Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 5. februar a 1938
Štev. 28. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava; Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Razmerje španskih vojnih sil
. Odkar je general Franco zaključil svo-® ofenzivo v Asturiji, so vesti o Španiji Vse bolj zamirale. Morebiti so dogodki "a Daljnem vzhodu z vsemi številnimi "tožnimi ter že sproženimi komplikaciji močnejši nego interes za Španijo, "fer so šele te-ruelske borbe znova razpihale zanimanje za špansko državljanko vojno, ki prehaja že v poldrugo leto Mojega grozotnega poteka. Bobineče grajanje raznih sil skozi politično ozračij vseh celin je prevpilo španske vojne dogodke, ki so pa postali zopet aktualni °h nedavni potopitvi angleškega parnika J>Endymion«, ki je .pognala Britanijo in Francijo v fronto ostrejšega, energičnej-kga' postopka naprarn skrivnostnim pi-fatskim podmornicam, ki znova ogroža-lo plovni promet v zapadnem delu Sredozemskega morja.
v Od asturske ofenzive do danes pa je Š6l španski razvoj v smer izravnanja °hojestranskih strujnih ter bojnih sil. Dočim je delal general Franco načrte, kako izvesti odločilno ofenzivo in kje uporabiti 100.000 vojakov, ki so postali prosti 1)0 zlomu severne republikanske fronte, 50 na republikanski strani izvršili reor-San'zacijo svojih vojnih sil. Asturski po-,raz je primaknil vojno nevarnost katarskim mejam, za katerimi so Katalonci "Kvidirali svoje nedvomno ostre razlike. snore in trenja.
Po reorganizaciji republikanske vojske
poraja sledeče razmerje španskih voj-ll'h sil: Na republikanski in frankovski Jtrani si stojita nasproti armadi po ^00.000 vojakov. Številčno razmerje bi b‘lo potemtakem enako. V tehničnem 1 ®2'ru pa je, tako se zdi, Francova vojska
vedno nad,močna. Franco ima na razpolago nemška ter italijanska letala, ki ®rekašajo po številu, brzini in kakovosti r®Publikausika letala. Republikanska vla-t6- ie -sicer naročila v zadnjem času v , "anciji, Ameriki in Rusiji številna nova jdala. Dočim pa prihajajo v Francovo Mamijo nemška ter italijanska letala z j%osobljenirni posadkami, pa se v repu-okanski Španiji kader iz vež banih letal-šele ustvarja, ker prihajajo tjakaj totala brez izšolanih, preizkušenih po-"dk. To ironični, da jo za republikansko *ado pridobivanje na času velikanskega r^hena in da je nujno potrebno osredo-OČenje vseh letalskih sil na kopno vojno .°dročje, dočim razvijajo frankovci lahko ®hioteno svojo premoč na morju, kjer ^,«dloča toliko številčno stanje pomorih vojnih enot, kolikor pomembno po-a^sko oporišče frankovcev na balear-otočju.
•tezmerje pomorskih vojnih sil na obeli
str-
aiich se osvetljuje ob sledečih naved-
francoskega generala A r m e n g a n-
tri
tor.
,?: Frankovci in republikanci imajo po
križarke, imajo pa republikanci 15 bedovk, fr nkovci pa komaj štiri. Pre-
V Podmornicah se nagiblje na stran ‘mkovcev, ki razpolagajo z 10 podmor-Cami nemškega ter italijanskega izvo-c ’ medtem ko imajo republikanci komaj
lili
splošnem sc kaže izravnavanje voj-
^J. sil, ki zateguje likvidacijo španske Zavljanske vojne in ki se je pokazala ■ zadnjih obojestranskih sunkih na te-Jelski fronti, ko so republikanci prvo-jrat od izbruha državljanske vojne iz-v.Ka|i frankovcem iniciativo iz rok, za-nedvomno važno strateško točko kp dvignili moralo vojskujočih se repu-s-'^anskih edinic. Spopolnjevanje častni-s, pSa in letalskega kadra na republikan-1 strani ta proces številčnega,
Senzacionalne spremembe v raibovski voditeljski hierarhUi
Hitler vrhovni šef drž. obrambe — General Keitel dejanski vojni minister — Ribbentrop novi zunanji minister — Papen, Hassel, Dirksen odpoklicani — Državni zbor se sestane 20. februarja!
ministrski predsednik, minister letalstva in vrhovni poveljnik letalskih sil generalni maršal Herman Goring, Hitlerjev namestnik minister Rudolf Hess, propagandni minister dr. Josip Gobbels, minister in šef državne pisarne dr. Hans Lammers, vrhovni poveljnik generalni polkovnik Walter Brauchitsch, vrhovni poveljnik vojne mornarice generalni admiral dr. Raeder, šef vrhovnega poveljstva državne hrambe topniški general Viljem Kelte!. Dosedanji urad državne obrambe preide pod neposredno poveljstvo A. Hitlerja. Važne spremembe so se izvršile tudi v vodstvu drž. ministrstva in postane šef omenjenega ministrstva, oddelek za letalstvo, general Rii-ger, inšpektor general Kuhi, šef državnega ministrstva general Bodenstadt.
Istočasno pa so se storili pomembni ukrepi tudi na področju zunanje dlplo-matične službe in so bili odpoklicani poslaniki von Papen, ki je bi! doslej na Dunaju, rimski poslanik von Hassel in tokijski poslanik Dirksen. Dalekosežne osebne izpremembe so se izvršile tudi na področju državnega gospodarskega ministrstva, ki je bilo od dr. Schachtove-ga odstopa v nekakšnem prehodnem provizoričnem stanju pod začasnim vodstvom Goringovim. V smislu sedanjih sprememb pa prevzame definitivno državno gospodarsko ministrstvo dr. Fuo-
A. Hitler, ki postane vrhovni šef vseh nemških vojnih sil.
BERLIN, 5. februarja. Velikansko pozornost je zbudil odlok predsednika in kancelarja Adolfa Hitlerja, s katerim so izvršene na vodilnih mestih Nemčije važne spremembe. Te spremembe so tem dalekosežnejše, ker segajo v področje vojske, zunanje politike in državnega gospodarstva. V smislu tega razglasa sta generalni maršal Blomberg in vrhovni poveljniki vojske generalni polkovnik Fritsch odstopila s svojih mest. Vrhovni šef vse državne obrambe postane državni kancelar Hitler sam. Generalni polkovnik Goring postane generalni maršal in ostane vrhovni poveljnik vseh letalskih sil. Na mesto generala Fritscha pride general Brauchitsch, ki je bil imenovan za generalnega polkovnika in vrhovnega poveljnika. Na novo se je ustanovilo posebno vrhovno poveljstvo državne brambe pod vodstvom generala Viljema Keitela, ki zavzame s tem dejanski položaj vojnega ministra. Topniški general von Reichenau, ki je bil tudi med kandidati Blombergovega nasledstva, je bil premeščen iz Monakovega v Leipzig, kjer prevzame poveljstvo 4. armadnega zbora. Dosedanji zunanji minister von Neurath se umakne dosedanjemu nemškemu poslaniku v Londonu v. Ribbentropu, ki prevzame vodstvo nemškega zunanjega ministrstva, dočim postane dosedanji zunanji minister v. Neurath šef tajnega kabinetnega sveta, ki bo fungiral kot posvetovalni organ Hitlerjev v zunanjepolitičnih vprašanjih. V ta tajni kabinetni svet so poleg Neuratha imenovani zunanji minister Ribbentrop, pruski
«
H. Goring je postal generalni maršal.
tehničnega ter kakovostnega izravnanja tem bolj pospešuje, o čemer bi nas nemara utegnili prepričati poslednji srditi zračni napadi na • nezaščitena republikanska mesta, ko skušajo frankovci v meddbbju zimskega zastoja uveljaviti svojo premoč, kjer jo lahko še, to je v —- zraku, da š,e demoralizira zaledje. To je najkrvoločnejša stran španske državljanske vojne in je upati, da bo žela uspeh akcija, da se takšni zračni napadi na nezaščiteno prebivalstvo preprečijo in da se po posredovanju velesil vsaj nekoliko ublažijo ter humatiizirajo sredstva neizprosne bratomorne borbe.
Ce hočeta Francija in Anglija s skupnima demaršama v Barceloni in Sala-manci na obe strani predočitj ogorčenje užaljenega javnega mnenja radi pobijanja
ter masakriranja civilnega, nezaščitenega prebivalstva in če sta ob potopitvi »Kn-dymiona« prešli k močnejši reakciji, potem ni to samo posledica zaskrbljenosti radi ogroženih skupnih iinperijskih zvez, ampak tudi vnete prizadevnosti, da se s sličnimi dogodki stvari ne komplicirajo še boli kakor so že zamotane in zavozlane. Upati pa je tudi, da se bo angleški diplomaciji posrečilo doseči sklenitev mednarodnega dogovora proti letalskim napadom na nezavarovana mesta, ki se še vedno nadaljujejo, kakor se nadaljuje tudi gusarstvo, o čemur priča ponovni napad na angleški tovorni parnik »Aci-ra«, ki se je potopil, ko se še ni prav poleglo razburjenje radi torpediranja »En-dymiona« in ko sc iz dneva v dan pojavljajo vedno nove komplikacije.
Baron Neurath, dosedanji zunanji minister, je bil imenovan za šefa tajnega kabinetnega sveta.
ke, Prevzem se izvrši v torek. Omenjeno ministrstvo se razdeli v petero oddelkov; prvi oddelek le oddelek za Industrijo In sirovine, drugi za rudarstvo, tretji za trgovino in obrt. četrti za de-narstvo, peti za devize in eksport. Vsa Nemčija napeto pričakuje seje državnega zbora, ki je sklicana za 20. februar.
DUNAJ, 5. februarja. Tukajšnji listi prinašajo v senzacionalni priredbi gornje informacije o velikih spremembah na vrhovih nemške državne uprave. Nekateri listi povdarjajo smisel enotnosti, ki je zajet v teh spremembah.
