Poštnina plačana v gotovini.
102.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
344.	Pravilnik o fakultativnem odkupovanju agrarnega zemljišča veleposestev in o pobiranju, vknjiževanju in porabljanju 100/0nega prispevka od kupnine.
345.	Naredba, kako naj višja agrarna oblastva uporabljajo zakonske razloge za odvzemanje dodeljenega zemljišča, ko postopajo po naredbi št. 21.725/25 o določanju subjektov in objektov agrarne reforme.
346.	Razpis, kako naj postopajo carinarnice, ko jemljejo deklaracije v delo.
347.	Naredba, s katero se dovoljuje mestni občini mariborski, najeti posojilo 1,250.000 Din.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
tz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
številka 250 z dne 31. oktobra 1925.:
Odlok ministra za agrarno reformo z dne 5. oktobra 1925.: Pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je postavljen za arhivarja v 3. skupini lil. kategorije Janko Križan, orožniški narednik.
Številka 251 z dne 2. novembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva-kralja z dne 6. septembra 1925.: Na učiteljišču v Kastvu je postavljen za profesorja s pravicami uradnika 4. skupine I. kategorije Grga B r i g 1 j e v i č, profesor učiteljišča, prideljen ministrstvu za prosveto, uradnik v isti skupini iste kategorije.
Odloka ministra za šume in rudnike z dno 12. oktobra 1925.: Postavljena sta: za višjega šumarskoga inženjerja v 8. skupini I. kategorije pri velikem županu ljubljanske oblasti Viktor Novak, šumarski inženjer pri oblastnem hidrotehničnom oddelku v Ljubljani; pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici za upravitelja v 8. skupini I. kategorije Alojzij Rus, sreski šumarski referent pri sreskem poglavarju v Hvaru v istem svojstvu.
Odlok pomočnika ministra za socialno politiko z dno 3. oktobra 1925.: V 7. skupino I. kategorije je pomaknjen za tajnika v oddelku za socialno politiko pri županijski oblasti v Ljubljani Peter Popovič, pisar istega oddelka v 8. skupini iste kategorije.
Objava generalnega inspektorata ministrstva za finance z dne 26. oktobra 1925.: Z valutami sme poslovati Umbert Pazinović v Kotoru.
Številka 252 z dne 3. novembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. oktobra 1925.: Na rudarski šoli v Celju je postavljen za učitelja v 2. skupini H. kategorije Fran Košut-n i k, nadučitelj v Dramljah v isti skupini iste kategorije (na prošnjo).
Izpremembe v osebju.
Z odlokoma gospoda ministra za narodno zdravje z dne 23. oktobra 1925., Z. br. 45.126 in 45.127, sta postavljena dr. Ludovik Braune in dr. Igo Tavčar za zdravnika-pripravnika pri državni splošni bolnici v Ljubljani.	Dr_ Katičič s_ r_
Postavljena sta: Ivan Mlinar, sodni sluga v Radečah, za poduradnika-zvaničnika pri okrajnem sodišču v Kočevju in Ivan K ö s e 1, začasid sluga v državnem zavodu za slepe v Kočevju, za sodnega slugo Vj Radečah v služiteljskem činu. — Nadalje sta postavljena v služiteljskem činu: Jožef Marn, pomožni sluga okrajnega sodišča v Metliki, za slugo istotam; Janez Bizjak, krojač in invalid v Kostanjevici, za slugo pri okrajnem sodišču v Kostanjevici.
Zoper Franca D r a m e t a, sodnega slugo v Šoštanju, se izreka na podstavi pravnomočnih razsodb okrajnega sodišča v Šoštanju z dne 26. maja 1925., U 90/25—3, in z dne 5. avgusta 1925., U 103/25—7, po členu 131., točki 2.), in po prvem odstavku člena 132. uradniškega zakona, da je po zakonu njegova služba prestala z dnem 2 6. oktobra 1 9 2 5.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
344.
Na podstavi pooblastitve v členu 38. finančnega zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. predpisujeva
Pravilnik
o fakultativnem odkupovanju agrarnega zemljišča veleposestev in o pobiranju, vknjiževanju in porabljanju 10°/0nega prispevka od kupnine.’"
