874. štev.
V Ljubljani, sobota dne 28. maja 1914.
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri« logo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stanc „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja :::	upravništvu.
:::	Telefon	številka 118.
Leto HI.
:v
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo ,,Bodeča Neža*
Posamezna &tev. „Dneva“ stane Sv**?.; nvm toliko posamezna številka »Bodeče Mr\
Ureduištvo in upravniStvo:	«•
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica, Sr. S
.Dopisi se poSiljalo uredništvo. Nefranktr&na pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase >e plača: petlt vrsta 15 ▼, osmrtnice, poslana in. zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja pote pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a K
is
Odgovorni urednik Radivoj Korene. l<a»t In tisk »Učiteljske Tiskarne0.
L
Trst, 21. maja 1914.
Preteklo nedeljo je zborovala naša mladina. Po enoletni pripravi je nanovo sklicala občni zbor, da poda na njem rezultat svojega snovanja in da nas obenem opozori na veliko delo, ki ga ima izvršiti v prihodnosti.
Nova mladina je bila, ki se je sešla, izčiščen naraščaj, bi se zaveda razvojnega pomena Slovencev v Trstu. Nepolitična, pa vendar preši* . njena skozi in skozi z jugoslovansko mislilo; s treznostjo računajoča, z realnim pogledom čez našo domovino. Takega naraščaja, kakršnega smo imeli pred seboj v nedeljo, potrebu-lemo v današnjem boju. Kajti edino-fe iz Izobražene mladine bodo Izšli možje, kateri imajo dolžnost stopiti na branik naroda in odbijati napade tujcev na domačo zemljo.
Nikoli se še ni pokazala tako živa potreba mladinske organizacije v Trstu kakor sedaj. Zakaj ob naših slavnostih stopajo za obhodi pod slovensko zastavo le dozoreli možje. Mladine ni, mladina pričakuje, da se Jo pozove v delokroge, ki imajo na-^obrazit' >'n usposobiti jo za J , ki se v Trstu od dne do dne stopnjujejo.
Realnih, treznomislečih bojevni-
& Pot,re!)uiemo v teb časih. In laKe ljudi hoče vzgojiti narodno so-
stu 7,Sd,nska 0r^nizacija v Tr-
delo v Tntu ^
molili! nn!,i ’	°°	*° na trdnih te-
pfeko sedanjih mej in razširi svoj delokrog. Slovenska Javnost mora to mladino podpirati in ]i stati ob strani.
Kakor čujemo, se bodo že takoj v pričetku jeseni pričela vršiti predavanja, ki bodo za vse tržaške slo-«n«™.,0iL.ve,lkega Pomena. AkO
r.i-H	mwli. bo prirejala
tudi godbene večere, debatne tečaje, imela bo svojo stalno govorniško šolo in žurnalistični odsek. Mladina bo torej imela priliko izobraziti se splošno in temeljito. V področje organizacije spada tudi izdaianje brošur.
Vse to je odbor doslej le pripravljal. V kratkem se prične z izleti, na katerih se bodo obdržavala Predavanja o raznoterih vprašanjih na prostem. Tako hoče nar. soc. mladinska organizacija v sebi koncentrirati vse mlade moči, ki bi se rade
,Pr.l "j6"6"1 de,u Pa « ^o
pomagali tudi slovenski pisatelji, pes-
Uniiinpnafl!tvenikl s sv°3«ni Predavanji. Poseben odsek bo v par mesečin sestavil predavateljsko listo in imenik predavanj, ki prlčno na jesen.
To je v kratkih besedah namen in naloga N. S. M. O. Organizacija
pa bo imela s svojim delom velike stroške in je zato potrebna podpore od celokupnega tržaškega slovenstva. Slovenskim staršem svetujemo, da vpišejo svoje sinove v to mado društvo. Naša delavska mladina naj se organizira v N. S. M. O., da lahko dobi nadaljno potrebno izobrazbo brez vsakih plačil.
Veliki so ti nameni. Nai bi se to društvo razvilo, naj bi bilo pri srcu vsem našim ljudem! Mladina je. na katero polagamo vso prihod-niost, vse upe za izvršitev tistega dela. ki mu ni bila kos naša preteklost. Mladina je, ki bo doživela svoj triumf na slovanskih tržaških tleh. Mladina je, od katere pričakujemo velikih zavzetij.
Naj bi ne bile naše želje osamljene! Ni več časa za pomišljanie ura dela in boja vodi naš dandanes. Ce hočemo biti jutri, moramo že danes poskrbeti za naraščaj. In naš naraščaj se razvija, naš naraščaj vodi visoka zavest!
Priskočite mu na pomoč, sklenite vrste! Naj ne bo niti enega, k! bi izostal, niti enega, ki bi zanemarjal svojo dolžnost!
Bratje! Čas je in ura; ceste stojijo In čakajo mladine. Vsi v njene vrste, vsi v pomlajeni boj! Skupno delo bo praznovalo tudi skupno zmago in takrat bo Trst naš. Na delo, na delo!!
Štajersko.
Maribor. Zadrego nad zadrego ima naša špisarija. Vedno več je danih slučajev, ko bi rabiii nujno pomoči svojega poslanca — pa ga nimajo. Sedaj so zaradi tega še v tem večjih škripcih, ker nimajo nikogar, ki bi znal povoljno pozdraviti na nemškem »Biirschentagu« dohajajoče. »Buršche«. Za poslane^ Ne-
irerja sc namreč boje dii bi njoffova
govorniška žila ne zadoščala in »ne odgovarjala velikemu trenotku«, ki ima z binkoštnimi dnevi priti. Te nemčurske zadrege gledati malone vsak drugi dan, je res prizor za bogove! — Ker poznamo nravno razuzdanost in podivjanost nemških in talminemških buršev in vseli onih, ki jim bodo o Binkoštih drugovali, svetujemo našim rojakom, da dobro pazijo na svoje žene in dekleta. Znalo bi se tako pripetiti, kot se je že opetovano pripetilo ob manjših nem-čurskih prireditvah . . . Ravno tako prosimo naše, da ne hodijo one dni na ceste z večjimi svotami denarja v žepih . . . Dobro pa stori vsakdo, če si nabavi trdno grčavko ter si preskrbi orožni list, kajti težko, da ne bo prišlo od strani nemčurskega moba napram Slovencem do ekscesov. Da naša policija v takih sluča-
jih prav nič ne zadošča in odgovarja danim potrebam, vemo že od preje in menda ni treba posebej nagla-šati ...
Maribor. (Čedna zgodba.) V Mariboru živi star umiiovljenec, rodom Čeh. Kljub 501etnemu bivanju v tujini. med Nemci, mož ni pozabil, da je Slovan. Češko sicer govori že zelo slabo, a duh in srce sta vedno še na pravem mestu. Mož je neustrašen zagovornik Slovanstva, vsled česar so ga ob času krize neprestano obdajali s celim štabom ovaduhov. Kljub vsemu temu pa ni klonil tilnika. Kadar je prišel v javni družbi v debate z drugimi, vselej je potegnil iz enega svojih žepov kakšno beležnico in z dati šel v boj za Slovanstvo. Kolikokrat se ga je denun-ciralo, se pač ne bo nikdar izvedelo natančno. Kakšne pa so bile te de-nuncijacije, razvidi vsak lahko iz naslednjega: Pred par meseci se je pridružil v neki restavraciji temu možu nek starejši, prav dobro oblečen gospod. Predstavil se je kot višji umirovlieni železniški uradnik, rodom Slovenec. Slovenščino je baje docela obvladal. V družbi s Čehom je redno in zelo mnogo govori! o avstrijski državni politiki. Nekaj pa Čehu na tem možu ni ugajalo. Poslušal je svariica v svoji notranjosti, bil je zelo previden in nikdar ni spregovoril kakšne odkrite bešede. Koncem marca pa je povabil omenjeni pseudouradnik Ceha na — odhod-nico. Šla sta v neko okoliško krčmo in tujec je plačeval draga vina. Predno pa sta pričela piti, je dejal k Čehu: »Nisem ta, za katerega ste me imeli. Jaz sem komisar tajne policije in imel sem nalog. Vas opazovati . . .« Mož je pokazal svojo legitimacijo in še dostavil, da ga veseli, da on — Čeh — ni tak, kakorš-
nega se ga je ovajalo . . . Tako nizki elementi so torej naši »Nemci«. Moža, starčka 60 let, s srednjo pokojnino, so, ker ni bil proti Balkancem, ker je odkrito in toplo simpatiziral z junaško Srbijo in črnogoro, v kolikor se tiče njih zmagovalnega orožja, hoteli spraviti kot veleizdajalca na zatožno klop, v ječo, ob borno penzijo . . .! Si li more človek misliti nižje kulture, kot je ta »nemška kultura«?! In ta demmeira križem vse! Sramota.