PARIZ, 5. februarja. V tukajšnjih krogih so zbudile rajhovske spremembe ogromno pozornost. Nekateri listi navajajo, da je bilo pr; teh spremembah upoštevano stanje vseh znanih struj v Hitlerjevi okolici. Različnost nazirani v vodilnih krogih s tem še ni odplavljena.
VON KASSELL V LONDON.
LONDON, 5. februarja. »Daily Ex-press« poroča iz BerPna, da je bil dosedanji nemški poslanik von Hassell imenovan za nemškega poslanika v Londonu.
Madžarski drž. upravitelj Horthy je > spremstvu svojega s‘na in zun. ministre dr. Kanye prispel v Varšavo.
aJkolstva
Vztraina delavnost ormoških Sokolov
V torek zvečer je imelo sokolsko društvo v Ormožu v telovadnici meščanske šole svoj 26. redni občni zbor, katerega se je udeležilo članstvo v lepem številu. Občni zbor je otvoril in vodil društveni starosta br. Rakuš a, ki se je uvodoma spomnil našega najvišjega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. in pozval navzoče, da mu zakličejo trikratni »Zdravo«. Po prečitanju poslanice SSK.l se je spomnil preminulih članov ter nato pozdravil še delegata mariborske sokolske župe br. Strune. Temu so sledila poročila posameznih fukcijonarjev, ki so bila sestavljena prav vestno in tudi kritično. Iz načelnikovega poročila br. Horvata je bilo razvidno, da je društvo v telovadnem oziru prav močno napredovalo v minulem lotu, saj se je skupni obisk telovadbe povečal pri članih za 713, članicah za 220, ženskem naraščaju za 408, moški deci za 1142 in ženski deci pa celo za 1727 obiskovalcev. Malo nazadovanje je pokazal le moški naraščaj. Kako razveseljiv je ta napredek, če pomislimo, da se stavijo danes Sokolstvu ovire in zapreke na vseh koncih in krajih. V minulem letu je slavilo društvo tudi 25 letnico svojega obstoja z okrožnim zletom ptujskega okro žja in z razvitjem prapora, kateremu je poslal svoj žrebelj tudi Nj. Vel. kralj Peter II., na kar more biti društvo posebno ponosno z zadoščenjem za svoje nesebično in požrtvovalno delovanje v korist naroda in države. Tekom leta se je udeležilo društvo tudi raznih nastopov sosednih edinic, priredilo več pešizletov za deco, naraščaj in članstvo. S tem je tehnični odbor pokazal pravilno razumevanje podrobnega sokolskega dela v telovadnici in tudi izven nje. Br. načelnik je podal
terega je razvidno pravo sokolsko stremljenje in delovanje.
Izčrpno je bilo tudi poročilo br. tajnika Izlakarja, ki je kljub svoji poklicni zaposlenosti opravljal posle tajnika in prosvetarja obenem in dal društvu, kar je mogel dati po svojih najboljših močeh in sokolski vztrajnosti. V svojem prosve-tarskem poročilu ie omenil in grajal vse one napake, ki se jih mora Sokolstvo izogibati, da bo naša organizacija popolna in disciplinirana, kakor mora biti disciplinirano pravo Sokolstvo, da bo v ponos sebi in svoji narodni dolžnosti. Kakor njegovo poročilo so bila izčrpna tudi poročila ostalih društvenih funkcijonarjev. ker je vsak brat in vsaka sestra skrbela zato, da društvu čim bolj pripomore do moralnega in materialnega uspeha. Tudi iz blagajnikovega poročila je bilo razvidno, da je društvo prebredlo vse finančne težko-če in je danes močno aktivno.
Po bodrilnih besedah brata župnega delegata, ki je poleg funkcijonarjev spodbujal članstvo k vztrajnosti iin delu ter k čim večji udeležbi na X. vsesokolskem zlatu v Pragi, so sledile volitve. Za starosto je bil zopet izbran agilni in neumorni br. Rakuša in njemu ob strani za podstarosto br. Stane G r i v e c, in s sokolsko miselnostjo prevzeti tajnik br. I z-1 ak o r. Vaditeljski zbor pa je poveril funkcijo načelnika br. Horvatu, pod-nač. br.'Lazarju. Mesto načelnice .ie zavzela s. Horvat Marija, podnač. s. Horvat Angela.
Občni zbor je pokazal, da se članstvo zaveda svojih sokolskih dolžnosti in je nam tudi jamstvo, da bo društvo neustrašno delovalo tudi v bodoče po Tyrševih načelih in naukih. »Le naprej brez miru za sokolskim praporom«. Zdravo!
tudi načrt za novo poslovno leto, iz ka-
Uogoiki fteoBiem
Kako naš vpostavimo ilm tesnejši stik med šolo In domom
Naloge staršev — Materinstvo premaga vse ostale vzgoj-ne činitelje — Naloga šoie in roditeljskih društev: Stalno
marnja. Četrta naloga je ta, da sprejme otrok že v rodbini čim več tega, kar bo potreboval v življenju. Če se otrok ne bo znal včleniti v človeško družbo, bo nesrečen. Dom ima vse polno pogojev, da ta težavni posel lahko opravlja. Važen pogoj je predvsem okolnost, da ima rodbina otroka najdelj v svojem krogu in to predvsem v oni razvojni dobi, ki je za vse kasnejše življenje odločilna.
Drugi tak predpogoj je krvna vez, precejšnja podobnost, ljubezen, simpatija in vse drugo, zlasti pa vez med materjo in otroci. Materinstvo je tako važen čini-telj, da premaga vse ostale vzgojne činitelje. Materinska ljubezen je za uspešno vzgojo nujno p Irebna, Družina tvori končno neko večjo družbo. Vsi ti pogoji so sila važni, toda le takrat, če družina ni samo gospodarska, temveč tudi duhovna zajedinica. Senčne strani domače vzgoje se zrcalijo predvsem v tem, da so .mnogi starši sami preslabo vzgojeni ali pa premalo poučeni. Družine tarejo v mnogih slučajih težke gmotne skrbi, ki jemljejo staršem tudi oni čas, ki bi sicer moral biti določen za vzgojo otrok. Domači vzgojitelji so nadalje ali preveč popustljivi ali pa prestrogi. Priznati pa moramo, da so se današnji odnos: med starši in otroci znatno izboljšali. Šola priskoči domu na pomoč tam, kjer dom vse vzgoje ne zmore. Otroka je treba učiti pisati in čitati. Tega dom iz raznih razlogov ne zmore in mu priskočijo na oomoč država, društva in šola.
Glavna naloga šole ie, da pomaga domu in da nadaljuje delo doma. zlasti v tistem delu, ki služi prvenstveno včlenje-nju otroka v človeško družbo ter da razvije tudi tiste zarodke, ki jih dom ni mogel razviti. Otrok preide v šoli v širšo in številnejšo zajednico in pride na ta način v stik z drugimi ljudmi. Ugodnost šole je skupno delo, ki uvaja otroka v delo, v medsebojno pomoč ter tovarištvo. V otro ku se prične razvijati socialno čustvo, ki ga baš današnji svet najbolj potrebuje.
Kakor domača vzgoja, tako ima tudi šola svoje senčne strani, predvsem v tem, da je tu individualna vzgoja posameznika nemogoča in da je podana večja nevarnost slabih zgledov, ki lahko kvarno vplivajo na raizvoj otroka. Šola in dom imata pogoje, da pomagata otroku pri doraščanju. Uspehi pa so tem večji, čim bolj se šola in dom medsebojno podpirata. Dejstvo je. da je dom v tem pogledu znatno močnejši činitelj. Glavna naloga šole je, da da otroku za polnejše življenje čim več duhovnega orožja. Ena izmed najvažnejših nalog šole in roditelj-
skih društev *>a je, da starše stalno ifl’ formirajo. V krogu roditeljskih društev nai se sprožijo vse želie in z'lite ve staršev, odločilno besedo pa ‘mej vzgon«1 strokovnjak
Naloga roditeljskih društev je. da izboljšujejo domačo vzgojo. V ta name11 naj se sklicujejo in prirejajo posebni tečaji. Za tekoče leto se pripravlja pod okriljem Ženskega društva šola za tna‘ tere. Potreibna pa bi bila tudi poklicna šola, zlasti v sedanji dobi, ko ne ventf kam z naraščajem. Starši bodo mora'! postati sestavni del sodobne vzgoje. R°' diteljske organizacije imajo vse pogoie za to, da to lahko izvedejo. Društvo Šola in dom bo uspevalo le takrat, kadar bosta delala oba činitelja roko v roki. Vzgoja je danes socialna dolžnost. Vsakdo ie dolžan storiti vse, da se dosežejo čin' večji uspehi.
Novoizvoljeni predsednik društva Šoi» in dom g. F. S k a z a je primerno dopolnil ta izvajanja ter očrtal vse ono delo. ki si ga je stavilo društvo »Šola in dom« v svoj letošnji delovni program. Roditelj' zahtevajo predvsem novo realko, ker s° dosedanji prostori za sodobno števil® učencev veliko premajhni. Nadalje naj se omogoči gradnja higieničnih telovadnic-da ne bo naša mladina izpostavljena po-kvarjanju svojega zdravja. Potrebna so
BELI TEDEN
platno za rjuhe 144 cm. din
TEKST'LANA BODEFELDT
16'
V okviru četrtkovega občnega zbora društva »Šola in dom« v predavalnici tukajšnje Ljudske univerze smo slišali zanimivo predavanje o najbolj pereči temi »Vzgojne naloge šole, doma in roditeljskih organizacij«, ki bi moralo zanimati vsakogar, ki mu je vzgoja njegovih otrok pri srcu. G. prof. Šilih, ki nam je zinan že po njegovih dosedanjih strokovnih pre davanjih, je s tem predavanjem, ki je bilo prav dobro obiskano, znova potrdil svoj sloves. Oib častnem zastopstvu mariborskih roditeljev in prijateljev mladine ter šolnikov-vzgojiteljev je otvoril občni zbor društva »Šola in dom« poslevodeči podpredsednik g. magister M i n a i- i k, ki je po otvoritvenem nagovoru predal besedo predavatelju prof. Šilihu, ki js bil za svoja izvajanja deležen toplega priznanja.
