‘Fr. Kr.:
moralni prepii družbe
V demokratskih listih beremo že cele ;®7ne pianke, ki se pečajo z moralno kva-1 lokacijo g, Peska. V taistih listih smo tudi brali, da je ministrski svet sklenil, da g. Peska ne potrdi za ljubljanskega župana na podlagi poročila g. kraljevega namestnika Ivana Hribarja. Po poročilih g. kraljevega namestnika baje g. Pesek ni tako moralno neoporečen, da bi ...logel biti ljubljanski župan. Če je vse to res ali ne, javnost ne ve in ne bo mogla verjeti, dokler kompetentno sedišče ne izreče svoje sodbe, vendar pa je prav, da so se demokratski llsh podali na to polje in začeli preganjati nemoralnost celo tam, kjer ni še dokazana, -ato bi bilo želeti, da se lotijo pometanja iJfn1 ta.®> kjer je moralna krivda in diskva-
“kacija notorično znana ...
V Ljubljani živi bogat in imeniten go-sPod, vozi se v razkošnem avtomobila s ®^ojo takozvano ' ženo. Istočasno pa, ko takozvana žena uživa vio zemsko srečo in ?emsko blagostanje ob strani tega bogatega in imenitnega gospoda, prava žena njegova 2ivi osamela v bornih razmerah, navezana na milodare ter se hodi — kakor nam poročajo —. hranit v Ljudsko kuhinjo. In istočasno, ko uboga zapuščena žena prihaja po svoje borno kosilce, se mogočnjaki zbirajo okrog bogatega in imenitnega gospoda in njegove »gospe — soproge« in poljubujejo njeno roko...
In v Ljubljani ga ni izmed takozvane družbe, ki bi nastopil proti temu škandalu ter zaklical javno Krstnikove besede: »Ni ti dovoljeno, imeti jo!«
To je znamenje, da je ta takozvana družba sama moralično bolna. Tako bolna, kakor je bila ob času, ko je Janez Krstnik nastopil proti Herodu. V evangeliju sv. 'Ta-evža namreč beremo:
>Herod je bil namreč Janeza vjel, vezal jn (jjai v ječo zavoljo Herodiade, ?ene svojega brata (s katero je živel v divjem zakonu). Zakaj Janez mu je rekel: »Ni ti dovoljeno, imeti jo!« In ga je hotel umo-
pa se je bal ljudska, ker so ga imeli kakor preroka. V dan Herodovega rojstva P® je hči Herodijade (Saloma) plesala pred njim in dopadla Herodu. Zato ji je s prisego obljubil dati, karkoli bi ga prosila. Ona pa, od svoje matere podučena, je ^kla: Daj mi tukaj v skledi glavo Janeza Krstnika... In kralj je poslal in Janeza v leči ob glavo djal.«
Herodovo ime se v evangelijih večkrat bere. Bil je kralj rimske province Judeje, izboren politik na dve strani. Na eni strani Se je laskal židovskim nacionalistom, na drugi pa se hlinil za prijatelja rimskih centralistov. Jezus sam ga je dobro poznal, ®aj je dejal nekoč: »Povejte temu lis->aku...«
To je moralna slika izza časov Janeza Krstnika ravno ko je nastopil Kristus. Prva slika pa je od danes, ko ga ni, ki bi hotel javno zaklicati tudi danes: »Ni ti dovoljeno, imeti jo!«
V	Ljubljani, na dan obljavljenja Je-*ieza Krstnika.
IRSKA.
Nauen, 28. avgusta. Pri zadnji seji sinfajnovskega kabineta v Dublinu je bil pe Valera ponovno izvoljen za predsednika •rske republike. Tudi vse ostalo ministrovo ostane na svojem mestu.
ANGLEŽI NA MI K M ANIJ.
Naucn, 28. t. m. Kakor javljajo iz Kri-ktianijc, so se na murmanski obali izkrca-11 angleški pomorski oddelki. Iz Karelije Pohajajo vesti o srditih bojih, ki pa še ne Navajajo podrobnosti.
nemški socialisti proti monarhistom.
Nauen, 28. avgusta. Kakor piše »Vor-, ne 'oo nemška socialistična stran-
v bodoče trpela reakcionarnih manifestacij.
Primanjkljaj čeških železnic.
Nauen, 28. avgusta. Po vesteh iz Pra-|e znaša primanjkljaj češkoslovaških državnih železnic za to leto dve milijardi Ceskoslovaških kron.