GoriSko.
Bralno in pevsko društvo »Ladi ja« v Devinu priredi dne 1. junija t. 1. (na binkoštni pondeljek) svojo običajno javno tombolo v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pred in po tomboli javni ples na vrtu gostilne g. Mir. Plesa. Svira vrla godba iz Nabrežine. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.«
Gorica. Porotno zasedanje se prične 22. junija.
Odlikovanle. Cesar je dovolil nositi drju. Mihaelu Abramič, ad-jnnktn avstrijskega arheolog, zavoda v Ogleju, vitežki križec kraljevega italijanskega reda.
Gorica. Evangeljska cerkev je dobila novega pastorja z imenom Grycz (Grič).
Gorica. (Državni kolodvor.) Vratar kliče k vlakom samo v nemščini. Čudno se nam zdi, da kljub temu, da prihaja ob nedeljah in praznikih več merodajnih osebnosti na peron na čašo piva, nihče ne stori potrebnih korakov za naše pravice!
V poljedelski svet za Goriško sta izvoljena dr. FaiduttI, dež. glavar. in dr. Novak, namestnik deželnega glavarja.
Iz Ravnice nad Gorico. Kakšni narodnjaki so naši klerikalci! V naši vasi Ravnici so nekateri izobraženci, kakor oni mislijo sami o sebi. To njih izobraženo narodnjaštvo se vidi pri vsaki priliki; že ob začetku mlade C. in M. podružnice se je videla njihova visoka narodnost, da so se zmi-raj spodtikali nad »Družbo«, ki je narodna braniteljica našega naroda. Ako so res narodni, bi se morali vsai tudi zavedati in narodno obrambo tudi po svoji moči podpirati, pa ne podpiratelje obirati in obrekovati, kakor se je to že zgodilo. Nabiralniki jih grozno bodejo v oči, ker na njih stoji pisano »Mal položi dar, domu na altar«. Kaj je to, vi veliki narod* njaki? Kaj so te besede, raztolmačite jih nam, ker mi ne vemo, ker ne stojimo v tako visoki narodni izobrazbi kakor vi in tudi nimamo tako visoke kulture, kakor naši sovaščani, katerim je narodnost rako k srcu prirasla. Našo »Družbo« naj lepo pri miru pustijo, ti izobraženci mi nismo narodnjaki samo na jeziku, ampak tudi v srcu in tudi boljši katoličani, nego so oni, ki mislijo, da ta ni pravi kristjan, ta je brezverec, kdor Je naroden. Visoki narodnjaki, ste li videli, kako je bilo pri goriških občinskih volitvah, kako so tudi laški duhovniki volili, pa ne liberalce, kakor pravite, temuč celo Juda in protestanta, pa morebiti se je tudi kakšen pravi slovenski katoličan tako daleč spozabil, da je volil razkolnike, namesto pravih verskih mož. Visoki narodnjaki, glejte, da se tudi .vi ne boste spozabili, da boste nam ponujali take može, ki niso ne verski, ne narodni; visoki narodnjaki, spomnite se da ste slovenske matere sinovi in da tudi vam ne bi škodilo, da malo odprete oči in da pogledate malo v Gorico in sploh v
se priporoča tvrdka
aaiEiBiaaaiaai^aaiaiBBaBa
Za birmo
Ljubljana
Nizke cene, prav solidna in dobra ::	postrežba.	::
Ceniki zastonj in po-::	štnine	prosti.	::
H. SUTTNER
Mestni trg 25
Lastna protokoli-rana tovarna ur v ::	Švici. ::
Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“.
LISTEK.
M. ZEVAKOr
Srce in mei.
Roman iz francoske zgodovine, (Dalje.)
»Rotim vas, ne zapustite ga, dokler ne bo na varnem... Zdi se mi, da ga hočejo umoriti...«
Viteza je streslo nehote. Te besede so ga potrdile v njegovih mislih o čudni zagonetnosti Deodatove zaročenke. Ona pa si je mislila sa-
izroča1 sem rek,a zdai,e« »‘e
nemilost. Vprašam^ ”a niiloS^ I"
pošten, kakor bi s£W eiovT’ ali 16
govem obrazu, ali ima dušo, kSkrSni je moja!...«	KaKrsna
Moža sta stopila na ulico in oddaljila. Dolgo je stala Alisa v noči na pragu svojih vrat; naposled pa, ko 111 slišala ničesar, se je vrnila skoraj pomirjena.
»Kaj mislite o njej?« jg vprašal grof Pardajana, ko sta bila že daleč od hiše.
»O kom, prijatelj?... O njej?«
»Seveda... o njej!« je dejal grof začudeno.
»Oh, prijatelj, oprostite... mislim pač... no, da je oboževanja vredna mlada ženska... Toda kaj je tam... v onemle kotu?«
Obadva sta krenila tja. Našla nista ničesar. Toda Pardajan je bil jako zadovoljen, da je odvrnil razgovor. Mislil je samo:
»Ali mu naj povem, da me navdaja njegova zaročenka s čudnim nezaupanjem ? ...«
»Ali ste videli,« jc povzel grof, »kako mi je naročila, naj pazim na-SV Tako čudna bojazen jo popade včasih...«
»Eh!« je vzkliknil vitez živo, »kaj vam pa jamči, da njena bojazen ni opravičena?«
»Kaj hočete reči?...«
»Hm... Kaj vem?... Prepričan sem, da nekatere sposobnosti ženske nature nadkriljujejo moško.. Kdo ve, ali ne ve vaša zaročenka stvari, ki so vam neznane?... Kdo ye;. ^l1 ?? imela prilike, videti in slišati ljudi... izvestne osebe...«
Zdajci pa se je vitez prekinil. Njegovo pošteno dušo je bila prešinila misel:
»S kakšno pravico bi smel poga-ziti ljubezen svojega prijatelja? ... In naposled, na kaj se opirajo moje sumnje?..... Sumljiva je ta ženska vsekakor. A ljubi ga, in to opravičuje vse!«
Grof se je bil zamislil, kakor da ga tare skrb.
Tistih par besed, ki jih je rekel Pardajan, ga je bilo dimilo sila neprijetno. V bleščečem sijaju ljubezni, Sir,* s,cpil oči, je bil videl Aliso A, t v •U,,<? samo kot božanstvo, pred. katenni je klečal v malikoval-
skem obožavanju. Skrivnostne strani njenega življenja, samotno bivanje v tej hiši, v tej ulici, ki se je skoraj utapljala v senci in mraku, nje strahovi, trepet, ki jo je prešinjal včasih, izvestni pogledi, ki niso bili pogledi device, tisoč malenkosti na njej in okoli nje je uhajalo njegovi pozornosti.
Obožaval jo je. Kako naj bi bilo ix)tem drugače?
Ali kdo kntikuje obožavano bitje? Ali ga cepi kdo na nitke? Ali ve sploh kdo natanko, kakšna je barva njenih las in njenih oči? Ženska, ki jo obožavaš v resnici, ti postane simbol. Pozneje sledi obožavanju ljubezen, in šele takrat začneš študirati svojega malika.
Kakor hitro vidiš, poznaš in veš — pa če bi videl, poznal in vedel same najlepše in najboljše reči — takrat ljubiš in ne obožavaš več.
Grof de Marijak, najdenček Deo-dat, je obožaval Aliso de Luks.
Pardajanove besede so mu bile zametek spoznanja. Za par minut se je osmelil razmotrivati Aliso, in v tem razmotrivanju je vstal na obzorju njegove ljubezni dvom, ta silni brezobzirni in strašni tovariš slehernega poznanja.
Z rahločutnim inštinktom, ki ga budi človeku prijateljstvo, je spoznal Pardajan, kakšno zlo je napravil. 1’oda bil je preveč umne in fine duše, da bi ga izkušal popraviti. Prijel je samo prijatelja pod pazduho in mu dejal;
»Ako bi bil jaz tako srečen, kakor ste vi, in bi me ljubila takšna ženska, bi jo ubogal rad celo v kapricah, ki jih rodi njena pretirana bojazen.«
Grof si je oddahnil in se zasmejal pomirjeno.
»Da, da,« je dejal. »Alisa gotovo ne ve ničesar. Kaj bi mogla vedeti? In če se boji zame, se boji zato, ker me ima preveč rada... Draga Alisa.«
Ta hip pa, ko sta zavila v Beti-ziško ulico, se jima je nenadoma približala postava, ki jima je bila sledila ves čas korak za korakom. Mlada moža sta prijela za meče.