Namen tega predavanja je bii, da se stiki med šolo in domom čimbolj poživijo
ter da se na osnovi teh stikov vzpostavi čim tesnejše sodelovanje med šolo in domom. Vzgoja je bila v vseli časih težavna stvar, tem večje zahteve pa stavi na današnje vzgojne oinitelje, ko se v sodobnosti prav vse okrog nas takorekoč iz dneva v dan ispreminja. Naši starši so se tudi v vzgoji pokorili tradiciji. Kakor so bili sami vzgojeni, tako so vzgajali tudi svoje otroke. Tako je bilo pred leti. Danes ni tenvu več tako. Sicer tudi dandanes lahko govorimo o pedagoškem instinktu, vendar ta ni več tako močan kakor je bil nekdaj. Danes se morajo starši zavedati, da je tudi za domačo vzgojo
Dobro srce Košakov
Na občnem zboru R. K. v Košakih, so se zbrali člani in dobrotniki v lepem številu. Zbor je otvoril šol. upravitelj gosp. Lavrič Stanko. Zastopnik sreskega odbora g. dr. Vrečko je izročil prisrčne pozdrave in priznanje za uspešno in požrtvovalno delo. Iz izčrpnih poročil vnetih in zaslužnih funkcionarjev povzemamo: Društvo šteje 61 rednih in 9 podpornih članov, skupaj 70 članov. Društvo je imelo 4.556.70 din dohodkov in 4.406.75 din izdatkov. 375 najrevnejših otrok je bilo obdarovanih z obutvijo in obleko v
informiranje staršev — Odločilno besedo vzgojnemu stro-j Odftti toke, odprt stce kovnjaku! — Sola za matere — Dajte nam poklicno Solo!
Klic staršev: Nova realka, higijenične telovadnice, vzorna j otroška igrišča, gospodinjska srednja šola, vzgojne in poklicne posvetovalnice
potrebno mnogo študija. In to ne samo za one, ki že imajo otroke, temveč tudi za one, ki jih bodo šele dobili.
Definicija pojma vzgoje bi se lahko formulirala nekako takole: Vzgoja je pomoč odraslih pri doraščanju dece, da se otrok čim lažje in pravilneje včleni v človeško družbo. Pri tej včlenitvi naj otroku pomagata dom in šola. To je glavna naloga šole in .doma. Kolikor dom tega sam ne zmore, naj mu pomaga šola. Od česa je odvisna domača vzgoja? Starši morajo vpoštevati in razviti v otroku vse one zarodke, ki jih prinese otrok s seboj na svet. Na otroka vpliva vse, kar je okrog njega. To vse bi z drugimi besedami imenovali okolje, ki je izvor vseh kali, dobrih in slabih. Brez zarodkov in brez oko lja ni vzgoje. Potrebno pa je to okolje organizirati, če se pojavljajo težkoče v vzgoji, moramo poseči v to okolje in ga spremeniti. Zarodki dece so skriti in jih more odkriti le skrbno opazovanje. Starši morajo tedaj skrbno opazovati svoje otroke. Mi vsi smo produkt dolge vrste naših prednikov. V opazovanje dece so položili starši že prav dobršen del vzgojnega temelja.
Druga naloga staršev je, da nadzirajo okolje. Za otroka je važnejše in ugodnejše ono okolje, kjer vladajo v družini red, mir, dostojnost in harmonija ter prisrčna povezanost med roditelji. Vse življenje je treba prilagoditi smislu vzgojnih zahtev. Tretja naloga doma je, da da otroku primerno vsebino te. ^ ga okrene v ono
Jutri v nedeljo 6. t. m. se pričnejo povratne tekme za Maverjev zimski pokal in sicer se bodo srečali ob. 13.30 SK Železničar in SK Slavija, ob 15. pa SK Ra-pid in IS9K Maribor. Za povratne tekme vlada razumljivo veliko zanimanje, saj je prva polovica tekem pokazala, da so kar trije reflektanti za Maverjev pokal. ISSK Maribor, SK Železničar in SK Ra-pid imajo prilično enako močna moštva, tako da je doslej še povsem negotovo, kdo bo letošnji zmagovalec v tekmovanju za Maverjev pokal. Zanimanje športnega občinstva je jutri osredotočeno predvsem na tekmo med starima rivaloma
ISSK Mariborom in SK Rapidom. Prva smer, za katero čuti otrok največ zani- tekma se je končala remis 2:2. Kdo pa
vzorna in obsežna otroška igrišča, ki jih v Mariboru doslej še nimamo. Nič'mani pereče vprašanje je ustanovitev gospodinjske srednje šole, da bo naše ženstvo našlo v njej potrebne vzgoje. Omogočilo naj bi se nadalje prestopanje učencev iz enega učnega zavoda na drugega ter enakopravnost pri sprejemanju učiteljski^1 kandidatov. Skrbstvu za zanemarjeno deco moramo posvečati odslej mnogo več pažnje, da ne bo izročena kvarnemu vplivu ulice. Ulica ne sme postati trajefl dom teh otrok. To so revčki, ki potrebujejo temeljite in hitre odpomoči. Zavedajmo se, da bi pomenilo odlašanje tega vprašanja velik socialni očitek, ki gre na račun naše generacije. Maribor rab'1 vzgojnih in poklicnih posvetovalnic 'n kliče po čim pogostejših roditeljskih sestankih pod okriljem društva, ki naj potegne v svoj kr°g č'm več staršev, k’ na vzgoji in dozorevanju svojih najdražjih, svojih otrok, ne smejo biti dezintere* sirarni.
vrednosti 2.177.50 din. Za občinske reveže 196 din.
V upravo so bili izvoljeni: predsednik šol. upravitelj g. Lavrič Stanko, podpredsednik Šalda Leopold, tajnici ga. Šititic Jasna in Gorup Tinica, blagajničark' First Marica in Koprivnikar Marica. Odborniki: Cvetko, Vesenjak, Andrejčič, Ge' rinšek Ivan, Cerinšek Pepca, Erlih, Ko,' šenina, Rože, Struna, dr. Turšič, Župan-čič, Beribak, Princi, dr. Glančnik, Filipih Priol. Nadzorni odbor:	Cvetko,	RajŠP1
Šturm in Zagažen.
Tekmovanje za Maverjev pokal stopa v odlo* čilno fazo
bo jutri zmagal? Oba tabora sta si sve; sta zmage, odločila pa bo nedvomno boli' ša kondicija, požrtvovalnost in ela>’' Tekmo bo sodil g. F. Ne m ec. Obe tekmi se bosta vršili na stadionu SK Žele55' ničarja ob Tržaški cesti._______________
Enako z enakim.
Mlada in lepa Židinja je sedela v g'c' dališču poleg starega gospoda, ki je sl°' vel radi svoje surovosti. Židinji je posta' lo dolgočasno in je nehote zazevala.
»Ej, ej, gospodična, le ne požrite tBfir ji reče starec precej glasno.
»O, ne!« mu odvrne gospodična, »b°' dite brez skrbi! Židinja sem in ne — svinjskega mesa!«
v Mar Mr o m, dtic 5. TT. 1938.
MarHJtffSiff »VeČernflc« J ut ra
Stran "3.
ttkuMmke m MmUske M&vice
Kulturni Maribor proslavlja Zupančičevo 60 letnico
Snočnji Župančičev večer v Ljudski1 univerzi je privabil v predavalnico -te ustanove, ki je bila primerno okrašena ln •opremljena z Župančičevo sliko, izred-110 mnogo poslušalcev in čestilcev našega največjega slovenskega pesnika. Naš obmejni Maribor ni hotel v nizu sveča-
A
CIRIL DEBEVEC.
a‘h proslav, ki so se vršile po vsej naši zemlji v počastitev 60ietnice rojstva Oto-na Župančiča, mi noben način zaostati 24 drugimi mesti in je sinoči dostojno
dodal h gledališki proslavi še drug svoj skromni delež.
Uvodno besedo je spregovoril predsednik Ljudske univerze inž. J. Kukovec, ki je v svojih jedrnatih izvajanjih poveličeval lik tega našega velikega pesnika. Prof. Bunc, tajnik Ljudske univerze, pa je v toplih besedah pozdravil navzočega literarnega zgodovinarja prof. dr. Antona Slo d n j a k a iz Ljubljane ter režiserja ljubljanske drame g. Cirila DcB-evca, ki sta bila deležna spontanega prisrčnega pozdrava vseh številnih navzočih.
Po zanosni Debevčevi recitaciji »Naše besede« je dr. Slodnjak v svojem govoru orisal razvoj našega slovstva vse od Pohliima pa do današnjih dni ter se pri tem pomudil pri naši pesniški eetvo-rici Kette-Murn-Župančič-Cankar, od katere živi danes samo še naš Oton Župančič. Vse blesteče pesniške tvorbe od mladostne »Čaše opojnosti« preko zbirke »Čez plan«, »Samogovorov« ter »V zarje Vidove« nam razodevajo velikega pesniškega genija, lirskega, epskega, mladinskega in dramatskega pesnika, 'kneza našega jezika. Dr. Slodnjakovim izvajanjem, ki so bila veren prikaz vsega Župančičevega dela in hotenja, so sle-dale zanosne recitacije g. Cirila Debevca iz Župančičevih del (»V zarje Vidove«, »Cez plan«) ter zaiključna recitacija »Našega pisma«. Tako izvajanja dr. Slodnjaka kakor recitacije g. Debevca so povzdignile proslavili večer na dostojno višino.