LJENIN SE POSVETUJE.
Varšava, 28. avgusta. Ljenin je pozval sebi nekaj bivših ministrov vlade Ker-Jenskega, da se z njimi posvetuje o polo-
''JU*
Veličastni hatoliShi shod d Domžalah.
Domžale, 28. avgusta. Danes se je ob najlepšem vremenu, v krasnem redu in med splošnim navdušenjem vršil tu katoliški shod moravske in kamniške dekanije. Na zborovanje je prihitelo 6000—7000 ljudi iz vseh strani. Došlo bi jih bilo še več, če bi bili vsi ljudje obveščeni, da bo shod danes. Slavnost je poveličal s svojo navzočnostjo in nagovori prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. Jeglič, ki mu je ljudstvo prirejalo prisrčne ovacije.
Zjutraj ob sedmih so začeli v Domu zborovati odseki. V šolskem odseku je poročal g. Iglič, v tiskovnem g. Štrcin, o organizaciji fantov g. Primar, o ženski organizaciji gdč. Odlaskova. Sprejete so bile soglasno predlagane resolucije.
Ob 9. uri je bila na prostem sv. maša, kJ jo je služil prevzv. g. knezoškof dr. Jeglič ob obili azistenci. Krasen cerkveni govor je imel č. g. kanonik dekan L a v r e n -č i č. Ob pol 11. uri se je začelo veličastno zborovanje na dvorišču »Društvenega domač. Zborovanje je otvoril g. Bore, ki je bil izvoljen za predsednika zborovanja.
Podpredsednika sta bila gg. Cerar in Štrcin.
Zborovanje je pozdravil prevzv. knezoškof dr. Jeglič, viharno pozdravljen, ^ po kratkem in prisrčnem nagovoru podelil navzočim zborovalcem apostolski blagoslov. Po pozdravih zastopnika županov, učiteljstva, dijaštva, bosanskih hrvat-sldh katolikov in domačega g. župnika Bernika ie govoril sodni svetnik dr. Lavrenčič o šoli, urednik Fr. Kremžar o tisku. Nato se je razvil veličasten sprevod, tako pester in lep, da ga Ljubljana ni kmalu videla takega. V sprevodu je bilo do 3000 ljudi.
Popoldne se je zborovanje nadaljevalo. Govor?la sta urednik Fr. Terseglav in ga. prof. Stupica. Nato je še enkrat govoril prevzvišeni in ljubljeni vladika dr. Jeglič in poslanec Gostinčar.
Po zborovanju so bile litanije, ki jih je imel g. knezoškof in nato slovesna posvetitev. S tem je bil lepi dan končan in ljudstvo se je mirno in potrjeno v dobrem razšlo na svoje domove.
Bil je to dan, ki ga je naredil Gospod.
Preprečen atentat na princa Jurija?
Praga, 29. avgusta. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo, da je bil na postaji Harkan aretiran neki Daniel Doch, za katerega je dognano, da je imel namen izvršiti atentat
na vlak, s katerim se je princ Gjorgje peljal v noči od sobote na nedeljo v Karlove Vary.
Hali uolsba ofeapira Baranjo da starin meja?
¥ zaščito naših pravic. Pristranost angleškega
polkovnika.
Belgrad, 29, avg. (Izv.) V Belgrad je prispela deputacija beguncev iz Pečuha, ki je vladi izročila posebno spomenico, v kateri prosi za pomoč. Naša vlada je ugotovila, da je angleški polkovnik, ki bi moral biti nepristranski, svojevoljno odredil meje na severu tako, da gre ista le kakih
400 metrov od železniške proge, kar je protivno določbam trianonskega ugovora. Naša vlada je odredila, dta v smislu, trianonske mirovne pogodbe v zaščito naših pravic naša vojska okupira ozemlje do starih meja ne glede na odredbe madžarskih oblasti.
Za nofno preti Rusiji.
Rymunija vabi malo antanto!
Praga, 27. avgusta. (Izv.) Listi poročajo iz Bukarešta: Na seji ministrskega sveta je zunanji minister Take Jonescu ob priliki debate o zunanje političnem položaju propagiral idejo ,da naj Romunija
prične s pomočjo male antante vojno proti Rusiji. V kratkem se bodo tozadevno vršila med državami male antante pogajanja, ki jim bo prisostvovala tudi Italija.
moskua gori?