»Gospoda,« je izpregovoril človek, ki ju je bi! došel, »prosim vaju, ne bojta se ničesar. Rad bi samo povedal nekaj tistemu izmed vaju, ki se imenuje grof de Marijak.«
Pardajan se je zdrznil: spoznal je bil Morevertov glas. Molčal Je in si pomaknil ovratnik plašča više, da si zakrije obraz. Marijak pa je odgovoril :
»To sem jaz, gospod. Kaj mi imate povedati?«
Morever je izkušal pogledati Pardajanu v obličje, toda noč je bila preveč temna.
»Gospod grof,« je povzel, »rad bi govoril z vami na samem.«
Pardajan je potegnil Marijaka za komolec; prijatelj je razumel svarilo in dejal:
»Govorite kar vpričo tega gospoda; prijatelja sva in si ne prikrivava ničesar.«
Morever se je obotavljal v prvem hipu, izkušaje še vedno, da vidi, kdo je Pardajan. Nazadnje pa je mahnil, češ, naj bo, če ni drugače, in se odločil:
»Gospod grof,« je dejal, »nekdo me je prosil, da naj vas privedem k
njemu...«
»Kdo je ta nekdo?«
»Zena visokega rodu, to je vse, kar smem reči, ker nisva sama in ker moram čuvati njeno skrivnost. Dodam pa lahko, da ima ta dama leta galantnih aventur že za sabo.«
»Do kod bi vas moral spremiti, ako vam ugodim?«
»Do prve hiše ob Lesenem mostu, gospod grof *.. Saj vidite, da ne skrivam... a biti morate sami.«
»In kdo ste vi?« je vprašal Marijak.
»Oprostite, gospod grof,« je dejal Morever. »Smatrajte me samo za skromnega ix)s!anca osebe, ki me pošilja.«
Takrat je potegnil Pardajan Marijaka naglo par korakov v stran od Morever ta.
»Ali pojdete?« je rekel tiho. »Pomnite, da ste obljubili, biti opreznemu.«
»Ne pojdem!« je odgovoril Marijak.
»In prav imate, dragi prijatelj. »Ah veste, kdo je ta človek, ki vas }e nagovoril? Morever je, eden izmed Katarininih bmčev. In veste li, kdo vas čaka v hiši na Lesenem mostu 2 Mediče jka sama l«
obmejne kraje in da bi tudi vi položili »Mal dar, naši mili domovini na altar!«
Dnevno.
Pred novimi razkritji. Kakor je znano, je bil v procesu »Dr. Šviha proti Narodnim Listom« dr. Šviha z izrekom porote zaznamovan kot konfident državne policije. Mi, ki smo procesu objektivno sledili — nam ni ne za eno, ne za drugo stranko — smo že parkrat na to opozorili. da dokaz resnice, da je Sviha konfident, ni bil podan, ker vse priče so le ponavljale, kar je neka strojepiska z državne policije brez prisege govorila. 20. maja je pa v »času«, organu češke napredne stranke, ki je z narodno socialno stranko v boju, s stranko, katere voditelj je bil dr. Šviha, izšel članek prof. Masaryka, ki se glasi: »Pri zasliševanju dr. Švihe je dr. Bouček, provociran od drja. Ra-šina (zastopnika Nar. Listov) v razburjenju rekel: »Ko je prof. Masaryk 'i gotovostjo, ki vsak dvom izključuje. v svoji poslaniški funkciji na najkOmpetentnejšem mestu, ki mora biti informirano, dognal, da je sicer (SViener v službah policije, toda da dr. Šviha to ni, smatral sem za svojo 'dolžnost, da zastopstvo prevzamem. Dr. Bouček je v svojem plaidoyeru izrek ponovil, in se opravičil, da je zašel v indiskretnost. Jaz sem v resnici zvedel na način, kakor je to dr, Bouček karakteriziral, da je bil v službah državne policije konfident jlViener in je še, toda sedaj pod drugim imenom, toda da dr. šviha Wie-ner ni bil in ni. Naravno je, da sem stvar preiskoval in preiskal, kakor se to godi, zaupno in dal sem obljubo, da vira oz. virov javno ne povem. Svojo obljubo sem držal: sedaj le pa seveda nastal položaj resničnega obrambnega prava in jaz bi brez pomisleka mogel in smel govoriti. iToda to je vprašanje taktike. Zaenkrat^ izjavljam, da sem dejstvo, da dr. Sviha ni bil plačan konfident, na opisani način dognal z absolutno gotovostjo. »Na r. Listy« mi v svoji nerazsodnosti in strankarstvu očitajo, zakaj o stvari nisem kot priča izpovedal in da sem jo vtihotapil v porotno dvorano potom dr. Boučka. Veseli me, da te stvari nisem na sodišču povedal; češki narod, njegov misleči del, bo s tem udarcem dobil 'tem nazorneiši pouk. Sicer pa, če je šlo dr. Rašinu za resnico, bi bil mogel mojo izpoved zahtevati in ravno tako bi bil mogel in moral dvorni Svetnik Kurš izrek dr. Boučka opaziti in se nanj ozirati. Zakaj nisem bil od sodišča pozvan k izpovedovanja o tej najvažnejši stvari? ...« Potem navaja izreke dr. Klime ter policijskega prezidenta dvornega svetnika
Prikave, ki oba zatrdujeta, da dr. viha ni bil in ni konfident. Dalje ob-,soja pravilne stike dr. Švihe s Klimo, stike s katerimi je hotel dr. Šviha jsvojo stranko povladiti. Obsoja tudi Vodstvo nar. socialne stranke, ki je Za te stike vedelo in ki sedaj z dr. jšviho tako postopa. In nadalje: »Ali inaj še govorim o motivih svojega na-jstooa v Švihovi aferi? Škoda časa. Zakaj sem nastopil proti ponarejenim rokopisom? Proti rodoljubnemu in fodoljubarskemu absolutizmu? Zakaj y stvari Hilsnerjevi? Zakai v za-
frebškem procesu? Zakaj proti ‘riedjungu? Zakaj v VaŠičevem procesu? In kakor sem v vseh teh in drugih slučajih zmagal in resnici (pomagal na dan in k priznanju, tako (obstojim tudi v švihovem procesu in pripomorem resnici na dan.« »Kondam s predlogom. Gospodje Kramaf, Švehla, Nemec naj store vse korake, rda bi vlada, oz. praška policija ofi-cielno spregovorila. Gospodje verujejo, da bi pričevanje izpadlo v njihovem smislu, zakaj bi se torej pričevanju upirali? Pritisk vseh čeških strank morda nekaj premore. V tem slučaju odpustim, posebno dr. Kra-mafu, vse neolikanosti, ki so jih proti meni zagrešili. Razumem nervoznost fKramafa zelo dobro; vem, da mu je ihudo, hujše, kakor se upa zavedati.« ir- Strojepisko Voldanovo so mlado-<čehi in scialni demokrati naslikali kot jiavdušeno rodoljubko, ki je iz čistih motivov celo stvar izdala, »čas« pa pravi, da če bo prisiljen, bo o Vofda-(novi lepe stvari povedal in osvetlil njeno rodoljubje. Pričakuje se še čednih razkritij.
Dr. Šušteršič pravi, da je zadovoljen z volitvami na Notranjskem in da je pričakoval še manj glasov. Upamo, da bodo vrli Notranjci v njegovo zadovoljnost pri prih. volitvah število klerikalnih glasov še bolj zmanjšali.
Klerikalci niso demokratični. To priznava sam »Slovenec«, ko piše: Volitev na Notranjskem nam bodi v bodrilo in opomin, da je treba vedno delati, neprenehoma stati na straži in strankarsko organizacijo do podrob-
nega izpeljati po zgledu demokratičnih strank. Tako delo je sicer zamudno, strankarske politične organizacije ovirajo morda nekoliko svobodo vodstva stranke, ker hočejo same imeti več besede, toda imajo eno veliko dobro stran: ljudje so prešteti, njihova volja je volja stranke. Namesto strankarske indolence in brezbrižnosti stopi požrtvovalnost in globoka stankarska zavest. Kjer pa nima človek besede in ne soodločuje, tam tudi delal ne bo, ampak samo množil nezadovoljno maso. — Klerikalci čutijo. da si naše ljudstvo ne bo dalo več komandirati razne kandidate iz-Ljubljane in da je sito kler. strahovlade. Ker pa so se klerikalci doslej vzdrževali le s pritiskom, je naravno, da bo ta izprememba — konec stranke. Sam dr. Šušteršič se pritožuje nad krajevnimi spori, ki se porajajo med klerikalci. Takih sporov je po deželi res mnogo. V njih se bo pokazalo, kaj je namen naših klerikalcev. Tako se bodo ljudstvu odprle oči.