Pevski koncert Drave v Hočah
Prav posvečena je bila zamisel liooke-8j*Sokoia, da je povabil v Hoče moški 2|Jor mariborske »Drave« in s tem omoT ^očil lepo in svojevrstno prireditev, ka-
[DANE*
5. FEBR. 1938
bi v Sokolskem domu želeli še
V<2Č,
Pevski zbor je na Svečnico popoldan vodstvom svojega spretnega pevovodje Albina Horvata predvajal pred docela razprodano dvorano spored jugo-venski h narodnih in umetnih pesmi. Prvem delu je bil za naše poslušalstvo ^rda kakšen trši ter neobičajni oreh, ki ie z vzgojnega stališča prav tako po-J^o^n kakor so bile v drugem delu z na-^išenjem sprejete mehko doneče narod-'e Pesmi iz vseh krajev naše države, ki jih morali pevci v več slučajih pono-”• Ugajal je tudi zborov baritonist
Sterle, ki bo z mirnejšim in samozavestnejšim nastopom svoj uspeli gotovo še stopnjeval. Posebno pozornost je vzbujal koroški del sporeda, nekako ločen od ostalih pesmi, ter s tem povdaril budnost obmejnega narodnega delovanja.
Po koncertu v Sokolskem domu se je vršila pri Račiču veselica domače gasil-
PRIDITE VSI NA
ske čete. Hvaležna in lepe pesmi željna publika je tu imela ponovno priliko poslušati »Dravaše«, ki so otvOrili nov spored ter morali dodajati še iz koncertnega sporeda, da so zadovoljili občinstvo. — Marljivi člani Sokola in gasilske Čete zaslužijo vse priznanje za organizacijo tega pevskega nastopa, priporočali bi pa tudi drugim večjim krajem, da bi omogočili take prireditve.
dolf K a c. Po poročilih odbornikov so bile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: dr. Janko Pihlar predsednik, dr. Bruno Weixl (Sv. Trojica) podpredsednik, dr. Marian Rozman tajnik, dr. Hugo Velker blagajnik, primarij dr. -Kreu-ziger knjižničar. Odborniki: dr. Anton Klasinc (Pragersko), dr. Franc Pavlič, dr. Bogo Skalicky, dr. Ivan Vrtovec in primarij dr. Beočan. Namestnika dr. Ivan Koklič in dr. Gerhard Galle. Revizorja mestni fizik dr. Novak in dr. R. Kac.
Najlepša priložnost za obisk Gradca je Putorkov izlet z luksuznim avtokaromv sredo dne 16. februarja. Vožnja in vizum le Din 100.—. Takojšnje prijave pri Put-niku Maribor - Celje - Ptuj.
Ruski večer
v Kazini 12. II. ob 20. url
Umetniški koncert ruske glusbe, nato DRUŽABNI VEČER Ruske pesmi Jazz Vstop proti povabilu
Za Jadransko noč iotoatelje Japelj odprt do 10. zvečer.
Društvo »Jadran«. Ponedeljek ob 20. uri važna odborova seja v društvenih prostorih.
Akademija. V nedeljo 6. februarja t. J. ob 15. uri bo v dvorani pivovarne Union akademija podmladkov Jadranske stražo mariborskih srednješolskih zavodov pod vodstvom mestnega odbora Jadranske straže v Mariboru v proslavo vladike Josipa Jur ja Strossmajerja. Spored je pester. Čisti dobiček je namenjen podmladkom" Jadranske straže.
Dunaj v predpustnem veselju si ogledate najugodnejše ob priliki Potnikovega izleta z luksuznim avtokarom od 19. do 21. februarja. Na potovanju obisk slovitega Semmeringa, zimskošportnega centra Avstrije. Na Dunaju »sprevod Princa Karnevala«. Informacije in prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj.
NAROČNIKI POZOR!
V	zvezi z večkrat objavljenim pozivom ter opozorilom radi poravnave zaostale naročnine smo priložili položnice s prošnjo. da se jih cenjeni naročniki č'm prej poslužiio.
Uprava »Večernika«.
Union kino. Senzacijski velefihn »Čarovnik«, po romanu Edgar Valaca. Paul Richter, Marija Sohveg, Fritz Rasp, Vera Engel.
Restavracija in kavarna ..OREL"
V zgodnjih jutranjih urah po ..Jadranski noči" dobra klala in golata.a juha. Sanator pivo. Izbrana vina In izvrstna kuhinja.
Jutri v nedeljo 6. febr. vsi k Renči ju
na Pobrežju na veliko predpustno veselico Podpornega društva kaznilniških paznikoy. Začetek ob 16. Vstopnine ni.
Materinski tečaj, namenjen materam, odrasli ženski mladini in vsem, ki se ba-vijo z vzgojo otrok, se prične v. četrtek, dne 10. februarja ob 20. uri v Ljudski univerzi. Predava g. dr. Marin o temi: Ii>g'jena matere in otroka pred rojstvom.
—	Rojstvo. Predavanje spremljajo skiop-tične slike. Vstopnina prostovoljna.
Gostilna »Pri lipi« Radvanje juitri po-
k veterinarske službe. Premeščen je Črnomlja v Slovenjgradec višji vete-^rsiki pristav Fran Herkovič.
Un P1™ grobu. Na Ruški cesti 35 je s ^'la občinska uboga Ivana Jančičeva, ara 79 let. — V splošni bolnišnici je iz-74'letni vpokojeni železničar Franc lt ’ v Novi ulici 6 pa je preminila že-5] Carjeva žena Kristina Drozg, stara vlet. Žafojočim preostalim naše toplo
IgfVfJA
NARODNIH
NOS
g J' Kunej obsojen na dve let1. Prod ra/ m SCKliščem se je včeraj zaključila faVa Prt>^ našemu državljanu zdravju u dr. Dušanu Kuneju in proti avstrij-lei ”lu državljanu Josipu Sperku radi ve-taj • e' ^*r' ^Ulie^ bil Po večdnevni in k, la0p'rav' obsojen na dve leti ječe bo po prestani kazni izgnan iz Av-
, Ue, docim je bil Spcrk obsoijen na tri ota ječe.
^Senzacija na Koroški cesti. Včeraj zju-fC	Je pr'pet‘* na Koroški cesti do-
ek,	ki je	zbudil pri pasantih	veliko
^oz°ni°s't. Okoli 8. ure se je namreč pridal z dvokolesom pred hišo št. 5 na cesti	mlajši moški ter se	ustavil
ven	, upia'VD	tukajšnjega tednika	»Slo-
ski gospodar«. V naslednjem trenutku S 1 dvokolesa krmilo ter ga pognal
s tako silo v okno uprave »Slovenskega gospodarja«, da je razbil vse šipe. Moški je nato mimo počakal nadaljnjih dogodkov, dokler ni prišel stražnik in ga odvedel na predstojništvo tukajšnje policije na Slomškov trg. Vzrok dogodka ni znan.
1560 oseb js obiskalo naše mesto v mesecu januarju 1938, s 5095 nočninami. Poleg jugoslovenskih državljanov je bilo naj več Avstrijcev im sicer 307, 89 Nemcev, 70 Cehoslovakov, 42 Italijanov, 29 Madžarov, 29 Poljakov. 26 Romunov, 3 Francozi.
Oetova kislina... Na Meljski cesti 34 je izpila v samomorilnem namenu večjo
PLEf
Z BALONČKI
količino oetove kisline 18 letna Jožefa N. Vzrok obupnega dejanja je nestvčna ljubezen.
Pri našem poročilu o poteku letošnjega občnega zbora Sokolskega društva Maribor 111. (Krčevbia-Košakj) sta se
nam pri navajanju imen novoizvoljenih odbornikov vrinili dve neljubi napaki, ki jih tem potoni popravljamo. Za načelnika je imenovan br. Homer Ivan, za 1. podnačelnico pa s. Z i m i č M i 1 k a.
Mariborski zdravniki so se predsnoč-njitn zbrali pri »Orlu« k rednemu letnemu občnemu zboru. tuk. Zdravniškega društva, ki ga je o tvoril in vodil dr. Ru-
ADRANSKO
N
o c
jedina klobas (rureš). Pristna vina.
Predpriprave za obrtniški ples, ki se
vrši drevi v veliki dvorani Narodnega doma, so končane. Ta prireditev obeta kakor vsako leto, neprisiljeno zabavo. Ker je poskrbljeno tudi za izvrstno kapljico po zmerni ceni, pričakujejo naši marljivi obrtniki obilnega obiska vseli prijateljev obrtništva.
V	Podgorškov' gostilni v Novi vasi so jutri zadnjikrat to zimo prvovrstno jetr-nice, krvavice, pečenice in drugo. — Ri-bizlovo vino.
Še danes (petek) je čas za prijave za Putnikov izlet v Celovec na mednarodne tekme v smuških skokih. Nastopi elita srednjeevropskih skakačev (svete rekorder s Planice Bradi in drugi). Odhod v nedeljo, dne 6. t. m. ob 7. uri izpred Putnika._ Vožnja in vizum le Din 120.—.
Motorizirana tombola! Prava senzacija bo letošnja zares velika dobrodelna tombola Rdečega križa, o kateri se splošno govori vsepovsod. Celo ugledni meščani, ki jili doslej na sličnih prireditvah ni bilo videti, kupujejo tablice. Avto pač vleče! Ne zamudite prilike ii> kupite še
DANES V UNIONU
danes tablice, ki so že v predprodaji po 5 dinarjev.
Pesnica kliče; 13. februarja priredi gasilska četa na Pesnici v vseh prostorih Kerenčičeve gostilne maškerado z zelo pestrim sporedom. Podpirajmo gasilstvo, ker ga vedno potrebujemo. Zato 13. febr. vsi ha Pesnico!
17. mednarodna zvezdna vožnia v Mon-te Carlo je bila zopet v znamenju zmage »Fordovih« vozil. Z neverjetno brzino in sigurnostjo so prevozili Fordovi vozači
to dolgo pot v neugodnem vremenu in po slabih cestah. Mirno lahko trdimo, da je bila zmaga »Fordovih« vozil zaslužena zmaga. Milijoni »Fordovih« vozil so že danes v prometu in jih bodo lastniki znali po tej zmagi še bolj ceniti. Povda-riti moramo, da tudi tovorni avtomobili ne zaostajajo prav nič v moči in kvaliteti. Tukajšnje Fordovo zastopstvo American Import Company, Maribor, Aleksandrova cesta 6, je vedno pripravljeno, razkazati vam »Fordove« avtomobile in napraviti z vami poizkusno vožnjo.