I.	Obče odredbe.
Člen 1.
Člen 38. zakona z dne 31. julija 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. odreja dobesedno:
«Minister za agrarno reformo se pooblašča, da sme, dokler se ne sklene zakon o razlastitvi veleposestev in o kolonizaciji, dovoljevati tudi zemlje-knjižni prenos nepremičnin, ki so pod agrarno reformo ter presezajo maksimum, predpisan z zakonom:
1.	) površine, sposobne za obdelovanje: agrarnim interesentom vseh vrst, in sicer toliko površino, do kolikršne imajo po sedaj veljavnih zakonskih predpisih pravico zakupa;
2.	) ostale površine (šume, pašniki in nerodovitna zemljišča), ki preostanejo, ko se zadosti potrebam agrarnih interesentov, navedenih pod 1.): poedincem in jurističnim osebam.
Od kupnine mora plačati prodajalec 10 % za kolonizacijski fond ministrstva za agrarno reformo. Izvzete so odtujitve za humanitarne in prosvetne namene.
Če se navede v pogodbi neresnična cena, se mora pobrati od prodajalca kazen v znesku dvaj-Betkratne razlike med faktično pogojeno In v pogodbi označeno čeno, prav tako v korist omenjenega kolonizacijskega fonda.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. oktobra 1925., št. 237. (LX. - 1925.)
Za pogodbe, ki se nanašajo na agrarne interesente, se ne plačuje ne prenosna državna ne samoupravna taksa.
Kupljene nepremičnine se ne smejo nikakor odtujiti v desetih letih; obremeniti pa se smejo samo z dovolitvijo ministra za agrarno reformo.
Vsa potrdila in druge listine, potrebne za revizijo agrarnih interesentov, ki jim je bila zemlja dodeljena, so proste vseh taks.
Minister za agrarno reformo in minister za finance predpišeta sporazumno pravilnik o izvajanju tega zakona, pobiranju, vknjiževanju in porabljanju teh dohodkov in o predpisovanju navedene kazni.»
Člen 2.
Kupovanje in prodajanje se nanaša po členu 1. tega pravilnika na vsa veleposestva, ki so pod agrarno reformo na podstavi zakona z dne 20. maja 1922. o prepovedi odtujevanja in obremenjanja zemljišč veleposestev (prej uredbe z dne 21. julija 1919.) ali na podstavi zakona z dne 4. junija 1922., kako se dajo v zakup ona posestva, ki ne dose-zajo maksimuma (prej naredbe z dne 16. septembra 1920., št. 15.119/20).
Člen 3.
Preden se sklenejo pogodbe med veleposestniki in interesenti, se morajo določiti objekti in subjekti agrarne reforme po naredbi z dne 30. maja 1925., št. 21.725/25, o določanju objektov in subjektov agrarne reforme.
Člen 4.
Kupci za površine veleposestev, sposobne za obdelovanje, smejo biti:
1.	) Agrarni interesenti I. in II. kategorije — po možnosti pa tudi agrarni interesenti III. kategorije v primeru odstavka b) člena 5. zakona z dne 20. maja 1922., kako se dajo zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, ki jim je glavni poklic poljedelstvo, a vobče nimajo svoje zemlje ali je nimajo doivolj.
Kupiti smejo toliko površino, do kolikšne imajo po doslej veljavnih zakonskih predpisih pravico zakupa.
2.	) Selski obrtniki po točki 2.) člena 7. naredbe z dne 30. maja 1925., št. 21.725/25, ko se je zadostilo krajevnim poljedelcem, vendar pa samo, če so se bavili tudi pred dodelitvijo agrarnega zemljišča s poljedelstvom in če so gospodarski tako slabi, da ne morejo vzdrževati sebe in svoje rodbine s samim obrtom. Da ti pogoji obstoje, morajo dokazati selski obrtniki s potrdili pristojnih občinskih, sreskih in davčnih oblastev.
Selski obrtniki smejo kupiti ,v tem primeru samo polovico kompetence, določene za krajevne agrarne interesente.