Kaka ironija! »Slovenec« piše:
Dr. Šušteršič je rekel pred nekaj dnevi, da naša zunanja politika ne najde pravega odmeva v ljudstvu, ker je preveč za kulisami in pusti večkrat ljudi v nejasnosti. Zdi se, da so tudi pri nas večkrat ljudje napačno informirani o raznih korakih stranke, da potem na napade političnih nasprotnikov ne vedo prav rea-reaglrati. — Tako je rekel dr. Šušteršič. Mi pa pravimo, ko bi bili ljudje prav informirani in bi videli za kulise klerikalne politike, potem bi Šušteršiču in klerikalni stranki še večje fige pokazali nego zadnjič na Notranjskem,
Kterikalni volilni manevri so navadno zelo spretni, pa nikdar pošteni. Dan pred volltvijo na Notranjskem je poročal Slovenec, da je deželna revizija našla v postojnskem mestnem gospodarstvu velikanski deficit in da bo postojnski župan Lavrenčič suspendiran. Vse zlagano in sedaj se »Slovenec« opravičuje, češ. da je priobčil ono vest v dobri veri kakor je zvedel za stvar in končno pravi, da lista (»Slovenca«) niti stranke ne zadene nobena krivda, ako dotična vest ne odgovarja resnici. Ne boš, prijatelj! Krivda, pa še kaka krivda zadene »Slovenca« in klerikalno stranko! Zakaj so pa klerikalci hitro sporočili brzojavno to laž vsem klerikalnim agitatorjem na Notranjskem in sicer v zadnjem času, ko že ni bilo več mogoče laž
Ovreči? Bit te to čisto navaden volilni manever, volilna sleparija, na katere so klerikalci tako navajeni, da •si brez nepoštenih volilnih manevrov niti zamisliti ne morejo volitev.
K ljudskemu gibanju na Kranjskem. V političnem okraju Kranj (52.866 prebivalcev) je bilo v prvem četrtletju tekočega leta 91 porok, število novorojencev znaša 442, število umrlih pa 268. Med zadnjimi je 84 otrok v starosti od rojstva do petih let. Starost od petdesetih do sedemdesetih let je doseglo 57 oseb, čez sedemdeseto leto 76 oseb. Na jetiki je umrlo 42, na vnetju pljuč 16, na difteriji 3. na vročinski Jbolezni ena, na suhem kašlju 2, na slučajni smrtnonevarni poškodbi troje oseb; vsi ostali na različnih boleznih. Samomor, umor ali uboj se ni primeril.
Novo niestol Otvoritev belokranjske železnice se že slavi v soboto dne 23. maja. v Novem mestu,
7 gledališko predstavo članov deželnega gledališča iz Ljubljane. Vpri-zori se zelo'primerna igra »Greh žene«. V Novem mestu je veliko zanimanje za to predstavo.
Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo 24. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi narodno igro »Divji lovec« (spisal F. S. Finžgar) kot benefico v prid igralskemu osobju. Kdor vpošteva trud in delo igralcev bo to predstavo gotovo posetil.
Telovadno društvo Sokol v Domžalah ima dne 24. t. m. svoj prvi letošnji pešizlet Vir-—Radomlje— Trzin—Domžale. Med izletom par odmorov. Zbirališče točno ob 1. uri popoldan v telovadnici Sokolskega doma. K obilni udeležbi se uljudno vabijo bratje Sokoli ter prijatelji društva.
Nasilni fantje. SOletni delavec Jože Kastelic iz Jarš je popival te dni s štirimi fanti v neki gostilni. Okrog osme ure zvečer je nastal med njim in med fanti z neznanega vzroka prepir, med katerim so fantje Kastelica vrgli na tla in ga pretepli. Ko se je Kastelic slednjič oprostil svojih tovarišev, je šel domov, zaklenil se hišna vrata in je legel k .počitku. Kmalu nato so prišli fantje pred hišo, začeli so razsajati, pobili so več šip na oknih, strgali so železno mrežo na oknu in so začeli metati v hišo kamenje in opeko. Pri tem je opeka zadela Kastelica in ga znatno poškodovala. Z nasilneži bo imalo opravka sodišče.
Prijet tat lesa. Prejšnji teden je neki gozdar in lovski čuvaj zasledil v gozdu Ravnik v Medvodah nekega posestnika iz tamošnje okolice, ki si je prilastil dva voza tujih drv, katere je hotel odpeljati domov. Les so mu odvzeli.	^	j
Danska policija in pijanci. Če dobi danski policaj na kakem javnem prostoru pijanca, ga spravi lepo domov. Do nezavesti pijanega pusti, da se na stražnici prespi, nakar ga civilni stražnik spremi na dom. Stroške za prevažanje in morebitno zdravljenje pa trpi dotični gostilničar, kjer se je pijanec nazadnje napil. Gostilničar tudi lahko zgubi gostilniško pravico.
Nesreča na dolenjski progi. Dne
21. t. m. okrog devete ure je podrl osebni vlak pri državni cesti pod kolodvorom v Radohovi vasi na Dolenjskem voz, konja in dvanajstletnega fanta Bivca, ki je vozil prazne zaboje s pivom. Lokomotiva je vrgla vse skupaj kakih petnajst metrov daleč. Zadnji del voza je zdrobljen, konj ima nekaj poškodb, deček pa je hvala bogu odnesel zdravo kožo.
Obstrelil ga ie. Pretekli četrtek je šla posestnica Demšar iz Kovske-ga vrha pri Poljanah v kranjskem okraju v cerkev in je pustila svoja dva otroka sama doma. Kmalu nato sta prišla v hišo dva tuja človeka, .ri pa nista imela poštenega namena. Otroka sta se tujcev ustrašila in sta zečela kričati in jokati. Eden izmed neznancev je nato ustrelil v sobo. Krogla je zadela štiriletno Demšari-čino hčerko Ivanko v dlan desne roke in jo je težko poškodovala. Tujca sta pobegnila, ranjenega otroka pa so morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Ljubljana.
— Nov škandal. Pod naslovom »Slovenski izlet pod pokroviteljstvom »Flottenvereina« prinaša »Ri-ečki Novi list« sledeče besede: »Okolo 500 dijakov, dijakinj iz liceja, profesorjev in ostalega slovenskega meščanstva je te dni priredilo iz Ljubljane izlet na Reko, Pulj, Trst in nazaj kot člani »Flottenvereina«.