Drugo predavanje alpinističnega odseka. Od 1. 1934 prirejajo Poljaki vsako leto vrsto znaustveno-alpinističiiih odprav v inozemstvo. Tako so obiskali v teli letali Spitaberge, Atlas, Kaukaz, obdelali sistematično Alpe, ter Izvršili dve odpravi v airgentinsko-čilske Ande. V Andih so premagali mnoge vrhove nad 6000 m tako kot prvi Mercedario (6770 m), Sailado (6870 m), Nevado Pissas (6780 m) ter dosegli najvišji vrh Aconcaqtio (7035 m). Kot član odprave nam bo pre-daval v slovenščini g. Jan. StoJarski iz Krakowa ter nam prikazal kraje s s klop-tičnimi slikami. Predavanj bo v sredo 9. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze.
»Atentat« na tovorni vlak. Včeraj popoldne okoli 3. ure je v takozvanem trikotu južno od železniškega mosta priletelo kamenje proti tovomennu vlaku. Neki kamen je zadel zavirača Franca Babiča v obraiz, tako da je bil lažje ranjen. Takojšnja preiskava je dognala, da so kamenje metali mladoletni fantiči v starosti 6 do 10 let.
41 beračev in potepuhov je aretirala mariborska policija tekom včerajšnjega dne. Berače je policija izgnala iz Maribora, nekatere potepuhe pa je radi smma pridržala v policijskih zaporih.
Ljudska univerza. V ponedeljek dne
7.	februarja predava o najstarejši človeški kulturi v ledeni dobi g. prof. S. Brodar 'z Celja, ki si je pridobil kot od-
OBLEKA NAVADNA, TEMNA
ličen naravoslovec in raziskovalec najtoplejše priznanje tudi izven meja naše države. Na prvem mestu to tolmačil postanek ledene dobe, nadalje sedimente, iz katerih črpamo podatke o tedanjem človeku in njegovi kulturi. Po kratkem obrisu prazgodovine bo še razčlenil glavne kulturne dobe. To interesantno predavanje tvori uvod v ciklus predavanj iz antropologije. — 7 petek 11. februarja je »Koroški večer« v počastitev spomina 501etnice smrti Einspielerja.
Speci a testa za vlome v mesnice. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 261et-nega Alojzija Erjavca na 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je v noči na 20. novemibra 1937 vk>mil v mesnico mesarja Valentina Smodeja na Pobrežju ter ukradel 48 kg težko svinjo v vrednosti okoli 400 dinarjev. — 30Ietni mesarski pomočnik Rudolf Rajh pa je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, ker ie v noči n< 24. decembra 1937 skušal vlomiti v mesnico Cirila Podklinka v
ZAČETEK OB
20. URI
Spodnji Dobravi, pa ie bil pri tem zasačen in aretiran.
Dunajska vremenska napoved predvideva za Jutri v nedeljo 26. februarja sledeče vreme: Pretežno jasno, nočni mraz, mestoma megla.
iadnje tetefoMcue vesli
Pariški odmevi: Nemčija šele seda; stoodstotno hitlerjevska — Francija naj odgovori z vlado narodne koncentracije
benega razloga, da se čuti vznemirjeno, je pa potrebno, da napravi v svoji notranjosti konec z neštetimi konferencami. Francija potrebuje vlado nacionalne koncentracije, ki naj temeljito prežene vse one špekulacije, ki računajo s francosko needinostjo. »Petit Journal« ugotavlja nadaljnjo okrepitev političnega oslšča Rlm-Berlin. Francoska diplomacija stori sedaj lahko še eno napako,- Da se še tesneje priključi Moskvi, da bo ja izgubila vsa svoja prijateljstva. Komunistična »Hu-manite« ugotavlja, da je Hitler absolutni gjospodar nad nemško vojsko.
PARIZ, 5. februarja. Tukajšnji listi prinašajo v senzacionalni priredbi poročila o spremembah v vodstvu nemške države. Večina tukajšnjih listov je mnenja, da združuje Adolf Hitler s to odločitvijo popolno oblast v državi v svoji osebi. Sele sedaj je državno vodstvo v Nemčlj* 100% narodno socialistično. »Jour« po-vdarja, da odloča sedaj NSDAP ne samo
v	političnem, ampak tudi v vojaškem življenju nemške države. To pa tudi pomeni, da bo režim nadaljeval borbo proti komunizmu brez kompromisa. »Oeuvre« piše, da je Nemčija šele sedaj 100% država Adolfa Hitlerja. Francija nima no-
Londonski odmevi: Zmaga NSDAP nad vojsko
LONDON, 5. februarja. Londonski listi so prejeli poročila o dalekosežnih spremembah v nemŠkj vladi In vojski šele
po polnoči, tako da vsebujejo današnji listi le krajše komentarje. Te vesti so zbudile ogromno pozornost in se smatra
kot važno Imenovanje Ribbentropa za zunanjega ministra, od česar si nekateri krog, obetajo zboljšanja angleško nemških odnošajev. »Daily Telegraph« opozarja na napetosti med stranko in vojsko v zadnjem času. Ti dogodki pa kažejo, da je bilo inozemstvo o nemških razmerah slabo poučeno, kajti dogodki so dokazali, da sta izšla Hitler In stranka iz teh trenj kot zmagovalca in še bolj okrepljena v svojem stališču. »News Cronlcle« označuje 4. februar kot dan zmage NSDAP nad vojsko. Četudi je Hitler pristal na zahtevo generalov po odstranit-
vi	Blomberga, je na drugi strani Hitler odkrhnil generalom peruti s tem, da je sam vzel v svoje roke vrhovno poveljstvo nad nemško vojsko. Z Goringovim imenovanjem za generalnega maršala je narodni socializem dobil v vojski svojo polno avtoriteto.
Nadomestilo.
Mati: »Stopi. Franica, v trgovino po kilogram sladkorja.«
Hči: »Oh, pa prav zdaj, ko čitam tako zanimivo povest.«
Mati: »Le pojdi, Franica, le pojdi! Bom pa jaz mesto tebe ta čas čitala!«
pjted sodam stota* ptavite
Razčiščevanje zločina na Kozjem vrhu pri Breznem
Zakaj je Ferdinand Vetrih usmrtil Karla Rozmana
Našim čitaiteljem je še gotovo v spominu tragična smrt posestnika Karla Rozmana, ki so ga našli orožniki mrtvega dne 21. novembra 1937 na Kozjem vrhu pri Breznem. O najdbi in poteku preiskave smo svojčas obširno poročali m so orožniki v zvezi s skrivnostno smrtjo Karla Rozmana aretirali Rozmanovo ženo Ano, hlapca Ivana Mihela, Marijo Vitrihovo ter 381etnega delavca Ferdinanda Vitriha, in sicer radi suma, da so bili pri smrti pokojnega Karla Rozmana soudeleženi. Piri nadaljnji preiskavi pred preiskovalnim sodnikom mariborskega okrožnega sodišča pa se je izkazalo, da niso osumljenci razen Ferdinanda Vitriha ničesar zakrivili ter so bili pozmeje izpuščeni na svobodo. Tako je bil obtožen le 38ietni delavec Ferdinand Vitrih, ki se je moral danes dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, in sicer radi obtožbe državnega tožilca, da je dne 19. novembra 1937 v Breznem z železnim klinom povzročil Karlu Rozmanu razpoklino lobanjskega svoda in mu ranil večjo vejo glavne možganske arterije ter je poškodovani radi te za njegovo življenje nevarne poškodbe dne 21. novembra 1937 umrl. S tem je zakrivil zločin zoper življenje in telo po § 178/11 kazenskega zakona ter naj se kaznuje po tem določilu in po § 76/11 k. z.
O	zločinu samem smo že svojčas izčrpno poročali in bomo danes navajali le nekatere podrobnosti iz poteka preiskave pred mariborskim preiskovalnim sodnikom.
Obdolženčeva sestra Ana se je leta 1933 poročila z 32 let starejšim sedaj pokojnim Karlom Rozmanom, ki je imel posestvo v Breznem št. 28; po domačem Vresnikovo. Rozman je imel razen tega posestvo v Oberhagu v Avstriji, ki ga je pa oddajal v najem. Živel je stalno po par tednov na svojem posestvu v Avstriji iln nato zopet po par tednov na svojem posestvu v Breznem. Rozman je bil trikrat poročen. Na njegovem posestvu v Breznem je živel še njegov sin iz prvega zakona, dalje nezakonska hči njegove prve žene in brat njegove druge žene Peter V ezovn i k, ki je imel n a tem posestvu prevžitek ira vknjiiženo lerjatev v znesku 44.000 din. Peter Ve-zovrdk in Rozmanov sin iz prvega zakona pa sta umrla. Obdolženčeva sestra Ana je privedla s seboj dva nezakonska otroka in svojo mater Marijo.
Zakon med obdolženčevo sestro in
Rozmanom že od vsega početka ni bil srečen,
kar je pripisati očitno preveliki starostni razliki med zakoncema in pa dejstvu, da je na posestvu, ki meri okrog 42 oralov, živelo preveč oseb, od katerih so
bile nekatere za delo nesposobne.
Prepiri, šušljanja, pretepi
Razmerje med zakoncema se je še poslabšalo, ko je stopil k njima v službo Ivan Mihel, kar se je zgodilo v začetku leta 1936. Ljudje so začeli šušljati, da ima Ana Vitrih, poročena Rozman, Iju-bavno razmerje z Ivanom Mihlom. Pokojni Karel Rozman je svojim znancem toži, da se mu doma slabo godi, da mu ne dajo niti jesti, da ga napadajo, mu grozijo in ga pretepajo. Radi tega je meseca decembra 1936 prodal svoje posestvo v Breznem Juriju Vrhnjaku za
44.000 din, češ, da se bo potem stalno naselil v Avstriji. Na prigovarjanje žene in obtoženega Ferdinanda Vitriha pa sta potem Karel Rozman in Jurij Vrhnjak odstopila od te pogodbe proti temu, da se je Rozman zavezal plačati Vrhnjaku
10.000 din odškodnine.