3.	) Kolonisti, begunci in optanti.
Kolonisti, ki so se že naselili na dodeljenem zemljišču, imajo pravico, kupiti do deset kata-slralnih oralov, če imajo do deset rodbinskih članov; če pa imajo nad deset rodbinskih članov,
smejo kupiti za vsakega rodbinskega člana po en katastralni oral.
Isto velja za begunce in optante, če je kaj raz-položne zemlje.
V	določeno kompetenco se mora vračuniti vsem interesentom tudi dodeljeno stavbišče.
4.) Dobrovoljci in četniki za ona stavbišča, ki so jim dodeljena poleg njih dobrovoljske kompetence.
Člen 5.
S sporazumnim odkupom se sme urediti tudi končna odškodnina za razlaščena zemljišča in za razlaščene zgradbe, določena po členu IB. zakona z dne 4. junija 1922. o izvedbi delne razlastitve zemljišč veleposestev. Ko se tako odredi odškodnina, se mora to zemljišče zemljiškoknjižno prenesti na kupce po izplačilu odškodnine.
Člen 6.
Dobrovoljci in četniki smejo prav tako s sporazumno pogodbo končno odkupiti ono zemljišče in one zgradbe, ki so jih dobili kot svojo dobroveljsko kompetenco po agrarni reformi v začasni zakup.
V	tem primeru se mora to zemljišče zemljiškoknjižno prenesti nanje; toda zahtevati ne smejo druge dobrovoljske kompetence in tudi ne povračila odkupnine.
Člen 7.
Kupci za gozde, pašnike in nerodovitna tla smejo biti:
1.	) Vsi agrarni interesenti, navedeni v £lenu 4. tega pravilnika, dobrovoljci in četniki, kolonisti, begunci in optanti, in sicer po svoji lastni potrebi in gospodarski moči.
2.	) Poljedelske skupine, ki so jim pašniki dodeljeni v zakup.
3.	) Skupine poljedelskih pooblaščencev, ki nimajo zadosti gozdov ali pašnikov za lastno potrebo ali ki žele nerodovitno zemljišče usposobiti za kulturo.
Krčevine na relativno gozdnih tleh se morajo uporabiti prvenstveno za svrhe agrarne reforme. Potemtakem smejo kupiti krčevine agrarni interesenti, ki se jim je že dodelilo to zemljišče, ali pa, če krčevine še niso razdeljene, našteti interesenti po vrstnem redu člena 4. tega pravilnika, ki še niso dobili dovolj zemlje.
Če ostane potem na poedinih krčevinah še kaj razpoložnega zemljišča, mora to agrarni urad takoj naznaniti tudi agrarni direkciji, obenem pa direktno ministrstvu za agrarno reformo ter navesti, ali je dotično zemljišče primerno za kolonizacijo. Ministrstvo pozove v poslednjem primeru po «Službenih Novinah» koloniste, ki reflektirajo na to zemljišče, naj predlože v treh mesecih od dne, ko se razglasi poziv, svoje prošnje ministrstvu za agrarno reformo. Šele, ko se je zadostilo vsem tem potrebam, se sme prodati gozdno-pašniško in drugo zemljišče tudi drugim osebam in juristič-nim osebam, nikakor pa ne v spekulativne namene zaradi preprodaje, nego samo za lastno ukoriščanje.
Člen 8.	i
Nepremičnine, kupljene po točki 1.) člena 1. tega pravilnika, in sicer samo površine, ki so sposobne za obdelovanje in ki so bile doslej dane po agrarni reformi v začasni zakup, se po členu 38. navedenega zakona z dne 31. julija 1925. nikakor ne smejo odtujiti v 10 (desetih) letih; obremeniti pa se smejo samo z dovolitvijo ministra za agrarno reformo.
Ta omejitev ne velja za nepremičnine, kupljene po točki 2.) člena 1. tega pravilnika.
Člen 9.
Višina odkupnine in ostali pogodbeni pogoji se prepuščajo sporazumu prizadetih stranic, biti pa morajo primerni.