O izletu se tu preie ni ničesar vedelo. Govorilo se je v mestu le o nekih Izletnikih, ki govore nemško, na drugi strani so pa posetile slovenske licejke iz Ljubljane sušaški licej, kjer so se jugoslovanske tovarišice se-striško pozdravile; popoldne je spremljalo nekoliko sušaških licejk
izlet niče v Opatijo: no to je bilo ta-koretcoč lTitp%“iWfžTT7imT, iti smatralo
se je, da se gre za slovenske in posebej za nemške izletnike. Pravo razočaranje je med vsemi nastalo, ko se je spoznala resnica. 500 Slovencev prihaja pod firmo »Flottenvereina«, da se v Opatiji po odboru Istega pozdraviti pri Lokaju, kjer se sestajajo samo Nemci; ( preide se (Ignorira se) mestno zastopstvo v Opatiji, ravnateljstvo gimnazije in narodni zavodi — vse to so izletniki ignorirali. Rekel bo morda kdo, da je bila morda nepoučenost. Toda prisostvovali so Izletu profesorji, slovenski profesorji. Ali mar ne vedo slovenski profesorji da je tu domač element hrvatski in da je tu pretežna večina slovenskih bratov? Ali mar za Opatijo sedaj po Stangerjevem govoru ne ve celi svet, da ie hrvat-ska, jugoslovanska? (V Opatiji je italijanskega zunanjega ministra mar-kija di San Giuliana opatijski župan pozdravi v hrvatskem jeziku — opomba stavca: za tiste slovenske inteligente, ki tega, kakor se zdi, še niso vedeli.) Tega ti izletniki ne vedo, ali pa nočejo vedeti. Oni »Slovenci prihajajo k nam kot Avstrijci, da moralno podprejo Nemštvo Opatije, Pulja in Trsta, vprašamo brate Slovence, kako bi bito	Sfcu,
če bi nas prišlo enkrat 200 v Ljubljano pod tujo firmo m obiščemo nemški Casino, bi ne pozdravili narodna slovenska predstojništva ali če bi naši profesorji ne posetih tovarišev, niti bi se preje ne obrnili na nje.« Dalje pove »K. N. L.«, da je pri obedu, odbornik »rlotteuverei-na« imel nemški govor. Ondotni Slovenec Vahtar, predsednik slov. društva v Opatiji je pozdravil prisotne slovensko in govoril o našem morju. Mladina je pri tem z navdušenjem napravila dober vtis m izbrisala slab vtis, ki so ga njeni voditelji in vzgojitelji na vse jugoslovansko Primorje, kamor so prišli, napravili. Morda bo kdo rekel, da so bile kake ugodnosti za člane. »1VT I	veru-
jctTio pravi R* *T~’ izlet-
nikov; vsak po 20 K, znaša 10.000 K. Flottenverein je mogel imeti koristi, posebno, ko se ve, da da ga država povsod podpira. Naposled da »R. N. L.« še en dober nasvet: »Naj drugič Slovenci prirede sami izlet na svojo roko, naj nam sporoče, in ne bo jih počakalo samo par odbornikov Flottenvereina, temveč ves narod. In naučna svrha bi bila drugače dosežena, ker bi se vodstvo organiziralo. Kdor je gledal sprevod
je imel vtis, kakor da gonijo izseljence s parobroda v izseljeniško hišo in od tam nazaj.« Tako piše »R. N. L.«, kateremu resnosti ne bo nihče odrekal, ker ga vodi mož velikega političnega talenta. Pristaviti hočemo par vrstic. Zakaj se je vršil ta izlet? Iz naučnih ozirov morda, »R. N. L.« pravi, da o izletu ni bil nihče obveščen. Če ni bil nihče obveščen, tedaj se tudi ničesar razkazovati ni moglo in vsled tega izlet ni imel nobenega uspeha po naučni strani! Tisto, kar bi bila mladina na jugoslovanskem Primorju lahko spoznala, namreč Hrvatstvo in Jugoslovanstvo Primorja, tisto se je skrbno zakrilo in sprejemali so mladino — Nemci »Flottenvereina«. (Znano je namreč, da je na Primorju iz narodne družbe izobčen kdor je član Flottenvereina.) Da bi slovenska mladina od svojih bratov ne bila prenavdušeno sprejeta, da bi se ne zasejala luljka edinstva, so voditelji izletnikov govorili nemško, da je hrvatsko prebivalstvo mislilo, da gre za nemške izletnike. Da bi oba namena še bolj dosegli — gredo v prostore, kjer se shajajo izključno nemški individui. O poučni strani tedaj ni govoriti! Morda se je izvršil izlet v razvedrilo mladini? »R. N. L.« pravi, da so izletniki v sprevodu delali vtis izseljencev, ki se jih žene s parobroda v izseljeniško hišo in nazaj. O razvedrilu ni bilo govora. Zakaj se je potem sploh izlet vršil? »R. N. L.« povdarja eno stran: Prišli so k nam kot Avstrijci, da moralno podpro Nemštvo ob Adriji in mi bi pristavili: zato, da vcepijo v naši jugoslovanski mladini napačne nazore v njeni domovini; nazore, da je Adrija — nemška. In to naj bo vzgoja, to naj bo domoljubje? Falzifici-ranje domoljubja ni v korist! »Flottenverein« je svoje nemške obisti pokazal. Ali bo to pomagalo tistim Slovencem, ki so njegovi člani?!
— Da ne bo nesporazumljenja. Za flotenferajnski izlet k Adriji je prinašal tudi »Dan« notice. Bili smo namreč mnenja, da je dobro, ako gre mladina nekoliko na jug, saj vemo, da je dosti Slovencev, ki še niso videli morja. Mislili smo, da si ob taki priliki mladina lahko ogleda tudi druge naše stvari ob Adriji, ne samo ladje in kanone. Ker pa se je po poročilu listov izlet na zunaj pokazal kot nekaka proslava nemškega flo-tenferajnarstva, izjavljamo, da poslej te vrste izletov ob našo slovansko Adrijo ne bomo več priporočali.
— K otvoritvi belokranjske železnice. Otvoritev nove železniške
liroRe ni vsakdani« stvar. Tak do-
godek zelo zanima občinstvo. Zato je pri otvoritvi vedno zastopano tudi časopisje, da zve občinstvo kako se je otvoritev izvršila. Tudi pri otvoritvi belokranjske železnice bo zastopano domače in tuje časopisje, samo »Slov. Ilustrovanega Tednika« vlada ne pusti blizu in pravi, da v »vlaku ni prostora!« In vzrok? Ta je prav čuden. Klerikalci namreč nameravajo izdajati nekak ilustriran list kot konkurenco »Slov. Ilustr. Tedniku«. Ako pa klerikalci mislijo na konkurenco, se že samo po sebi razume, da mora biti ta konkurenca — nepoštena. Ker bi radi imeli samo oni v svojem listu slike o otvoritvi železnice, so rekli deželni vladi, da ni treba pustiti v otvoritveni vlak poročevalca »Slov. Ilustr. Tednika« in vlada se je seveda ponižala do tega, da je postala navaden agent za nov klerikalni list, občinstvo bo pa vsaj vedelo, da kumuje novemu klerikalnemu listu vlada, djt list torej ne bo slovenski, temveč vladin. »Slov. Ilustr. Tednik« je seveda poskrbel, da dobi slike navzlic tej očitni šikani od strani klerikalcev in vlade, ampak ta slučaj je vendar nad vse značilen za naše razmere: ako gre vlada celo v takih slučajih no roko klerikalcem, kako odjenlji-va mora biti klerikalna stranka nasproti vladi v narodnih vprašanjih. Seveda, ako hočejo klerikalci, da jim dela vlada celo take usluge, kot jim jo je storila sedaj, morajo pač tudi oni vladi delati razne usluge — na veliko škodo slovenskega naroda. Zato se nam tako godi! Našemu občinstvu prav toplo priporočamo »Sl. Ilust. Tednik«, ki je res slovenski ilustrovan list.
— Skioptlčno predavanje o Dolenjski in Belokrajini, ki ga je sinoči v slov. deželnem gledališču priredil in prednesel g. dr. Adlešič, je gotovo vse v obilnem številu prisotno občinstvo z interesom sledilo. G. predavatelj nas je s simpatičnim pred-našanjem vodil ob novi belokrajnski železnici in potom skioptikona razkazoval vasi, gradove in mesta. Zgodovino je prepletel s pravljicami. Peljal nas je do Karlovca na Hrvatsko, kamor gospodarsko gravitira Belokrajina. Drugi del predavanja^ se je pečal z gospodarskimi odnosaji Belokrajine in njenega prebivalstva, z njegovimi običaji in njegovo poezijo. Pesem nekdaj tako živahna pa danes zgineva z Belokrajine in se oglaša na Atlantskem oceanu, v ru-dokopih in železarnah Severne Ame-
rike. V Hamburgu plače belokranjska pesem ... Tretji del predavanja so je pečal z zgradbo železnice. —< Kako ozka je naša domovina in kako malo jo poznamo; koliko krasot nam nudi ob Krki in Kolpi. Dosedaj nedostopna deželica, s popolnoma svojo zgodovino, bo sedaj z novo železnico pristpnejša. Predavanje g. dr. Adlešiča nas je v polni meri zadovoljilo.	 c
— Iz vrst občinstva smo dobili poziv, da naj bi začeli prinašati imena ljubljanskih konfidentov. Znano je namreč, da je Ljubljana v tem oziru zelo srečna in da je v nji toliko konfidentov, da človek sam ne ve, komu bi še zaupal. Dobro bi bilo in v korist naroda in države, ako bi se te ljudi pokazalo svetu. Upamo, da se bo to tudi zgodilo. Onim pa, ki konfidentov še ne poznajo, priporočamo sledeči recept: Oni, ki govori najbolj neumno in najbolj protiavstrij-sko — je gotovo konfident. Sicer pa se vsakega ptiča — po perju spozna.
— Pri nas in drugod. V Mariboru so prijeli netnčurje vsi krči, zagledali v cirkusu Kratejl dvojezične programe, celo slovenske vajence so pretepali — v Ljubljani pa naznanjajo samo nemški lepaki dirko pri Mariboru in se nad tem nihče ne razburja. Enako naznanjajo sa-monemški plakati nekaj o neki gostilni, kier se shajajo menda sami rodoljubi. Pod Tivoli kriče komedi-jontarji samo nemško in Ljubljačani kljub temu komedije obiskujejo. Tako smo v Ljubljani prijazni do vseh — v Mariboru pa bi nemčurji popadali v omedlevico, če bi slišali naš jezik.
— Bratje! V nedeljo dne 24. t. m. je župni pešizlet v Štnarje-Sap. Zbirališče ob 12. uri v Gosposki ulici pri br. Krapešu. Odhod točno ob Vzl. uri pop Poživlja se priglašene brate, da so točno na mestu. Na zdar! — Odbor.
