, vse pokvarila, In pomisli, Lojzika: k igri pridejo vselej tudi gospod oče in gospod katehet in veliko drugih gospodov in gospe iz mesta! Pa bo Nežika Kocmur vsem skupaj napravila sramoto! Zato sem ji rekla, ko sva bili sami: »Nežika, pusti meni, da bom jaz igrala Ivano.« Scstra Antonija pa je rckla, da ne, ker je še Štiri dni do igre in se bo Nežika še lahko naučila- Jaz sem pa bila nevoljna, In sem rekla: »Jaz scm doma igrala igre in so rae gospod učitelj in gospod katehet vselej pohvalili.« Pa sestra Antonija me je pogledala tako čudno, kot da mi ne verjame. Potem je pa rekla, da moram biti pokorna. In potem sem šla hx sem skoro vcs dan jokala. Pa sem si mislila: »Bom pa pokorna! In pa počakala bom, da vidim, kako bo Kocmur vsc zmedla in pokvarilaf«
Poglej, Lojzika, in sem bila pokoraa. Ti si bila tudi pokorna; pa Ti si ubogala, ker nisi šla na prežalico, ker prezalica ni za otroke. Jaz sem pa ubogala, da nisem prevzela igre, ki bi jo bila gotovo bolje igrala ko Nežlka Kocmur.
Pa čakaj, da Ti povem, kako je bilo z igro. Prišli so gledat igro gospod katehet in veliko drugih gospodov in učenk in gospc iz mesta. Vse polno je bilo. In ko pridejo tiste besede — veš — o teti: tedaj jc bilo pravtako, kot sem rekla, da bo. Nežika Kocmur je rekla: »Ne bodi maiopridna, tetal« — in namesto da bi bila s prstom zapretila Kristini, je pa zapretila teti, ki jc takrat prišla skozi vrata. Vse je bilo zmedeno. NeŽika rdeča kot rak. Anka Podržaj, ki fe bila tcta, se je pa zmedla, da ni vedela nobene besede. Me smo se natihcm smejale. Gospodom in gospem pa se je zdelo zelo sitno. K sreci je bilo to že proti koncu, ko potem pade zastor. In sestra Antonija, ki je imela spuščati zagrinjalo, je spustila zagrinjalo in jih je rešila vsc skupaj.
Kaj praviš, Lojzika? Ali se ni prav zgodilo Nežiki? Zakaj pa ni mene poslusala?
Drugi dan sem srečala sestro Antanijo na hodniku, in je bila videti vsa žalostna. In sem rckla: »Sestra Antonija, zakaj niste pustili, da bi bila jaz igrala Ivano?« -— »Ali bi bila ti bolje napravila?« je vprašala sestra Antonija. — »Boljc,« sem rekla. »Ko sem doma igrala »Samostansko lilijo«, se mi ni niti spotakrulo, in vsi so me pohvalili,« Sestra Antcnija se je nasmehnila in je hotela nckaj reči, Pa je rajši molčala in }e šla dalje. — VeŠ, Lojzika, seslra Antonija se meni smili. Nežika Kocmur se mi pa nič ne smili.   Zakaj se pa sili, ko ni za to!
Tako vidiš, Lojzika, jc v mestu včasih prijetno, včasih pa ni. Lc doma ostani in ubogaj, kakor priporočajo gospod katehet. Tudi naš gospod katehet so danes govorili skoro Ie o pokorščini. Rekli sc, da pokorščina nikdar ne pričakuje, da bi bila pohvaljena, ampak le, da se ukloni vselej
Predjužnik.
154
zavoljo Boga. To je že res. Toda, čc potem še pohvalijo tistega, ki je bil pokoren, je pa še lepše, jeli? In Ti, Lojzika, si bila pohvaljena od matere, ker si ubogala; jaz pa od nikogar. Scstra Antonija me gleda sedaj tako čudno, da ne vem, kaj hoče. Smchlja se mi, kadar se srečava, a ravnotako se mi zdi, kot bi mi ncka) očitala . . . Pa naj bo! Leto bo minilo, in o počitnicah bomo doma napravile igro, in obe bova igrali — pa bolje \ kot Kocmurjeva Ncžika,
Nežika Kocmur sedaj samo joka. V sobi tiči in skoro nič ne gre v druščino. Kadar pride na vrt, takrat pa samo v tla gleda. Malo se mi smili, veliko pa ne,                                                                                          ;
Lojzika, Ti mi pa kmalu piši, ali Te je stric M.artiti zatožil, ali ne.        1 Pozdravljena!   Tvoja prijateljica Anica.                                                           I
(Konec prihodajič.)         1