Minister za agrarno reformo si pridržuje pravico, ,v vsakem konkretnem primeru preizkusiti, ali je velikost odkupnine z ostalimi pogodbenimi pogoji vred opravičena. Pogodba se ne odobri, če je odkupnina previsoka.
Člen 10.
Zemljišča veleposestev se morajo parcelirati praviloma na podstavi nove izmere, priključene na deželno triangulacijo.
Da ne bi bilo treba vsaki kupnoprodajni pogodbi prilagati delitvenega načrta, se prodajalcem priporoča, naj zaprosijo po izvršeni določitvi agrarnih subjektov in na podstavi individualne
delitve, ki jo sestavi tehnično osobje županijskoga agrarnega urada (tehnična instrukcija tega ministrstva št. 12.500/25 z dne 27. marca 1925. pod III. Službena zbirka «Agrarna Reforma> 1925. str. 195 do 201) pri pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču za razdelitev parcel v svojih zemljiškoknjižnih vložkih. Na takšno prošnjo zapiše minister za agrarno reformo svoje potrdilo, ko je pristojni agrarno-tehnični nadzornik pregledal geo-metrska dela, elaborat in načrte. Zato se morajo poslati take prošnje za razdelitev parcel, preden se izroče pristojnemu sodišču, po županijskem uradu ministrstvu za agrarno reformo.
Prodajalci morajo prijaviti izbor tehničnega strokovnjaka, pooblaščenega inženjerja ali geometra po uradni poti po agrarnih uradih ministrstvu za agrarno reformo, preden se začno tehnična dela, ter mu obenem predložiti v odobritev pogodbo, ki so jo sklenili z njim. Osebe, ki v dosedanji praksi niso samostalno izvrševale geodetskih in geometrskih del večjega obsega ali ki drugače ne dajo garancij, da se izvrši njih delo po teh predpisih, ministrstvo lahko odkloni.
Pomožna mreža trigonometričnih in poligonal-nih točk se načrta na mapo v formatu katastrske sekcije; načrtajo se staro stanje iz zemljiškoknjiž-no-katastralne mape in podatki nove izmere, kolikor se razlikujejo od starega stanja ali ga dopolnjujejo. Nadaljnja izdelava parcelacijske mape in potrebnih izkazov se mora povsem ujemati s predpisi katastra in zemljiške knjige.
Agrarno-tehnični nadzornik zapiše na mapo ta-le pristavek: «Ta mapa se ujema z dejanskim stanjem ,v naravi.»
Če razdelitev parcel, ki se prenašajo na kupce, ni izvedena v zemljiškoknjižnem vložku veleposestva, nego se mora opraviti delitev, mora biti priložen vsaki prošnji za odobritev delitveni načrt in izkaz deljenih nepremičnin, opremljen po zemljiškoknjižnih in katastralnih predpisih, v dveh izvodih, podpisan po pooblaščenem civilnem inženjerju ali geometru in vidiran po agrarno-tehničnem nadzorniku. Če je načrt večji nego pisarniški format, se sme priložiti njega kopija na prozornem papirju; vendar pa mora biti vidi-rana z originalnim podpisom agrarno-tehničnega nadzornika. En načrt se pridrži pri ministrstvu v aktih o odobritvi.
Poleg razložene kontrole tehničnih del s stališča agrarno-tehničnih predpisov morajo overoviti vse načrte pred zemljiškoknjižno izvedbo katastrski uradi po veljavnih predpisih.
Dovoljeno je in priporoča se, da se vrši postopanje za določitev objektov, zlasti pa identifikacija in reambulacija, obenem z izmero.
Člen 11.
Vse pogodbe, ki se sklepajo na podstavi tega pravilnika, se smatrajo za sklenjene, če minister za agrarno reformo odobri dotično pogodbo. Zato veže ta pogodba obe stranki in odstopiti ne smeta od nje pred odločbo ministrstva za agrarno reformo. Šele ko minister za agrarno reformo odobri pogodbo, se smatra za obe stranki za obvezno. Če minister ne odobri pogodbe, je strankama na izvolji, s ponovno prošnjo, v kateri navedeta nove razloge in pogoje, zaprositi za odobritev pogodbe.