— Slov. trgovsko društvo »Merkur« v Zagorju. Predvčerajšnji poučni izlet slov. trg. društva »Merkur« v Zagorje ob Savi je krasno uspel. Poleg velike udeležbe iz Ljubljane je bila častno zastopana podružnica v Kranju, dalje se je izleta udeležilo tudi »Celjsko trgovsko društvo«. Takoj po prihodu so si udeleženci vsled ljubeznjivega dovoljenja tovarniškega vodstva ogledali tovarno za steklo ter druge obratne naprave rudokopa. Po ogledu so se izletniki zbrali k skupnemu vzorno prirejenemu obedu v Sokolskem domu. Po obedu je 1. podpredsednik društva g! dr. Windischer
pozdravil ibrane izletnike, posebej
je pozdravil zastopnike Merkurjeve podružnice v Kranju s predsednikom g. Lukasom na čelu. Ob 4. uri pop. se je vršil v Sokolovi dvorani pevski koncert s sodelovanjem zagorskega godbenega seksteta. Društveni pevski zbor je zapel pod vodstvom pevovodje g. Prelovca 6 zborov. Vsaki točki je sledilo gromovito ploskanje, ki je doseglo svoj vrhunec pri pesmih »Ljubezen in pomlad« ter »Ljubici pod oknom«. Te dve pesmi je moral zbor vsled splošne zahteve ponavljati. Enako pevskemu zboru je izvajal godbeni sekstet godbene točke precizno ter žel zasluženo priznanje. Udeležba pri koncertu je bila ogromna. Udeležil^ so se koncerta domačini v obilem številu, prišlo pa je na koncert tudi veliko število prijateljev društva iz Trbovelj, Litije in Šmartna pri Litiji. Dvorana in galerja Sokolskega doma sta bili že pred začetkom nabito polni. Koncert se je priredil v prid občinskim revežem zagorskim. Dohodkov je bilo 146 K 70 v, kateri znesek je pevski zbor izročil pri koncertu navzočemu zagorskemu županu g. Koprivcu. Ta izlet ostane vsem v najlepšem spominu.
— Pri včerajšnji poskusni vožnji za vojaško kolesarsko dirko, ki se vrši danes ob 8.30 zjutraj, je prišel prvi na cilj Robert Fried iz Buda-pešte, prevozivši progo Medvode-Ljubljana v 15% minutah. Vozil je kolo Adler domače tvrdke A. Goreč.
— Posredovalnica N. S. Z. *• delo in službe. Službo išče: 1 mizar* 2 slugi, 1 strojnik, 1 kurjač, 1 žagar* Službo dobi: Več mizarjev in stru« garjev, 3 delavci za betonska dela, 4 ključavničarji in 2 kov. strugarja* Pojasnila daje N. S. Z. v Narodnem domu ob uradnih dneh, t. j. vsako! sredo in soboto od 6—8 ure zvečeri in vsako nedeljo in praznik od 9—1*
ure dopoldne.	___
_ Ustanovni občni zbor podružnice Narodne Soc- Zveze za Dvorski in Kollzeiskl okraj v Ljubljani se
vrši v nedeljo dne 24. t. m. točno ob 10. uri dop. v gostilni pri »Perlesu« Prešernova ulica.
— Svet brez mož, krasna bur* ka v treh delih dosegla je včeraj V kinematografu »Ideal« najlepši uspeh. Lahko se trdi, da je ena najlepših veseloiger kar se jih je dosedaj videlo. Smejati se moramo, če hočemo ali ne. — Zanimiv je tudi »ples« Furlana, katerega je baje papež PH X. priporočil mesto Tango. — Ta spored traja do pondeljka.
: za moške, ženske in otroke :
v veliki febiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini _____________—---- tvrdke	R.	MIKLAUC	 —-----
nekaj kavcije. Sprejme se tud:
otnika in incassanta
proti proviziji. Vstop tako), mudbe na Anončno ekspedicijo pot
Ljubljana — Pred Skotijo štev. 3. — Medena ulica, s iFoeeTcen oddel«!*: v prvem nadetroT^-Cenik na zahtevo brezplačno in poStnine prosto.
i»i	4
sezono v lepem kraju na Koroškem tako po nizki ceni, da se bode vsak čudil. — Naslov v Anončni expediciji v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
Odda se mala
trgovina z mešanim blagom
v Ljubljani, Potrebni kapital 600 do 700 K. Jako pripravno za žensko.
Poizve se Trnovska ulica štev. 25.
izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne 1	■ Rp	krila,	kostume,
IH	II	I ® I	nočne	halje,
1	fc	4 m Sn	perilo	in vsako
IH11» B	modno blago.
Solidna tvrdka:
urar
Ljubljana, Marije Ter. c. 7.
Zaloga vseli >rst žepnih nr, zlasti ,0niega‘;, nibljaste In srebrne, (lalje ur na nihalo, stenske ure in budilke. Specialist za popravila.
Lfnhljana, Stari trg 9. Lastna hl5a,
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
in rojstni opravi
LdUBLdANA • KOMENBKF.GAUL1CA- h PE^ZDfWNK'.PRiMARlJ • DR- FR. DERGANC
FRAN
lsx©36U3.ts:i »
G-oepos3s:©- *u.l
se priporoča slavnem« občinstvu za nai meri. — Inozemskega in domačega jema tudi izdelovanje oblek in popravil vsakovrstne svetovno znane gumbe iz
eksport po n
Grof Liitzow v italijanski nemilosti. Grof Lutzow je prišel :zaradi svojega govora v de,eKaci]ah pn lta lijanih v veliko nemilost. P^ebno na mu zamerijo, ker vedo, ^a g vori grof Lutzow v imenu vladnih reprezentantov. ‘Ne gre j,m, v glavo, ip I iit7ow povdarjal lrst za iz kSuLoK kar se tiče iti.Janške univerze. Malodusm> vsled te -kakor ni^ejo sami: — oficiozne izjave so Littzowu naprtili na hrbet »taktičen argument slovanske politike « S tem liocejo opravičiti Lu-tzowa na eni, sebe pa na drugi strani [n v resumeju ne znajo povedati nič drugega kakor stare besede o zapostavljanju. Vse to kaže, tako pravijo, da se hoče bodočnost italijanskih provinci] priklopiti slovanstvu. Tako »italijanskim« provincijam privoščimo res samo še srečen konec.
Previdno molčanje. »Piccolo« še vedno molči o italijanskem napadu na gojence slovenske trgovske šole v ulici Stadion. V uredništvu že vedo zakaj1
Italijani hočejo imeti vhod v Skedenj z rlkreatorljalno godbo. Ti šentjakobski renegatl hočejo ta dan Izzivati pošteno slovensko škedenj-sko ljudstvo. Svirali bodo provoka-torične pesmi. Ponovno opozarjamo Oblasti, da tega ne dopuste! Naši ljudje so vsled nameravane provokacije slovenske okolice razburjeni. Ker nočemo pretepov, pišemo o stvari še pravočasno! Oblasti na] ukrenejo svoje — in stvar bo v redu.
Žrtev 1. majnika. Rudolf Pregare je izpuščen na prosto in Je proti njemu ustavljena vsaka nadaljna preiskava. Bodo torej imeli tržaški izzi-vači zopet enkrat podaljšan nos!
Pripravljalni odbor podružnice Z. J. Ž. Trst I. vabi vse državne železničarje na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. majnika ob 3. popoldne v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Na ustanovnem občnem zboru bo govoril tudi delegat centrale. Stvar je velike važnosti, na kar vse zavedne jugoslovanske železničarje še posebej opozarjamo. Naj nihče ne manjka, kajti le v močni organizaciji je rešitev!
Godbeno društvo N. D. O. pri
redi v nedeljo dne 24. t. m. veliko ljudsko veselico s koncertom, petjem in plesom pri »Jadranu«. Ker je
narodna godba za slovensko stvar v Trstu velikega pomena, kar so pokazali tudi naši ljubi sosedje, kateri so ravno godbo najbolj napadali, se
Oiidejamo. da bode ceni. občinstvo to tudi Upoštevalo ter se udatežUo
veselice v častnem številu.
Med spanjem je bil okraden 27-letni krojač R. Gobbo, stanujoč v ulici Campanile. In sicer se je prijaz ni tat poslužil zlate ure in verižice v skupni vrednosti 500 kron. Tat se noče oglasiti, toda tudi najti ga ne morejo nikjer.
Z glavo je udaril ob šipo 25letni vojak Roman Pressel. Prvo pomoč ie iskal na zdravniški postaji.