Nauen, 28. avgusta. Poročevalec lista »Chicago Tribune«, javlja iz Moskve, da je Moskva že tri dni v plamenih. Isto vest je prejel tudi g. Hoover od članov ameriške pomožne misije. Berlinsko zastopništvo sovjetske Rusije še ni prejelo potrdilo te
vesti. (Napram takim vestem moramo biti previdni.)
Po poročilih iz Helsingforsa je zajel požar že tri četrtine Moskve. Pogorelo je doslej več sto hiš.
Hrani spopad med Hustrijci in ffiisižsrš.
Dunaj, 29. avg. (Izv.) Pri izpraznitvi zapadne Ogrske je došlo do nemilih incidentov na več krajih in do kršitve določb mirovne pogodbe. Mesto Šopronj so zasedli madžarski dobrovoljci in orožniki ter je prišlo do krvavih incidentov med temi in avstrijskimi vojaki. Več oseb je bilo ranjenih in ubitih.
Gradec, 28. avg. Po semkaj dospelih poročilih je avstrijsko orožništvo pri vkorakanju v Zapadno Ogrsko zadelo pri Friedbergu in Hartbergu na oborožen odpor in se je po navodilih ententnih častnikov umaknilo proti deželni meji. 6o korakov pred Pinkafeldom je začel madžarski vojaški oddelek 120 mož, opremljen z jeklenimi čeladami in ročnimi granatami ob 11,45 dopoldne streljati na korakajoči orožniški oddelek. Poveljnik orožniškega oddelka je bil ranjen v stegno. Madžari so imeli dva mrtva in sed»m ranjenih. Višine pri Pinkafeldu, so na obeh straneh zasedene. Madžarom prihajajo ojačenja s topovi na pomoč. Avstrijsko orožništvo, ki se je vrnilo na državne meje, čaka navodil zveznega ministrstva za zunanje posle. Avstrijski orožniki, ki so dopoldne korakali na zapadno-ogrsko dzemlje, so takoj zapazili, da so vrhovi zasedeni in so
nadaljevali svojo pot jako oprezno. Poveljnik je z dvema orožnikoma korakal spredaj, ko je bila nenadoma vržena proti njim ročna granata. To je bilo znamenje za streljanje na madžarski strani. Madžari so streljali s tremi ali štirimi strojnicami in s 60 do 80 puškami. Poveljnik orožniškega oddelka je bil pri tem težko ranjen v vrat. Ranjena sta bila tudi oba spremljajoča ga orožnika, eden v pljuča. Razen teh j« bil ranjen tudi neki kmet in neki otrok,
Gradec, 28. avg. Po poznejših poročilih iz Burgaua je iz 32 mož obstoječi orožniški oddelek zopet vkorakal v Zapadno Ogrsko; pred njim so korakali en-tentni častniki. Njih cilj je Stegerbach in Giissing.
Dun, Novo M«sto, 28, avg. Po semkaj dospelih zasebnih vesteh so okolico Šo-pronja zasedli oboroženi Madžari.
LDU Dunaj, 28. avgusta. (DunKU.) »Staatskorrespondenzv objavlja: Dne 29. avgusta ob 16. preide vsa poštna služba v Zapadni Ogrski v avstrijsko upravo. Sedež poštnega ravnateljstva za Zapadno Ogrsko bo Šopronj.
Shod prometne zoeze na Jesessšcsli.
Včeraj se je vršil na Jesenicah lep shod Prometne zveze. Govornik dr. Gosar je obširno in zanimivo razpravljal o načelnosti v javnem življenju. Njegovemu govoru so pazlijvo sledili ne le člani Prometne zveze, marveč tudi člani Zveze jugoslovanskih železničarjev, kateri so se shoda v precejšnjem številu udeležili. Po govoru se je razvila živahna debata.
sfeod as Nem*
6 i.
Frankfurt, 28. avg. Prvi katoliški shod po vojni je bil včeraj zvečer otvorjen s prazničnim zvonenjem v vseh katoliških cerkvah mesta. Danes popoldne je zborovalo društvo sv. Avguštinaprisostvoval je tudi državni kancelar dr. Wirth. Na tem shodu se je sprejela resolucija, izra«? žajoča ogorčenje zaradi atentata na Erz-bergeria.
Delaosba zbornica o LJubiJan!.
• Danes se je vršil pri oddelku za socialno skrbstvo razgovor o načinu, kako naj se sestavi začasna delavska zbornica^ ki naj pripravi pot definitivni delavski zbornici.