Borba za posestvo
Dne 2. januarja 1937 sta zakonca Rozman sklenila pri notarju v Mareitbergu pogodbo, s katero je Rozman zagotovil svoji ženi prevzemno pravico glede do-tičnega posestva z vsemi premičninami in pritiklinami, kakor bodo obstojale ob njegovi smrti, nadalje se je zavezal, da tega posestva ne bo niti odsvojil, niti obremenil, ker se je ta prepoved tudi vknjižila. Rozman bi po pogodbi do smrti ostal lastnik in uživalec posestva, a se je zavezal, da bo dajal svoji ženi vse, kar bi potrebovala za življenje. Dne 8. novembra 1937 se je Rozman zglasil v pisarni nekega odvetnika v Marenbergu, kjer je nekemu Francu Mravljaku dal splošno pooblastilo in mu zlasti naročil, naj nadzira gospodarstvo na njegovem posestvu v Breznem. Obenem je Rozman naročil odvetniku, naj povabi njegovo ženo Ano za 20. november 1937 v pisarno v svrho obračuna, kar je odvetnik tudi storil.
Dva dni umiral
Umevno je bila Rozmanova žena s svojci vred silno ogorčena, ko je izvedela, da je njen mož pooblastil Mravljaka z upravo, oziroma nadzorstvom posestva v Breznem. Karel Rozman je od meseca julija 1937 dalje živel večinoma na svojem posestvu v Avstriji. Rozmanova žena je domnevala, da bo prišel njen mož že 19. novembra iz Avstrije in da se bo podal k Mravljaku na Kozji vrh. Hotela pa je na vsak način pridobiti svojega moža za to, da bi preklical pooblastilo in prepustil gospodarstvo v Breznem zopet njej. V to svrho je poslala dne 19. novembra Ivana Milila na Kozji vrh, da bi tam počakal Rozmana in ga privedel domov. Mihel je res našel
I	Rozmana, ki ga je spravil k ženi. Proti
večeru je prišel k Rozmanu tudi obtoženi Ferdinand Vitrih, ki je pomagal na Rozmanovem posestvu v Breznem vlačiti hlode. Ko je zapazil Rozmana, ga je takoj nahrulil in nekaj časa zatem pričel Rozmana obdelovati s pestmi, potem pa je potegnil iz žepa takozvani špičnjak, ki se uporablja za pritrjevanje verige pri vlačenju hlodov, in z njim večkrat udaril Roizmana po glavi in kamor je pač priletelo. Ker sta bila oba moška sama v sobi, ni nihče točno videl, kako se je vsa zadeva odigrala. Dejstvo je samo to, da so domačini Rozmana spravili v posteljo, kjer je ležal brez zavesti dva dni. Kljub temu, da se njegovo stanje ni zboljšalo, niso poklicali k Rozmanu niti zdravnika niti duhovnika in je Rozman dne 21. novembra umrl.
Obtoženi Ferdinand Vitrih se je podal 20. novembra 1937 zjutraj v Marenberg, ksjer je nastopil kazen enomesečnega zapora. Pred odhodom je domačim naročil, naj rečejo orožnikom, če bi prišli poizvedovati, da je Rozman v soboto dne 20. novembra zjutraj odšel od doma in prišel opoldne domov od nekod ves pobit, nikakor pa da ne smejo povedati, da ga je on pretepel. V tem smislu so Mihel, Ana Rozman in Marija Vitrih tudi najprej izpovedali orožnikom, ko so ti prišli poizvedovat. Razen tega so hoteli Rozmanovo truplo čim preje zakopati, pri čimer s v največji naglici in le za silo odstranili vse sledove krvi. Končno pa so le povedali, da je Ferdinand Vitrih Rozmana pretepel. Toda Ferdinand Vitrih je dolgo tajil vsako krivdo, končno pa je le priznal dejanje in krivdo. Pri zaslišanju je dejal, da je Rozmana radi tega pretepel, 'ker je od drugih ljudi slišal, da ga je pokojni Rozman zmerjal za »Vitrihovo pakažo« in je Rozmana v jezi pairkrat udaril v obraz. Ko pa se je Rozman branil in g . sunil od sebe, je segel v žep po špičnjak in začel z njim udrihati po Rozmanu, ki se je nekaj časa branil, nato pa se zgrudil v mlaki krvi nezavesten. Odločno pa je zamikal, da bi imel namen Rozmana usmrtiti.
Sodba: 5 let robije
Današnja razprava, ki se je pričela ob
8.	uri zjutraj, je bila zelo kratka in je trajala komaj tričetrt ure. Kazenskemu senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisednika sta bila s. o. s. dr. Čemer in Lečnik, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev, dočim je obtoženega Ferdinanda Vitriha branil odvetnik dr. Žnuderl. K današnji razpravi sta bili povabljeni le dve priči, ki sta se pa odpovedali pričevanju. Vitrih je svoj zločin priznal in je bil obsojen na 5 let robije ter na izgubo častn'h državljanskih pravic za dobo 5 let ter je kazen sprejel.
Hotodoo fiedtdišce
S°bota, 5. februarja ob 20. uri: »Lopov* ščine«. Zadnjič. Globoko znižane cen®-Nedelja, 6. februarja ob 15. uri: »Pod t° goro zeleno«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Veronika Deseniška«. Ponedeljek, 7. februarja: Zaprto.
Torek, s. februarja ob 20. uri:	»Noč	v
Kairu«. Premiera.
Premiera »Noči v Kairu« se vrši v {0' rek 8. februarja. Za to premiero je jk-dališka uprava nabavila novo inscenaril0 in kostume.
Opozarjamo na nocojšnjo zadnjo pf®"’ stavo Maksa Žnuderla izvrstnega ciklus3 »Lopovščine«, pri kateri veljajo
globok«
znižane cene.
Radio
Btuis&e Movke
Zvočni kino Ptuj. V soboto 5. febr.
20. uri in v nedeljo 6. febr. ob pol 19. i'1 pol 21. uri se bo predvajal film »Imkogui' to«. V glavni vlogi igrasta G. Frdhlk^ im H. Kinotek. Kot dodatek pa se bo prevajal film o naši državi in Alfa jourtrij;
Radio - Ljubljana
Nedelja, dne 6. februarja. S: Konceh tamibuiraškega septeta (vodi g. St. Kak' me). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15; Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cer' kve. — 9.45: Verski govor (dr. Fajdig«*
—	10: Koncert sol. lahke glasbe. — H: Otroška ura: Gašperček. — 11.30: Pl°' šče. — 12: Zbor malih harmonikarjev (prof. Rančigaj). —• 13: Napovedi. 1320: Nastop zagrebškega swing-kvaf' teta. — 16: Plošče. — 17: Gospodarsk3 navodila in tržna poročila. — 17.30: Vo* jaške godbe (plošče). — 18: H. Nuši®* Svet, komedija v 4 dejanjih (izvajajo č!ar ni rad. igr. družine). — 19: Napoved poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50; Slovenska ura: a) Foerster: Po jezeri^ koncertna fantazija; Foerster: Bom šel na planince (klavir: prof. M. Lipovšek)! b) Prešernova rojstna hiša (g. F. S. Fi-nŽ' gar). — 20.30: Vesel koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. "" 22.15: Pevski koncert g. Mirka Dolničar' ja. pri klavirju g. prof. M. LinovšeK.^
Pfrfjfftffgfrf
Kako so vlamljali. Kakor smo že kratko poročali so preteklo noč vlomili v P6* klu v tri gostilne in eno mesnico. OškO; dovane so bile predvsem natakarice, k* so jim storilci odnesli iz predalov točil' nice povsod po par 100 din drobiža, cigarete in druge drobnarije. Kljub temu> da plen ni bil tako obilen, kakor so se vlomilci morda nadejali, je zavladalo P° dogodku v vsem kraju veliko razburjenje in ugibanje, kdo naj bi bili predrZ' oeži. V lokale so prišli povsod z zadni® strani, kjer so z vitrihi odprli vežna R druga zaklenjena vrata. Pri mesnici s« strokovnjaško sneli železni zapah in ključavnico. Odnesli so od tam mastno pk' če in nekaj govedine. Začeli so pri Mahoriču in končali pri Tilčki Cvenk. Orožniki so jim že za petami in bodo skor° gotovo v najkrajšem času razkrinkani-
$Gsftodatske ddežke
Na petkov svinjski sejem v Maribor"
dne 4. februarja je bilo pripeljanih I48 svinj. Povprečne prodajne cene so bik naslednje: 5—6 tednov stare 80—100 za komad, 7—9 tednov 100—120, 3^* mesece 140—160, 5—7 mesecev 230 330, 8—10 mesecev 400—410, 1 leto •sta1’® 700—780 din za komad. Mesne cene: kg žive teže 5.50—7.50, 1 kg. mrtve -teŽ« 8.50—11 din. Prodanih je bilo 56 svinj.
Tudi kruh se bo podražil? V Nove1*1 Sadu so tamošnji peki zvišali cene krtih1 in sicer za 50 par pri kilogramu. Tak" stanje sedaj kg belega kruha 3.25, P°‘' beli 2.75,_ črni pa 2.50 din.
Dobički. Priv. agrarna banka je faif? lani 31.7 milijona din kosmatega dobi®' ka. Po odbitku vseh stroškov znaša ni®'1 čisti dobiček 18.1 (leta 1936. 18.1, 1. ^ 34.4) milijona dinarjev. Banka bo izP^T čala delničarjem 3% no dividendo. Za **' kvidacijo kmetskih dolgov je banka o®' pisala 51 milijonov din.
Vuzeniški most popravljajo. Pretekli teden so pričeli z deli pri gradnji novega vuzeniškega mosta. Delo je prevzel stavbenik in tesarski mojster P regi a n iz Marenberga. Pri delu je zaposlenih večje število domačih (delavce v.