V opazovalnico za umobolne so Oddali neko pijano žensko, ki se je hotela obesiti v zaporih komisarijata v ulici Muda vecchia. Najpoprej so k nji poklicali zdravnika, in ko jo ie ta preiskal, so jo odvedli v opazoval nico.
Padec vsled pijanosti. S policijskega komisarijata v ulici Muda veo chia so predsinočnjem telefonirati po zdravniško pomoč. Ko je poklicani zdravnik prispel na določeno mesto, je našel tam 531etnega ranjenca P. Žigona, kateri je krvavel iz glave. Povedal je, da se je zvrnil nekje na ulici ter zadel pri tem padcu z glavo ob zid. Alkoholičnega Žigona so sprejeli v bolnišnico. Zadobljena rana je precej težka.
Vojaški nabori v Trstu se bodo vršili za letnike 1893., 1892. in 1891. dne 30. majnika, 2., 3., 4., 5., 6.. 8.. 9., 10., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 19., in 20. junija od osmih zjutraj naprej v mornariški vojašnici (ulica S. Martin’.) I. nabor se bo vršil od 30. majnika do 6. junija inklusivno. Teh nabornikov je 1081; II. nabor se bo vršil od vštevši 8. junija do 12. junija, ni: ra^red Pa od 13. junija do 16. ju-
nd 17 * tu&e se bodo vr§ili nabori Od 17. do 20. junija.
Rabuka. V torek zjutraj je iskal zdravniške pomoči 40letni Rudolf Zahl. Ranjen je bil na več mestih Zdravnik je Zahla obvezal, pri čemur mu je Zahl povedal, da je zadob-Ijene poškodbe dobil med rabuko v neki gostilni. Zahl bo rabuko najbrže prav dobro pomnil.
13.767 K 79 v. Toliko znaša do-jbiček letošnje maskerade, ki se je vršila 1. februarja v prid Lege na-zionale. Po takih prebitkih lahko cveto rikreatoriji v slovenskih vaseh.
V Torino so te dni odprli v ga-jleriji »Du Pare« veliko razstavo karikatur. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi zastopniki Avstro-ogrske. Fran-jcije in Nemčije.
V nedeljo se bo vršil v Skednju shod, ki ga sklicuje pol. društvo »Edinost«.
Ponovno opozarjamo, da priredi v nedeljo, dne 24. t. m. godbeno društvo NDO. na vrtu Kons. društva »Jadran« pri Fr. Jakobu sv.ojo prvo letošnjo veselico. Rojakom prireditev priporočamo.
Zanier izsleden? Ze več dni se po Trstu širijo govorice, da so policijske oblasti izsledile morilca inž. Pichlerja, delavca Zanierja na Krfu.
Ko bodo vesti potrjene jih bomo svojim čitateljem sporočili.
Poskus samomora. V noči od torka na sredo se je poskušal umoriti neki 25Ietni brivec, stanujoč v ulici Molin a vapore. Brivec pa se zaveda svojega stanu; in zato ni poskušal piti kakšne kisline. Tudi revolverja ni rabil. Napravil je bolj po domače: nabrusi je brivno britev in pričel rezati žile ob zapestju. Kmalu pa ga je veselje do rezanja zapustilo, in tedaj je ves prestrašen tekel na zdravniško postajo po pomoč.
Tri ure. Blizu Oelilerjeve trgovine v veliki palači na Corsu se je v torek popoldne izprehajala 301etna gospodična in z velikim zanimanjem opazovala bližnjo trgovino ur. Za nekaj časa Je vstopila. Ko jo je uslužbenec vprašal, česa želi. ni sama vedela povedati. Hodila je po trgovini gorindol, pretaknila tuintam kak predmet in odprla torbo. Zlatarski uslužbenec pa je poklical policaja, ki je 30letno dolgoprstnico aretiral. Zgodilo se je po slutnji zlatarskega uslužbenca: ko je policaj odprl de kletovo torbo, je našel v nji tri ure. 30letna Zeichner pa je nenadoma postala nevedna na šest strani. In ker niso bile vse magične, je stražnik odpeljal Zeichnerjevo v zapor Tatvina. 511etni Valentin Marič je hotel v torek zvečer odnesti iz proste luke vrečico, v kateri je bilo 3 kg popra. Pri izhodu pa ga je fi nančni stražnik zasačil in ovadil policiji. Mariča so zaprli.
Samomorilna epidemija je pre šla že na otroke. Tako je n. pr. izpila v torek š samomorilnem namenom neka majhna deklica Alma Tre-mul večjo dozo trepentina. Prestra šena mati je otroka takoj prinesla na zdravniško postajo »Igea«, kjer ji je zdravnik izpral želodec. Ta pa bo delala še čudeže!
Strup. V torek popoldan je pila 301etna Angela Virada iz nekega ko zarca strup, misleča, da je v njem voda. Mesto vode pa je bila v kozarcu oetova kislina. Po par požirkih je omahnila na tla. Soprog jo je takoj spravil na zdravniško postajo, kjer so ji najpoprej izprali želodec
Zatem so jo spravili v bolnišnico.
Nezgoda na delu. 301etni Matej Pavletič, kurjač v mestni plinarni, stanujoč v ulici Bergamasco št. 20 si je v torek poškodoval desno nogo. Pri svojem opravilu je namreč privzdignil neka železna vratca, hoteč jih nasaditi na tečaje. Vratca pa so mu zdrsnila iz rok in mu padla na nogo. Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je prispel na mesto nesreče z avtomobilom. Ko je Pavletiča preiskal, je našel, da ima nesrečneš zmečkanih več prstov. Po obvezah za silo so ga položili v avtomobil in ga prepeljali v bolnišnico, kjer je bil sprejet v četrti oddelek. Pavletič bo precej časa za delo nesposoben.
Ponesrečeni skok čez zid. 18Ietni kmetovalec Josip Tul, stanujoč v bližini Kopra, se je te dni zvečer vračal domov. Ker se mu ni zljubilo meriti dolgih poti, jo je ubral čez polja in travnike. Tako je hotel preskočiti tudi neki zid. Pri skoku pa je ponesrečil in padel na tla. Na ponovno klicanje mu je prihitelo nekaj domačinov na pomoč. Ti so ga vzdignili in ga prenesli na dom, odkoder so ga predvčerajšnjim zjutraj prepeljali v tržaško bolnišnico.
fident. Sedai je min. predsednik
Stiirgkh satn spodbil to mnenje.)
DELEGACIJE.
Budimpešta. 22. maja. V delegacijah je za grofom Stiirgkhom govoril Klofač, dr. Kramaf in Levlckv. Govorilo se Je o notranji politiki.
DANSKA KRALJEVSKA DVOJICA NA NIZOZEMSKO.
Bruselj, 22. maja. Danska kraljevska dvojica ie odpotovala na Nizozemsko.
BARBARSKO DELO SUFRAGETK
London, 22. maja. Danes dopoldne ie v narodni galeriji neka sufra-žetka pokvarila pet slik umetnika Bellivi; ravno tako je neka druga sufražetka v kraljevski akademiji umetnosti pokvarila dvoje slik. Obe babnici so aretirali. (Včasih je ljudi tepla nadloga kobilic — sedaj jih tepe nadloga sufražetk.)
DELA NIMAJO.
London, 22. maja. Danes dopoldne je prišlo pred policijskim kottil-sarijatom do surovih scen. ki so Jih povzročile sufražetke. Sodna obravnava je vsled kričanja morala biti prekinjena.
V ALBANIJI JE MIR PRED VIHAR-
JEM.
V Draču za enkrat mir. V notranjosti se gibljejo mohamedanci. — Esad paša brez dokazov izgnan kot prijatelj Italijanov.
Rim. 22. maja. Listi poročajo h Drača: V mestu vlada za enkrat še mir. Toda zdi se, da bo to mir pred viharjem. Tukajšnja diplomacija pričakuje z veliko skrbjo bližnje prlhod-njostl. Red in mir se vzdržuje le pod varstvom italijanskih in avstro-ogr-skih mornarjev. Kraljevska palača i« stanovanja poslaništev so najstrozje zavarovana. Mohamedanski Albanci se pripravljajo na velike upore, ki bodo zahtevali ojačenja mednarodnih čet.
Vzrok Esad paševega padca.
Neapolj, 22. maja. Esad paša bo nekaj časa ostal v Neapolju. Vsi Usti trdijo, da ie bil Esad paša vjet, ker ]e prijatelj Italijanov. Proti Esad paši ni bilo - "»"enih dokazov. Spuščen je bil le na Intervencijo Italijanskih funk-cijonarjev.
Tirana v rokah ustašev — se postavi pod turško suverenlteto.