Razgovora so se udeležili zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze, strokovne komisije, Nar. soc. zveze, društva zasebnih nameščencev in zveze jugoslov. železničarjev. število članov začasne zbornice se jf določilo sporazumno na 50 mandatov.
Uredba o delavskih zbornicah določa, da imenuje člane začasne delavske zbornice minister za socialno politiko na predlog organizacije delavcev in nameščencev in po zaslišanju socialnega skrbstva.
Pri razgovoru o načinu, kako naj se razdeli 50 mandatov na posamezne organizacije, sta prevladovali mnenji: Jugoslovanska strokovna zveza se je izjavila za količnik na podlagi števila, ki so ga orga-zacije predložile pred objavo naredbe o delavskih zbornicah. Društvo zasebnih nameščencev, ki ni prijavilo članov, naj stor; to naknadno.
Narodno socialna zveza je pa zavzela stališče, naj se določi proporc na podlagi števila članov, ki ga prijavijo organizacije še enkrat tekom treh dni.
Oddvojeno mnenje je zavzela strokovna komisija, ki se je postavila v nasprotju z določili uredbe o delavskih zbornicah na stališče, da bodi edino merodajno število, ki ga izkažejo zavarovalnice zoper bolezen in nezgode. Ker je to stališče z ozirom na jasno besedilo uredbe, ki določa, da predlagajo zastopnike v začasno delavsko zbornice organizacije delavcev in nameščencev, delavci in nameščenci so pa vsi, ki dajejo na temelju delavnega službenega ali učnega razmerja svojo umsko ali telesno moč v najem, izvzemši javne nameščence se ni mogel doseči nikak sporazum.
Proti zahtevi strokovne komisije so se oglasili zastopniki Jugoslov. strokovne zveze kakor tudi narodni socialisti, ker bi bili tako izključeni vsi delavci, ki niso zavarovani zoper bolezen ali nezgode, in pa faktično uredbo priznava izrecno pravico do zastopstva.
Določitev zastopnikov na podlagi predloženih seznamov je naletelo pri strokovni komisiji tudi na hud odpor, ker izkazuje še enkrat manjše število kakor pa ga reklamirajo socialisti zase. Ker noben izmed navedenih predlogov vsled demagoškega nastopa socialdemokratov ni mogel priti do glasovanja, je stavil vladni zastopnik predlog, naj določijo organizacije kompromisnim potom povprečno število zastopnikov. Zapet je bila strokovna komisija, ki je onemogočila sporazum. Zahtevala je zase 33 zastopnikov, torej približno 70 pvocent%. dočim bi pripadlo na vse druge organizacl je le 17 mandatov.
To svojo zahtevo so utemeljevali socl* alni deniokrntje s trditvijo, da število članov kakor so ga predložile druge organizacije vladi, ni resnično in dalj1?, da je število članov komisije oziroma r-ocinldemokratov v predloženem seznamu znio uiko majhno. ker 1edai (pred par ’ i) ni bilo
štev. 193,
taja ysak de-
išvrilk popoldne
CENE PO POŠTI:
?a celo leto K 144*— za pol leta K 72'—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10'
__	Poštnin«	platana	v	gotovini«
V Ljubljani, ponedeljek, 29. avgusta 1921.	Leto	I.
Uredništvo in upravništvo • Kopitarjevi ulici Stcv. 6 — Telefon uredništva Sten. 50 — Telefon *= upravnlštva štev. 328 e=»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36‘— za en mesec. K 12*«—
DEE.AVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA @@ VIN.
Stran 2,
»Novi Čas«, dne 29. avgusta 1921.
Štev. 195:
pri njih komunistov, zdaj pa baje trumoma pristopajo. Jugoslovanska strokovna zveza pa je navedla proti temu dejstvo, da je celo društvo stavbinskih delavcev v Ljubljani obrnilo socialdemokratom hrbet zaradi >dobrih<: del, ki jih deli strokovna komisija svojim sodrugom, ne da bi debatirala o tem, koliko je komunistom za socialdemokrate.
Pripomnimo še dejstvo, da so bile druge organizaci je zastopane po enem ali dveh odposlancih, socialni demokratje so pa pripeljali skoraj vse sodruge, kar jih je v Ljubljani, s seboj.