K&rambol. Marenberški prevoznik g. Ruter Ladislav je pri Breznem na nekem ovinku treščil v neki osebni avto. Pri karambolu sta se obe vozili precej poškodovali, dočim se ni vozačema nič pripetilo. Vzrok karambola: Poledica in ovinek.  ,_____________________________
Darujte za azilni sklad P TLI
Mali oglasi
Razno
POHIŠTVO
Ustnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-fev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
JOS. T1CHY IN DRUG
Konces. eiektrotehnnično PO 4tetje, Maribor. Slovenska "l 16, teL 27—56. Izpeljuje elektroinstaiacije stanovanjih hiš. vil gospodarskih objektov. zaloga motoriev 'estencev. svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do ton-pečnih cenah
Če hočete res izborno VINO
piti, morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gosposki ulici.	687
ZATEKEL SE ,1E VELIK VOLC.II PES.
Lastnik ga dobi v Zg. Radvanju, Firmova ul. 7.	660
ROČNI VOZIČEK
za 250 din in otroški voziček za 100 din naprodaj. Einspielerjeva 26.	645
WERTHEIM-BLAGAJNA
št. 4 naprodaj. Povprašati v cvetličarni, Gosposka ul. 15. 651
JEDILNE IN SPALNE SOBE Jerane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše JPreme po najnižjib cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova «8
Kolesa, gramofone, šivalne STROJE, OTROŠKE VOZIČKE
Popravlja dobro in hitro po kulantnih cenah znana tvrdka Justin GUSTINČIČ. Tatten-bachova 14. Shramba koles čez zimo.	7189
POKROMANJE. PONIKLO-VANJE
wsake vrste, dobro in poceni 'zvršuje »Ruda«. Maribor, Trstenjakova 5.__________213
pozor cenjene dame:
Plesne frizure nakit na raz-p°lago. Ni čakanja, ker je 5?winoženo osobje. Salon Palača OUZD Sodna 9
 	619
Na
KMEČKO VESELICO
Yabi I. kolesarsko društvo ‘ekstiinih delavcev v Mari- j b°ru v nedeljo, dne 6. t. m. s X gostilni »Triglav« (Voller), Košaki. Začetek ob 15. uri. 648
POZOR!
Izdelujem vse vrste košare, pletene stole, stojala za cvetlice, zibelke. Prevzamem vsa naročila in popravila. Se priporoča Kočiš Peter, košarski mojster. Vojašniška 7, Maribor.	073
Posest
ENONADSTROPNA HIŠA,
vili slična, v Studencih, naprodaj. Potrebno 120.000 din gotovine, ostanek hipoteka. Naslov v upravi »Večemika«. 203
PRODAM BRIVSKI FRIZERSKI SALON
zaradi vojaščine. Ponudbe na upravo pod »Salon«. 654
DAMSKE OBLEKE,
zimski plašč, spomladanski plašč, kostum in svilena oble ka ceneno naprodaj. Grajska ulica 5-II.	^663
MOŠKO KOLO kompletno, na prodaj za Diu 650.—. Tržaška cesta 54, Grebs.	 681'1
Prodam skorai novo, dvovrstno HARMONIKO.
primerno za učenje. Vprašati pri Štamparju, Ruška cesta a Maribor ________________ 694
POSESTVO
5 oralov, pol ure _ od Maribora naprodai. Počehova 57. 609
ENODRUŽINSKO HIŠO
kupim do 30.000 din v gotovini in preseg 500 din mesečno. Ponudbe pošljite pod »Pogodba« na upravo lista. 641
STAVBENE PARCELE,
v centru, prvovrstni prostor, ugodno naprodaj. Valjak, Kino Union, Maribor. 643
Naprodaj nova
ENOSTANOVANJSKA HIŠA.
Vprašati Kralja Petra cesta št. 132, Studenci.	646
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Ve-černika«.	698
Sobo odda
LEPO SONČNO SOBO
s posebnim vhodom poceni takoj oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Gosposvetska 15.	650
V vili pri parku oddam DVE SOBI,
ena za eno, druga ev. za dve osebi. Trubarjeva 11-1. 655
Vsa
STAVBENA DELA
in
najfinejše moderno pohištvo
ler vsa v to stroko spadajo-dela izdeluje zajamčeno Prvovrstno po najnižjih konferenčnih cenah STANKO XIVOD, strojno mizarstvo — ,'ezno. Ptujska c. 97. — Zadevajte brezplačne proračune. __ Kuhinjske In spalne £P£gme na zalogi!_________670
„	IZJAVA.
odpisani izjavljam, da gla-sodn. sklepa ne plačujem Alimentov Bolim Rozaliji. Tu-j)1 očitki, katere razširjata ^?SP. Lang Tereziia in Glavič 'atija o moji osebi, imajo či-0° drugo ozadje in so ne-siiovani. V obrambo moje sporočam, da bom zoper sakogar. ki bo razširjal ne esnične vesti, sodno posto-^•^Bohm Avguštin. Studen-' Kralja Petra cesta 47 a. 674
PARCELA
naprodai s studencem, stanovanjsko barako in ograjo. Zg. Radvanje, Delavska ulica. Blažič. ’_____________661
VELIKA IZBIRA
novozgradb od 10.000—30.000 — Štiristanovanjska hiša, cen trum, 85.000. — Vinogradno posestvo, 7 oralov, pri mestu 55.000. Posredovalnica »Ra-pid«, Gosposka 29.	075
ENODRUŽINSKE HIŠE
vrt od 10.000; posestva vseh velikosti od 30.000: hiše, vile, gostilne, rentabilne, od 150 tisoč dinarjev naprej. _ Veleposestva, mline, posojila oddaja Posredovalnica. Maribor, Aleksandrova cesta 33.	681
HIŠA
z velikim vrtom naprodaj. Bolfenkova ulica 19, Nova 690
vas-
Prodam
Zaradi bolezni takoj naprodaj TRGOVINA Z MANUFAK TURO IN KONFEKCIJO.
Koroška cesta 34.	634
KANARČKE HARCERJE,
dobri pevci, male kletke, od dam, Vrtna ulica 8-1., vrata št. 5.	638
Lepo, opremljeno, čisto sepa-rirano SOBO
takoj oddam. Frančiškanski! ul. 21-11, desno. Vprašati od 1—4.	680
Sobo išče
GARSONJERO
ali prazno veliko in solučno SOBO
s kopalnico iščem s 1. marcem. Ponudbe pod »Sončno« na upravo. _______________ 631
Zakonca brez otrok IŠČETA PRAZNO SOBO s 1. aprilom. Ponudbe na upravo pod »Soliden«. 659
OPREMLJEN KABINET
z vso oskrbo v bližini Melja išče gospodična. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Toč na«.	671
Stanovanje
STANOVANJE
oddam v najem. 2 sobi, kabinet, shramba in vse priti kline s 1. marcem. Cena 500 din. Koroška cesta 63.	637
NA HRANO IN STANOVA NJE
sprejmem takoj gospoda. Meljska cesta 58.______644
Sprejmem gospoda NA HRANO IN STANOVANJE.
Vprašati Vojašniška ulica 12. 662
Mislil je, da je njegova srajca bela.
• •	.\	ov
Ne trudite se pri pranju z raznimi drugimi pralnimi sredstvi, ker Radionom oprano perilo postane snežnobelo. Učinek Vas
samo z
bo presenetil! Dobro Schichtovo milo, prepojeno s kisikom, pronica skozi tkanino in odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. Ne zadovoljite se s sredstvi za pranje, pri katerih se morate na vso moč truditi, da postane perilo belo, temveč uporabljajte Radian, pa boste imeli z lahkoto »Radion-belo« perilo. Razloček bo očiten, če primerjate perilo. Perilo oprano z Radionom bo ostalo vedno snežnobelo. Razen tega bo bolj frpegrto, ker Radian varuje perilo.
Schicht o v
RADIOM
pere sam *
DIJAKA
sprejmem v oskrbo. Vestna pomoč pri učenju. Din 450.—. Naslov v upravi.________666
Odda se
STANOVANJE
s kuhinjo in sobo. Je solnčno in suho ter zračno. Taborska ul. 13.	679
SOBO IN KUHINJO
oddam stranki brez otrok takoj. Studenci, Ciril-Metodova ul. 10.	685
Sprejmem eno ali dve GOSPODIČNI
na stanovanje, lahko si tudi kuhate. Kacijanerjeva ul. 17. 684
Sprejmem
ŽELEZNIČARJA
na hrano in stanovanje poceni. Strossmajerjeva 3-b.	689
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Židovska 14-1 vrata 8 691
KRASNO 3-SOBNO STANOVANJE
z vsem kornfortom v novi hiši, Slovenska 37, II. nadstr. s 1. aprilom oddam. Povpr. Gospoina 13._________  653
BOLJŠEGA
SOSTANOVALCA
iščem. Poseben vbod. Jenko-va 5.__________________097
Oddam s 1. marcem
DVE STANOVANJI
Mejna ulica 14.	701
Ruby
v "Vdam se, potovala bom s teboj. Tvoja ^ei,a postanem, kadarkoli hočeš... čim vfeie, tem bolje ... samo, da rešim tvoje ^ienje.«
Besede niso bile baš laskave, toda Gs-‘‘rey se m menil za to.
“Recimo, danes osem dni,« je predla-fa!> ker si je mislil; kuj železo dokler ,ie v*oče.
‘Kadar hočeš,« je odgovorila bleda !n ^mišljena.
Ko se je vrnil gospod Scully v sobo,
1,0	je sporočil Geoffrey pravkar narejeni t,ačrt; po kratkem obotavljanju je starček s solznimi očmi in tresočim glasom pri-Vo!>1 ter blagoslovil zvezo, ki ga oropa naidražiesra na svetu.
In sedaj sta poročena. Izgovorila sta
zadnje poslovilne besede. Vroče solze so rosile vsa lica in Ruby se je ločila za dolgo, dolgo od svoje domovine.