Veleposestnik proda agrarno zemljišče brez bremen, t. j. prosto dosedanjih hipotekarnih bremen, ter mora kupcu omogočiti prenos kupljenih nepremičnin brez bremen. Zato mora poskrbeti za odkup patronata in ostalih vknjiženih bremen ter predlagati v prošnji za odobritev pogodbe način, kako naj se likvidirajo ta bremena.
Ob odobritvi pogodbe si izgovori minister za agrarno reformo, da kupec ne sme odtujiti kupljenega zemljišča v desetih letih, obremeniti pa da ga sme samo z dovolitvijo ministra za agrarno reformo. Ta pristavek se mora zabeležiti v zemljiško knjigo, ko se kupljene nepremičnine zemljiškoknjižno prenesejo na kupca.
Če se kupnina ne izplača takoj, se sme vknjižiti po sporazumu strank za ostanek kupnine v zemljiško knjigo zastavna pravica v upnikovo korist obenem, ko se prenese lastninska pravica kupljene nepremičnine na kupca.
V kupnoprodajni pogodbi se mora kupec zavezati, da sme prodajalec ali hipotekarni upnik, če se ne izpolnijo plačilne obvpze po pogodbi, zahtevati od županijskoga agrarnega urada, naj preizkusi konkretni primer in naj izreče, vpo-števaje eventualne posebne razmere, z odločbo, da sta odobritev pogodbe in dovolitev zemljiškoknjižnega prenosa neveljavni, ker se obveze niso izplolnile. Zaradi tega Izgubi kupec lastninsko
pravico kupljene nepremičnine, s katero razpolagajo agrarna oblastva dalje po veljavnih predpisih. Zoper takšno odločbo je dopustna pritožba v osmih dneh na agrarno direkcijo, ki odloči končno o predmetu. V takem primeru odredi agrarni urad drugega interesenta, ki sme kupiti to zemljišče ob istih pogojih, a mora vrniti prvemu kupcu vplačane roke kupnine brezobrestno.
Člen 12.
Prošnjo za odobritev pogodbe po točkah 1.) in 2.) člena pravilnika predloži veleposestnik pristojnemu županijskemu (okrožnemu) uradu.
Tej prošnji mora priložiti veleposestnik razen originalnih pogodb overovljen prepis zemljiškoknjižnih izpiskov z bremenskim listom, katastralnih posestnih listov in dva delitvena načrta po predpisu člena 10. za zemljišče, ki je predmet pogodbe, potrdilo pristojnega oblastva o zakonski vrednosti zemljišča po čistem katastralnem dohodku in po krajevnih razmerah in potrdilo pristojnega oblastva, da so kupci poravnali vodni prispevek, zakupnino in državni davek z vsemi samoupravnimi dokladami za zemljišče, ki je predmet pogodbe. Potrdilo za agrarno zemljišče o tem je po točki 1.) člena 1. pravilnika in po členu 38 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november prosto vseh taks. Priporoča se, predlagati taka potrdila za vse kupce ene upravne občine skupno v eni listini.
Razen tega je treba priložiti popis kupcev s prebivališčem, številom prodanih parcel, davčnih občin, površino in kulturo.
Prošnjo za odobritev pogodbe morajo vlagati veleposestniki za pfoedine večje zvezane [komplekse tako, da se likvidirajo čim večji deli veleposestva na podstavi ene prošnje.
Na to prošnjo mora županijski urad ugotoviti, ali je prodani objekt določen po veljavnih predpisih in ali so se kupci določili kot agrarni interesenti in sedanji kupci kupljenega zemljišča, ter opraviti potrebno izmero zemljišča, če se ni postopalo po členu 10. pravilnika, vse to pa ob stroških veleposestnika, ki prosi za odobritev pogodbe.
Če se predloži prošnja za odobritev pogodbe, preden se določijo objekti in subjekti agrarne reforme po naredbi št. 21.725/25, mora določiti urad najprej ob veleposestnikovih stroških po tej naredbi objekte in subjekte agrarne reforme, potem pa postopati po predpisih tega člena.