V	hrupu in šumu, ki so ga povzročili feocialni demokratje s svojimi protizakonitimi zahtevami, ni našel ušes sicer zelo umesten predlog naj se sestavi komisija iz zastopnikov vseh organizacij delavcev in nameščencev, katerih naloga bi bila ugotoviti na podlagi - zapisnikov faktično število elanov. Za ta predlog so biie sicer vse organizacije razen rdečih socialpatriotov, ki so demonstrativno zapustili dvorano, s slovesno izjavo, da oni ne dovolijo tej delavski komisiji vpogleda v njih zapisnike. Zakaj? Ni težko uganiti.
Jugoslovanska strokovna zveza poziva vlado, da vprašanje delavske zbornice čim preje reši in sicer ali tako, da razdeli mandate med posamezne organizacije na podlagi števila članov, kakor je bilo vladi predloženo, pri društvu zasebnih nameščencev pa na podlagi števila, ki ga naznani ali pa naj imenuje komisijo iz enega zastopnika vsake organizacije, ki naj ugotovi na podlagi zapisnikov dejansko število članov.
POLJSKA VLADA GROZI Z MILITARI-ZAC1J0 ŽELEZNIC.
Varšava, 26. avgusta. (Izv.) Stavka železničarjev v bivši vshodni Pruski traja še vedno in je položaj neizpremenjen. Minister; javnih del in minister za prusko ozemlje sta se vrnila v Varšavo, ker njuna pogajanja s stavkujočim delavstvom niso imela ni kakega uspeha. Vlada je e t a v il a stavkujočim ultimat do ‘današnjega dne ob dveh popoldne. V slučaju, da ne prične do tega časa delo v polnem obsegu, bo vlada mihtari-zirala železnice. Obstoja nevarnost, da izbruhne splošna stavka s komunistično lendenco. Sedanja stavka za sedaj še nima komunističnega obeležja, temveč je fgolj posledica obupnega gospodarskega Etanja.
ROPARJI NAPADLI VLAK. Budimpešta, 28. avgusta. Kakor javlja ^Pester Lloyck, so roparji napadli brzo-Vlak Bukarešta-—Budimpešta ne daleč od Braševa. Ustavili so vlak sredi proge. [Vdrli so v spalni voz in omamili speče popotnike s kloroformom ter odnesli mnogo Btvari. Ameriškemu konzularnemu uradniku so ukradli zlato zobovje iz ust in potem so zločinci pobegnili.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
' Rim, 27. avgusta. Blizu Rima sta trčila tovorni vlak in kopališki vlak iz 1-a-flispolija skupaj. Dosedaj so potegnili izpod razbitih voz 17 mrtvih. 80 ranjencev 60 prepeljali v rimske bolnice.
AISE,
JfoUtiSni dogodki.
Češka pomožna akcija za Rusijo. Zunanje ministrstvo čehoslovaške države organizira velikopotezno pomožno akcijo za Rusijo. Doseči hoče, da intrevencija ne bo zaplavala v politične vode, ampad da bo ostala v gospodarskih mejah. Poseben odbor bo priredil od 11. — 15. septembra zbirke v celi državi. Vse delo je razdeljeno med posamezna ministrstva.
-f Komunistično zborovanje v Jeni. Zborovanje je sprejelo predlog,. da se bo stranka imenovala »Komunistična stranka Nemčije.« Dalje je bil sprejet predlog, vse slane registrirati po njihovih sposobnostih.
žDnevni dogodki
—	Četrta internacionala. Nemška delavska komunistična stranka, nezadovoljna
z umerjeno politiko moskovske tretje internacionale napram svetovnemu kapitalizmu, je osnovala novo, četrto internacionalo »delavskega integralnega komunizma?-. Ta najnovejša komunistična stranka predstavlja levo ekstremno krilo nemškega komunizma, čigar desno krilo je formirano v ujedinjeni komunistični stranki .
— Bolnišnica za tuberkulozne. Ministrstvo gradjevina bo zgradilo v Belgradu bolnišnico za tuberkulozne, ki bo pridružena medicinski fakulteti.
— Nov list slovaške ljudske stranke. S 1. septembrom bo slovaška ljudska stranka začela izdajati nov tednik pod naslovom Lidova Politika .
— General Segre izpuščen iz zaporov. Svoječasni voditelj laške komisije na Dunaju, general Segre in vrsta z njim obenem zaprtih častnikov, ki so se nahajali v zaporu v Florenci, so bili te dni izpuščeni.
— Pomoč za Rusijo. Prvi zastopniki Hooverjevega komiteja so 25. avgusta odpotovali v Moskvo.