Drač, 22. maja. Poročila o zavzetju Tirane so tu povzročila velikansko razburjenje. Voditelj upornikov, Arlf Hlgmed. bo poskusil pro-klamirati samostojno vlado pod turško suverenlteto. Ustaši dobivajo od vseh strani ojačenja. Vlada ^ kneza Viljema bo ta ustanek zelo težko zatrla.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Anton Ivančič MM.
TRST Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST.
Tržaškemu ob&nstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna Istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tud! vedno sveže pivo i»  ■ ■ izborno mrzlo in gorko kuhinjo. ------------------------ *
Lepo stanovanje
3 sobe in kuhinja, se odda za poletno
SILA ZANIMIVA IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Budimpešta, 22. maja. V plenarni seji avstrijske delegacije je odgovarjal ministrski predsednik grof Stilrgkh glede konfidentov in dejal, da se tajna policija razteza samo na kriminalno polje, za politične dogodke pa le v toliko, v kolikor je nevarnosti, da bi se razvili v anarhistično in ant i milita r is tčno gibanje. (Torej je za občani vendar le konfidentsko uho in oko: čemu izgovor?) Ministrski predsednik se Sklicuje na dolžnost diskretnosti napram konfidentom, ki veleva vladi, da varuje diskretnost ne satno v onih slučajih, v katerih bi se eventuelni odgovor moral glasiti pritrdilno, temveč tudi v onih slučajih ko bi se morali zanikati. (Ta izjava ie važna radi slučaja dr. Svihe, v katerem Je vlada prepovedala policijskim uradnikom, da bi izpovedali. Nekateri so M tega. ne vem po kakšni logiki sklepali, da je Šviha kon-
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Na)man|Šl znesek 50 vi. uar|ev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačulelo vnaprel; tu-aao|i loserentl v fnamkah. Zaklltiček malih oglasov ob 6. url »večer.
Gospodična se sprejme na stanovanje, kakor tudi gospodje na hrano; Dunajska cesta 6/II, desno.	435—3.
Proda se nekaj pohištva. Gosposka ulica 4. 1. nadstrL	441—2
Lepa mesečna soba, z razgledom na ulico se odda takoj. Streliška ulica 22. 1. nadstr. desno.	440—3
Pekarija, dobro idoča se odda v najem ali pa tudi proda. Poizve se pri Ivanu Mavcu, Ljubljana, Prečna ulica št. 3.	451—3
Šivilja prevzame vse vrste obleke, tudi na dom. Kolizej, vrata 16 pritličje.	449—1
dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo", Josip Hočevar v Ljubljani.
Razširjeno tov. podjetje išče za svojo podružnico na Kranjskem
vestnega in zanesljivega
poslovodj
z
Ponudbe na •-----—" • „Poslovodja“. —,
a:
II ste že bili v čevljarulci
ntona Javernika, Trst,
sa ulica Farnetto 33 ? ? s=s=a
Npr«.Jema jo w tfndl popravila.
KRAIGHER
rnojsrcer
Llicst žteTT. S
vsakovrstnih oblefcc po in domačega blaga veeno na izbero. — Spre-— Cere zmerne. — Izdeluje svile }n blaga, trpežne tudi za morju	229
Mednarodno »pedLioijssko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TjQtarL0Vliaxs.0 a.Q7©.
Podietie za prevoznino ces. kr. priv. luž. železnice. -» Carinska a| slavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni' promet i
Telefon, štev. ©O.
Carinska agentura c. kr.
glavnega carinskega urana v L-junijani. — «eani naturalni' promet na vse strani. __ Reekspedicija m skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , * . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisama v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na Južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Pri podiranju hiše štev. 28 na Mestnem trgu se ceno odda različen rabljiv
stavbni materijal
kot okna, vrata, peči, štedilniki, žaluzije, zagrinjala pri oknih, kompletna električna hišna in sobna napeljava, kamenje, zidna in strešna opeka.
Istotam se sprejmejo proti plačilu vozniki za odvažanje gradbenega gramoza.
Vpraša se na stavbi ali v gradbeni pisarni Marije Terezije cesta štev. 10.
GVIDON CADEZ
Ljubljana, Mestni trg štev. 14.
Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dečke klobuke, čepice, perilo, kravate in vse - - - druge modne predmete. - - -
Pozor stavbeniki!	Pozor občinstvo t
Izgotovljene štedilnike
Nolidno douiHČe «l«lo, prodaja po Jako nixkJh cenah
Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniSčne In balkonske ograje, rastlinjake, L t. d., ter vsa popravila. ::
'	Modistfnja	-
Minka Horvat, ti.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
| Simon Praprotnik
Jenkova ulica št. 7
■
j priporoča slavn. občinstvu svojo S veliko zalogo ledenikov, vrtnih S :: miz, stolov ::
S in sploh vsa v mi- BfilfSS}®
■ zarsko obrt spada- jfn|4olWl S joča dela. . jMJIjftafflM
* Delo solidno, zmerne
■ cene, postrežba točna ji »—« I
H 9
S Ceniki se pošiljajo llPKS\ II S franko iu zastonj.
L|ubl]aDa, Stavi trgr O. Največja tovarniška zaloga
najsolidnejših gramolonov in plofič.
Plošče Columbia, Favorite, Odeon, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophonu itd. itd.
Sramofoiii ±& cdL :ki 25. naproj. iPlošče	„	„	„	1*30	„
|	Coaaiici	biezplažno.
Via popravila ae izvršujejo točno In nolidno.
Poslano.
Gospod plem. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani!
Jaz bi Vam bil hvaležen, ako mi pošljete literaturo in sladni čaj znamka SLADIN.
Vele,spoštovanjem
ZDIES. AEaAY
London, W. 89 Ladbroke Grove Nottiug Hill.
Za binkoštne praznike.
Velika prodaja /jo \ oblek za gospode, [j dečke, dame in de-
klice. Primerna bir-
^JUmanska darila po globoko znižanih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovie, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon 132.	“	Telefon	132.
8. Minas .
9. Salvador
U. Quademala
Castoriea, najiin.
Pražena kava:
t	St. 1. .	. K 2-70	II St. 3. .	. K 3-- 11 St. 5. .	. K 330 II St. 7. .	.K 360
»	, 2. .	. , 2-90	II . 4. .	. , 3-20 H , 6. .	. „ 3‘40 || „ 8. .	. , 3‘80
s Naročila od I do 4 ',2 kg dostavljam franko v hiSo. — Pri pošiijatvah po poSti sc | zviša cena pil vsakem kilogramu za 20 v in dostavljam istotako franko. Zamotenje sc S ne računa. — Na željo pošljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od
V* kg za K 1'— franko na dom.
S	Priporočam	se	in	bilježim	z	vsem	spoštovanjem	Spi*eit/er.
/	*V	   V1judn0	8C	PriPoroča	■"
^ ^ manufakturna trgovina
AV I rirnhplnilr
Ljubljana,
Vnanja naročila se točno izvršujejo.
RAZPIS.
Za III. vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani leta 1914
Telovadišče.
 	___ _____________ V la nanm razpisuje Slov. Sok.Zvaia po-
Sokolako Zvasa za Bailgradoai	8	C|UWCiliM%6|	tomJavnapismenaponudbeneobravnava
natečaj za tesarska dela
ki oblagajo napravo vaek tribun ia gledalce, napravo ograja in drugih pripadajočih manjllb objaktov.
Vsa ta dela oddala se bodo le tako, da podjetnik, ki jih prevzame, dobavi tudi ves materijal sam in vse objekte postavi ter po končanem zletu zopet odstrani, ves	materija!
pa ostane	njega last. Zavezan pa je tudi ves porabni materijal, ki ga bode imela Slov. Sok. Zveza na razpolago, od nje kupiti po enotnih cenah, katere ima v ponudbi navesti.
Vsak ponudnik je vezan staviti ponudbo za vsa razpisana dela. Slov. Sok. Zveza pa si pridrži, oddati dela tudi po posameznih skupinah objektov vecim ponudnikom.
Vsa dela bo izvršiti v dveh mesecih, računjeno od dneva oddaje. Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni bodo od vštetega 21. do vštetega 28. maja	v	Zvezni
sobi	v	»Narodnem domu“ od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne, dne 24. maja pa le dopoldne.	.
Ponudbe, ki imajo obsegati vse enotne cene za vsa v proračunu navedena dela z besedami in številkami, vložiti je v zapečatenih kuvertah z naslovom: »Ponudba za tesarska dela Slov. Sok. Zvezi v Ljubljani* najkasneje do 28. maja «. I. dO 4. ur« popoldne po pošti ali v roke Zveznega tonika brata Bogumila Kajzelja, Ljubljana, Kreditna banka.
Stavbni odsek Slov. Sok. Zveze.