Cim se preizkusijo vse odločilne okolnosti, mora predložiti županijski urad spis s svojim predlogom agrarni direkciji. Ta mora ves predmet iznova preizkusiti, ga, če je treba, izpopolniti ter ga potem s svojim mnenjem in predlogom vred poslati ministrstvu za agrarno reformo.
Minister za agrarno reformo reši po eventualno izvršenih potrebnih novih poizvedbah prošnjo za odobritev kupnoprodajnih pogodb meritorno in končno. Zoper njegovo odločbo ni pritožbe; vendar pa je strankam na izvolji, sporazumno in z navedbo novih razlogov in pogojev iznova zaprositi za odobritev kupnoprodajne pogodbe.
Člen 13.
Odobrilni pristavek na pogodbah o prodaji zemljišč po točki 1.) člena 1. tega pravilnika, ki je bilo dano doslej v zakup agrarnim interesentom, se glasi:
«Na podstavi odločbe gospoda ministra za
agrarno reformo št. . . .z dne............. 1925.
se ta kupnoprodajna pogodba odobruje ter se dovoljuje zemljiškoknjižni prenos parcel kat. št. . . . zemljiškoknjižnega vložka št. . . . davčne občine...........................v površini .... katastralnih oralov ...	. kva-
dratnih sežnjev z imena dosedanjega lastnika
.............................na ime in v last
kupca................................v . . . .
Kupljene nepremičnine se ne smejo nikakor odtujiti v 10 (desetih) letih, obremeniti pa se smejo samo z dovolitvijo ministra za agrarno reformo; to se mora v zemljiški knjigi zabeležiti obenem s prenosom lastninske pravice.
Za to pogodbo se je pobrala 10%na taksa za kolonizacijski fond ministrstva za agrarno reformo, formo.
Na podstavi člena 38. zakona z dne 31. julija 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. se za to pogodbo ne plača ne prenosna državna ne samoupravna taksa za prenos lastninske pravice,
ker se nanaša ta pogodba na agrarno zemljišče, ki ga kupujejo agrarni interesenti. Zato te pogodbe ni treba prijaviti zaradi odmere prenosne takse pri finančnih oblastvih.
Odobritev te pogodbe in dovolitev zemljiškoknjižnega prenosa na kupca izgubi vrednost, če se v šestih mesecih od dne, ko se je zapisal ta pristavek na kupnoprodajno pogodbo, na podstavi te pogodbe ne zahteva pri pristojnem zemljiškoknjižnem oblastvu prenos lastninske pravice na kupca.
V Beogradu, dne....................... 1925.
Po naredbi
ministra za agrarno reformo: načelnik N. N.»
Prodajalcem se priporoča, naj dado na kupno-prodajne pogodbe natisniti ta odobrilni pristavek, da se more klavzuliranje pogodb čimprej tehnično izvesti.
Člen 14.
Prodajalec mora zaprositi takoj po vročitvi odobrenih kupnoprodajnih pogodb, najkesneje pa v šestih mesecih od dne, ko se je odobrilni pristavek zapisal na pogodbo, pri pristojnem zemljiškoknjižnem oblastvu za prenos lastninske pravice na kupca, ker izgubi drugače odobritev pogodbe in dovolitev zemljiškoknjižnega prenosa veljavnost, če zemljeknjižno oblastvo v tem roku ne prejme dotične prošnje.
Kot stroške za sestavo pogodbe in prošnje za zemljiškoknjižni prenos in potrebnih prilog sme zahtevati prodajalec od kupca plačilo 2 % (dveh odstotkov) od kupnine, toda največ 50 dinarjev za vsako pogodbo.
H. Finančne odredbe.
Člen 15.
Za vse pogodbe ali izjave — izrecila — glede zemljišč veleposestev, ki so pod zakonom o izvajanju agrarne reforme, na podstavi katerih listin dovoli minister za agrarno reformo zemljiškoknjižni prenos po členu 98. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925., se mora pobirati izza dne 1. avgusta 1925. 10% (deset odstotkov) prodajne cene kot prispevek za kolonizacijski fond, in sicer na skupno vsoto kupnine in postranskih stroškov, navedenih v pogodbi.