— Znatna darila za gladujoče Ruse. Mednarodna rudarska zveza je dala za gladujoče ozemlje 30 milijonov rubljev na razpolago. Ameriški pomožni komite v Tiflisu je daroval za gladujoče oblek in perila v vrednosti 5 milijonov rubljev. Do 23. avgusta je bilo v ozemlje Volge poslanih
3,320.000	pudov (1 pud je 16-/5 kg) žita, tako da je prebivalstvo ob Volgi in Kamri lahko potolaženo glede bodočnosti.
■Cjubljanski dogodki.
lj Poročil se je včeraj pravnik in uradnik Gospodarske Zveze, g. Mihael Krek z gdč. Malči Dežmanovo, hčerko poslovodje knjigoveznice Kat. tisk. društva. Novoporočencema obilo sreče!
lj Frančiškanski krajevni odbor SLS ima danes ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni I. nadstr. važno sejo. Dolžnost vsakega odbornika in odbornice je, da se seje zanesljivo udeleži.
lj Umrl je predvčerajšnjim ob 8. zvečer znani postrešček g. Marko Štrukelj. Pogreb bo v ponedeljek ob 4. uri pop. iz Florijanske ulice št. 10. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
lj Umrl je na griži v petek popoldne 7 letni Dominik Korenčan, učenec I. razreda. Bil je marljiv član šentjakobskega orlovskega naraščaja. Pogreb je bil včeraj. Starišem naše sožalje!
ljUmrli so v Ljubljani: Milena Žagar, liči strojevodje, 7 mesecev, — Peter Štan-fel, delavčev sin, 16 mesecev. — Dragica Jesih, veletržčeva hči, 12 let. — Ivana Golouh, premogarjeva žena, 28 let. — Mario Bonoma, kažnjenec-hiralec, 25 let. Magdalena Longer, hči financ, straže pod-preglednika, 6 tednov. — Marko Štrukelj, postrešček, 58 let. — Marija Prešeren, tebač. delavka, 35 let, — Roza Černe, urarjeva vdova, 68 let. — Josip Kuhar, tajnik »Banke Slavije«, 74 let. — Dominik Korenčan, sin krojaškega pomočnika, 7 let. — Vincencij Hudovernik, rejenec, 14 mesccev. — Marija Vogl, služkinja, 24 let.
—	Stanko Bernik, invalidov sin, 2 leti, — Matija Rački, kočar, 29 let. — Valentin Božič ,kajžar, 50 let. — Urban Pave, kočar, 47 let, — Miro Železnik, sin davč. upravitelja, 11 let. — Andrej Velkavrh, sin tesarja in posestnika, 11 let.
lj Griža se še vedno razširja nele na Viču in Rožni dolini temveč tudi v šiški, Vodmatu, Zeleni jami, v kamniškem okraju itd. Skratka, griža se širi povsod. Ljubljanska bolnica je prenapolnjena. Primorani so bili otvoriti podružnico za grižo v »Kolerabarakk onstran glavnega kolodvora. Tam je zasedeno 60 postelj. Komaj se čaka, da kdo ozdravi (ali umrje), pa se zasede postelja z novimi bolniki. Rešilni voz vsaki dan dovaža nove slučaje. V enem tednu je bilo na magistratu javljeno 85 slučajev griže. Koliko slučajev pa ni prijavljenih, tega pa ne ve nihče. Vsekakor bo treba energično poseči vmes, da se ta
epidemija za silo zatre. Zdi se pa nam, da
se ravno oni faktorji, ki jim je mar ta epidemija, sami bojijo griže, da ne pridejo v dotiko z bolniki, ter se ne ganejo dovolj odločno, da bi jo zatrli.
lj Tako se ne pobija griža! Poročajo nam: Rešilna postaja, ki prevaža bolnike bolne na griži od doma v bolnico, ni niti v toliko zavarovana, da bi uslužbenci imeli predpisane plašče. Kar v svoji obleki hodijo okoli bolnikov, potem pa v isti obleki gredo po končani službi med občinstvo. Ali u s 1už beh c i niso dovzetni za grižo? Mogoče jih pa niti škoda ni, četudi podležejo griži!! — Opomba urednika: Kakor sem opazil niti uradništvo javne bolnice nima predpisanega plašča, ter se kar v svoji obleki k ret a med bolniki, bodisi v infekcijskem vozu, bodisi na oddelku za grižo. Če se niti na takih kraj.i.h ne vrši po predpisih, ka-ko se bo pa potem zahtevalo od n a v a d ne g a č 1 o v e k a. Ne čudimo se. če epidemija traja dalje!!