V noči po njenem odhodu je nastala strašna nevihta; mogočni valovi so butali z vso močjo ob skalnato obrežje. Zma go slavno so plavale šajke nad belo penečim sc morjem, njih divji krik se je dobro ujemal z vršanjem vihre in bučanjem valov. Zdelo se je, da seje razburkala vsa narava in žaluje po Iloni.
S srebrnim sijajem je razsvetljevala mrzla luna veličastno sliko.
Ruby Scullyjeva pa se je vozila z Ge-oftreyein sreči nasproti.
7.
V Rodneyevi obitelji sta zavladali tu-ga in bolest. Usoda ji je naklonila preizkušnjo, ki je že mejila na sramoto. Lady Rodneyeva se je naslonila v svojem stolu nazaj, pritiskala svoj duhteči robec na
oči, globoko vzdihovala ter je bila nepristopna za vsako tolažbo.
Samovar je besno šumel, toda zaman. Čajni vrč je samoval; skodelice in krožniki so čakali, čakali. Lady Rodneyeva je pretakala bridke solze, kako naj bi sedaj mislila na čaj.
»O, Nichola 1 Saj ni mogoče, saj ne more biti res!« je zaklicala svojemu najstarejšemu sinu, ki je prepadenega obraza čital neko pismo.
Sir Nicholas je bil vitek mož, približno dvaintridesetih let, čeprav je bil videti mlajši. Polti je bil temne, imel je lepe črne lase in velike sanjave oči. Narava je pozabila okrasiti njegovo lice z brado, bilo pa bi rasnično škoda, ako bi ostala njegova lepa usta in podbradek radi tega skrita. Lep pra.zaprav ni bil, a vsa njegova osebnost je naredila na opazovalca najboljši vtis. Bil je mirne, nekoliko
počasne narave, in čeprav se ni preveč trudil, je bil povsod izredno priljubljen.
Sedaj so se zarezale v njegovo čelo ostre gube. čital je pismo, ki je povzročilo materi največjo bolest. Njegov tri leta mlajši brat, kapitan Rodney mu je gledal preko rame v pismo, mlado dekle odlične zunanjosti pa je izkušalo z mehkim glasom tolažiti jokajočo Lady. Nihče ni mislil na zajtrk, in sveže praženi kruli ter gorke pašteto so se zopet ohladile.
Končno je spregovoril sir Nicholas.
»Naravnost nerazumljivo je!« je dejal ogorčen in vrtel previdno pismo, kakor da ima bombo v roki. »Kaj za Boga vendar misli!... Nikoli bi si ne mislil, da lahko Geoffrey napravi kaj takega,« je pristavil.
»Kaj se je pa pravzaprav zgodilo?« je vprašala nekoliko nestrpno Violeta, ki je stala za stolom !ady Rodneyeve.
(Dalje,)
Stran 6.
r
17» zvezdna vožnja v Monte Carlo leta 1938
1
Prvi: 780.90 točk na FORD v-8
Četrti: 777.60	„	„	FORD	v-s
Peti: 773.90	„	„	FORD	v-s
Sesti: 772.30	„	„	FORD	v-s
Sedmi: 771.70	„	„	FORD	v-s
ki je ob enem zmagovalka v ženski kategoriji.
Kakor že pri prejšniih zvezdnih vožnjah
v MONTE CARLO,
tako so tudi tokrat FORD avtomobili zmagali. To je eden izmed mnogih dokazov, da so FORD avtomobili kar se tiče vztrajnosti, sigurnosti in v gospoda rs kem oziru
Lokal
na višku
677
Zastopstvo za izdelke tovarne FORD:
AMERICAN IMPORT COMPANV
MARIBOR
ALEKSANDROVA C. 6	TELEFON	23-92
_______________________________J
ML
k
KOLESA
„WANDERER“
„VESTA“
LFA“ „LORD“ itd.
Vsi zaročenei kupujejo
svileno blago, pajčolane, venčke, šopke, spodnje perilo, nogavice, rokavice, srajce, kravate, žepne robce pij
Tekstilana
prodaja poceni in na mesečne obroke po Din 100’
ME HANIjt
Draksler
Vetrinjska ulica 11
684
Gosposka ulica 14
Solidna postrežba!
Nizke
II
ftInnA?itSliH	pri	naših Inseren-
nami kupui*e “h *er o9,aiu,ie
LIPSKI
POMLADNI SEJEM 1938
Začetek 6. marca
60% popust na nemških že-
leznicah, znatni popusti v 658 gih državah
dru-
VSA POJASNILA DAJEJO:
ImM biio lajptlos sajoia, Beograd
Knez. Mihajlova 33/1
in častna zastopnika:
Jos. Bezjak, Maribor
Gosposka 25, teleloo 20-97
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
Tyrševa cesta 33, telefon 27-62
ODDAM LOKAL
na Sp. Radvanjski cesti, v lepem prometnem kraju. Naslov v upravi	640
V najem
IŠČEM POSOJILO Din 10.000.— na prvo mestu Pismene ponudbe ood Točen plačnik« na upravo »Veter-
nika
Službo išče
700
Najboljša in nafcenejiša kolesa in šivalne stroje dobite pri tvrdki
Kramah
LOKAL
dam v najem pripraven za vsako obrt. brivca ali pisarno Franc Božiček. Meljska c. 9. Maribor.	(iofi
MALO HIŠICO
z vrtom na Pobrežju oddam v najem. Naslov v upravi 639
DEKLE,
j cisto, marljivo, vajeno samo-] stojnega gospodinjstva in ku-1 ie. išče službo. Ljubi otroke. Ponudbe pod Pridna« na upravo lista.	„35
PRIDEN
15-LETNI PRIDEN DEČKO
prosi za mesto kot krojaški vnjensc s popolno oskrbo, j onudbe na upravo lista pod , -Krojaški vajenec 15«.	642
«J8 Valvazorjeva ul. 36 Tudi ra ugodna odplačila.
V najem Jam s i marcem HIŠO
dve sobi •. kuhinja, dva oraia zemlje itd. Najemnina po dogovoru. Prednost imajo vpo-kojenci. Antonija Fuchs. Zg. Polskava štev, 14	088
Službo dobi
Starejšo, pridno
POSTREŽNICO
iščem za takoj. Vprašati Bet-navska cesta 8.	620
Pouk
POCENI UČIM GLASOVIR IN GOSLI.
Naslov v upravi.	669
Znanja želi
oddaja LESNA INDUSTRIJA Ing. FRANJO PAHERNIK v Vuhredu	b>?l
IVfllii
Boljši, neodvisen
GOSPOD osamljen, starejši išče dobro | srčno postrežljivo osebo. Po-j nudbe na upravo pod »Do 35! let«.	6991
V E R l T A S, pogrezljiv* Diu 2000' —, ne pogrezijiv1 Din 1700*— z 20-fetno gp' ranfijo v trgovini šivalni!1 strojev USSAR, Trubarjeva ulica 9, Maribor	7236
GOSPODIČNA.
ki ima veselje do trgovine, s trgovskim tečajem, zmožna nemške korespondence, dobi stalno zaposlitev. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Vestna«	647
Kovinasfe krste
ŽELEZNINAR,
mlajši, dober prodajalec, se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Pošten«.	649
KOVINOL1VAR.JA
dobrega delavca za male in« dene odlitke na veliko, sprei-metu za stalno delo. Ponudb«, na upravo »Večernika	nod
»Kovinolivar«.	682
upite najboljše pri izdelovatelju, ker >1 so za 50% cenejše kot drugod
Maribor
VAJENCA
•prejmem takoi. Vprašati Nc va vas. trgovina > - bnik 697
Sorejmem prvovtsuiu NATAKARICO. Ponudbe poslati s sliko prejšnjim službovanjem upravo »Vcčcrnika« pod takarica«
in na • Na-695
Posojilo
GOSPA,
nesrečna, išče posojilo 2000 dinarjev proti dobrim obrestim. Vrnjeno v 4 mesečnih obrokih proti zastavitvi. Ponudbe pod »Rešitelj« na upra vo.	633
Kal le po?
Po delu napornem rad se spočiješ v posteljo mehko, udobno zaviješ.
Če bi se hotel pošteno naspati, pojdi k »O B N O V I« nasvete iskati. Tamkaj strokoven pouk boš dobil, kako se najlažje boš dobro spočil.
Tam našel boš zofe, kauče, postelje, v teh se naspal boš, da je veselje.
Srečno boš živel, imel veselje do dela, a zasluge za to bo »OBNOV A« imela?
99
OBNOVA
F. NOVAK, Maribor, Jurčičeva
Odtava
premestitve naših dosedanjih-pisarniških In skladiiinlh prostorov
Vljudno si dovoljujemo naznaniti našim cenjenim strankam, da smo se preselili z našo pisarno in skladišči iz Aleksandrove ceste 57 na Meljsko cesto 16, kjer se je preje nahajala špedicija Schenker & Co.
Priporočamo se za nadaljnja cenjena špedicijsku in carinska naročila.
Špedicilska dela vsake vrste. Ocarmjenje. Odprema pohištva in parnih kotlov.
651)
MEDNARODNO ŠPEDICI3SKO PODJETJE
II
f«
lAMUtSkCej L*™1 STUMPF
Maribor
VskladISienje vsake vrste blasa, kakor tudi pohištva v to posebej oddeljenih prostorih. Autoprevoz-nlStvo v Zagreb >n nazaj.
TELEFON: 23 50
sni
RANILNICA
Centrala: MARIBOR Gosposka - Slovenske ulice
j I
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
M
Dravska banovina s talim »volim premoženjem m z vso svojo davino možjo — — Hranilnica i s v r i u I a vsa v denarno stroko spadajoie posla točno in kuiantno
Sprejema ">■
in knjižica na tekoii raiun po najugodnejšem ohrastovanju
Podružnica: CELJE Južnoštajerska hranilnica **
Izdaja konzorcij »Jutra-« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni det odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d~ d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.