Lfnblla&sfta psrsfa.
Letošnje tretje zasedanje ljubljanske porote ne bo več dolgotrajna morija z razpravami proti tatvinam, ker so poroti pridržane le take goljufije in tatvine, v katerih gre za zneske nad 40.000 K. Žnačile jo bodo razprave o umorih in ubojih in politične pravde. Dne 3. in 7. septembra se bo razpravljalo o tožbah, kateri sta vložila proti odgovornemu uredniku :š Slovenca« dr. Brezigar in nadučitelj Lapajne iz Cerkelj.
Moža je dala usmrtiti.
Na zatožni klopi sedita danes vdova Marjana Krek, rojena 6. januarja 1900 v Črnem vrhu in njena prijateljica, dne 27. aprila 1900. leta v Ločnici rojena Katarina Aleksejevič, roj. Alič iz Ločnice štev. 12. Za umor gre. Zelo žalostno povest je opisala obtožnica državnega pravdništva nekako takole:
Kako je mlada Marjana Krek porodila starega vdovca. — Kratek nesrečen zakon.
Marjani Krekovi je umrla mati, ko je bila stara 10 let, njen oče Jernej Dolenc iz Sv. Marjete pri Medvodah je umrl dne 24. aprila ietos. V svojem enajstem letu je šla deklica služit; nazadnje je služila pri Janezu Češnovarju na Topolu. Svojega poznejšega moža Janeza Kreka je poznala le na videz, toda govorila ni nikdar z njim. Zvečer koncem oktobra 1920 jo je poklical gostilničarjev sin Jože Dobnikar iz Topola, češ, da naj gre v gostilno, kjer bi rad Janez Krek govoril z njo. Ob 11. ponoči je prišla tja in po kratkem razgovoru jo je Krek vprašal, če ga hoče poročiti. Odgovorila mu je, da ga bo poročila, če bo zakon dovolil njen oče. Drugi dan, 31. oktobra 1920, je Dolenčev oče dovolil zakon. Dne 23. oktobra so napravili notarsko pismo, s katerim je postavil Janez Krek Marjano za glavno dedinjo. Dne 23. novembra 1920 je 521etni vdovec poročil dvajsetletno deklico. Zakon je bil zelo nesrečen: ‘'Prestar, preši ten, pregrd in prekosmat je za mene!« se je pritoževala mlada žena. Ker je bila preveč prijazna s svojim pastorkom Lovrencem Krekom, ga je njen mož spodil od hiše. In prepiri so bili vedno hujši. Dne 1. januarja letos je Krekova prvič ušla možu in potem še enkrat.
Marjana Krek sklene, da zastrupi moža.
Marjana Krek je nato sklenila svojega moža zastrupiti. S Katarino Aleksjevičevo sta se dogovorili, da bo Katarinin brat Franc Alič preskrbel strupa. Alič je res prinesel v stročnici vojaške patrone neko soli podobno zrnje, katero je Aleksjevičeva izročila Krekovi. Krekova je vrgla nekaj tega zrna v juho in je Janez Krek zavžil nekaj žlic juhe brez pričakovanega učinka. Aleksejevičeva je na prošnjo Krekove odpotovala na Gorenjsko k svojemu bratu Aliču in ga prosila, naj ji da sirupa, s katerim bo Krekova zastrupila svojega moža. Alič je zopet dal nekaj snovi kakor prvič, vendar Krekova ni dala te snovi več svojemu možu.
Krekova naroči svojega moža ustreliti.
Ko je Krekova sprevidela, da moža ne more zastrupiti, je pregovorila Franceta Aliča, naj ustreli njenega moža. Katarini Aleksejevičevi je dne 23. marca pisala pismo, v katerem je bilo zapisano: >Je že vse pripravljene, ne boš imela nobenega greha, če mu bos to pomagala, potem ti bom dala kar bom mogla, njemu bom dala
10.000	kron; ako mi pa tega ne storiš, potem te ne bom imela več za svojo prija-, teljico.« Aleksejevičeva je pismo prebrala in ga potem izročila svojemu bratu, kateri je bil doma na Ločnici. Dne 26. marca letos je pa dobila Aleksejevičeva od Krekove listič, na katerem je bilo zapisano: >Jutri zjutraj od tretje ure naprej gremo h gori vstajenju, on bo gnal kobilo naprej, mi pa gremo zadej, Franci pa naj na poti na Vrtcih počaka. Aleksejevičeva tega listka ni izročila Aliču, pač pa mu je vse ustmeno povedala. Brat je pa odgovoril, da že vse to ve in da se je natančno dogovoril s Krekovo.
Alič ustreli Kreka.
France Alič je potem točno po teh navodilih dne 27. marca tega leta umoril Kreka. Okrog 4. ure zjutraj so odšli Krekovi zjutraj od doma, kateri leži na hribu, s katerega vodi strma pot v dolino, v kateri je imel Janez Krek pod nekim kozolcem spravljen koleselj, da tam vpreže konja. Spredaj je hodil Janez Krek vodeč kobilo, kakih dvajset korakov za njim sta pa korakali njegovi hčerki Katra in Milka in njegova žena Marjana Krek. Ko so prišli na Vrtce, kjer pot zavije v približno eri meter visok kolovoz, je France Alič iz nasede ustrelil na Janeza Kreka, katerega je krogla zadela zadaj v hrbet in mu raztrgala jetra in obist: Krek je kmalu potem umrl. Po umoru je France Alič izginil. Državno p ravd ništvo zahteva, naj se Krekova in Aleksejevičeva obsodita radi po-skušenega zapeljevanja k hudodelstvu umora, Marjana Krekova še hudodelstva na umoru kot naročnica in Katra Aleksejevičeva na hudodelstvu deležnosti umora in naj se kaznujeta Marjana Krek po § 138 k. z., Katra Aleksejevičeva pa po drugem odstavku § 137 k. z.
Porotnemu senatu je predsedoval g. dvorni svetnik Regally, votanta sta gg. višji deželni sodni svetnik Anton Mladič in dež. sodni svetnik Peter Keršič, obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik g. Domini-co, Krekovo je zagovarjal g. dr. Wurzbach, Aleksejevičevo pa g. dr. Frlan.
Ko je bila prebrana obtožnica, je sla* vil g. dr. svetnik Regally na Krekovo, sledeče vprašanje: »Ali se čutite krivo kar Vas obdolžuje obtožnica ?« Krekova je odgovorila: »Sem k Na isto vprašanje stav-Jjeno Aleksejevičeva je pa rekla: >/Jak Ko je vprašal g.dvorni svetnik Regallv, zakaj je vzela Kreka, ki bi bil lahko njen oče, je Krekova rekla: :>Ata so me silili. Vzela sem ga zato, da bi mi ne bilo treba služiti.« Sploh je Krekova potrdila v glavnem vse navedbe obtožbe. Veliko senzacijo je vzbudila nova izpoved Krekove, da je za zastrupljenje vedela tudi njena pastorka Katarina. >Kakor češ, pa naredi k ji je rekla, ko je povedala, da bo oča zastrupila; druga njena pastorka, ki je tudi vedela za zastrupljenje, je pa relda, da ne bo nobenemu nič povedala. »To je pa lepa družina bila skupaj!«-je vzkliknil prvi državni pravdnik g .Dominico.
Katarina Aleksejevičeva je rekla, da ni vse tako res, kakor je Krekova pripovedovala. Tožila ji je moža. Izpovedovala je zelo previdno in rekla, da ji je brat nekaj dal rekoč, naj da to Krekovi, ker ga vedno nadleguje in pristavil, da ne bo nič' da »strup« Kreku ne bo škodoval.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdata konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ L;ub'j«nl
f>odjež|Q
ing. Dakič in drag
UUBUANA, Resljeva lesSa 9. sa priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
ss?f3i
iooiialfl
Lastni razstavni paviljon na IjubijanshEm vejjftem sejmu 3. jo IZ. sept, 19Z1.
Zdrtisne papirnice Vevče, Goričane in Medvode, delniška družba v Ljubljani.
Telefon St. 1—6? IMabllanal	t.	C.	centrala:	Papirnica	o	Veo£a§i,	Pašta:	D.	Ufi.	o
SP
Telefon It. f—M (l{Nbl|ana) Brzojavi: Papirnica lfeoCe,
t. C. centrala: Papirnica o Veočah, Pošta: D. 11. o Poli je pri LjnSUjanl. Postaja juine ieieznke: Zalog.
pirnic* a lfeačah, papirnica, f samica celnioze Ih lesooine d uoričaoah la toornica lesaaine a medaodafr.
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja:
Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni ln konceptnl papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptnl papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za nausinike (s ročrcice.) Navadni tiskovni knler ln papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čista celuloze in navadni ovojni papir.