Ta prispevek se plačuje od kupnoprodajnih, zamenjalnih in darilnih pogodb ali privolitev (izjav, izrecil) za zemljiškoknjižni prenos, in sicer od kupnoprodajne cene, določene na način v prvem odstavku tega člena.
Člen 16.
Navedeni 10%ni prispevek se ne plačuje pri dovolitvah zemljiškoknjižnih prenosov za humanitarne in prosvetne namene.
Minister za agrarno reformo potrdi izrečno v vsakem primeru, ko odloči o dovolitvi zemljiškoknjižnega prenosa, da tega prispevka ni pobrati.
Člen 17.
Navedeni 10%ni prispevek odmeri finančni odsek ministrstva za agrarno reformo s posebno odločbo.
Zato se morajo vsi akti, ko jih podpiše minister za agrarno reformo, takoj vročiti finančnemu odseku ministrstva za agrarno reformo, da odmeri 10%ni prispevek.
10%ni prispevek se plačuje pri državni hipotekarni banki v Beogradu.
Če interesirana oseba v 30 dneh ne plača odmerjenega 10%nega prispevka, se mora izterjati dolžna vsota -od prodajalca izvršilno (eksekutiv-no) po policijskih (političnih) oblastvih ali pa prodajalcu odtegniti od zakupnine, ki bi jo moral prejeti od države za svoje veleposestvo.
Bazen tega se morajo izvesti ostala zavarovanja za plačilo tega 10%nega prispevka, zlasti pa vknjižba zastavne pravice (intabulacija) na veleposestnikove celokupne nepremičnine. Dokler se ta 10%ni prispevek ne pobere, se na pogodbe ne sme zapisati odobrilni pristavek zemljiškoknjižnega prenosa in se tudi overovljeni prepis ministrove odločbe ne sme vročiti strankam.
Člen 18.
Če oblastva, pred katerimi se pojavijo te pogodbe v kakršenkoli namen, dvomijo o pravilnosti označene kupnine, morajo preizkusiti resničnost
pogojev v pogodbi ter predložiti ministrstvu za agrarno reformo prijavo zaradi nadaljnjega postopanja.
Če se ugotovi večja kupnina, nego je navedena v pogodbi, se mora prodajalec obsoditi, da plača v korist kolonizacijskega fonda razen rednega 10%nega prispevka od presežka vrednosti še dvajsetkratno razliko med faktično pogojeno in v pogodbi neresnično navedeno kupnino.
Odločbo o kazni izda finančni odsek ministrstva za agrarno reformo; zoper to odločbo ima prodajalec pravico pritožbe na ministra za agrar-no reformo v osmih dneh od dne vročitve.
Odločba ministra za agrarno reformo o pritožbi je končna in izvršna.
Če prodajalec v osmih dneh ne izroči pritožbe zoper odločbo finančnega odseka ministrstvu za agrarno reformo, je ta odločba končna in izvršna.
Člen 19.
Pri finančnem odseku ministrstva za agrarno reformo se vodi posebna knjiga evidence o obremenitvah in razbremenitvah (zadolžitvah in raz-dolžitvah) za pobiranje 10%nega prispevka.
V	to knjigo se vpisujejo pod rednimi številkami vse dovolitve zemljiškoknjižnih prenosov z označbo veleposestnikovega imena, njega bivališča, kupčevega imena, dne in številke ministrovega odloka, višine 10%nega prispevka in njega vplačila. Na originalu ministrovega odloka mora navesti šef finančnega odseka poleg datuma in svojega podpisa tekočo številko evidence v omenjeni knjigi.
Šele, ko finančni odsek prejme potrdilo o plačilu 10%nega prispevka pri državni hipotekarni banki, sme interesirana oseba zahtevati, da se ji izdaj overovljeni prepis ministrovega odloka z odobrenimi pogodbami vred.
Dokler se ne izroči potrdilo o plačilu 10%nega prispevka, se ne sme zapisati na pogodbo odobrilni pristavek zemljiškoknjižnega prenosa in se tudi ne sme nikomur izdati overovljen prepis ministrovega odloka.
Člen 20.
Da more finančni odsek ministrstva za agrarno reformo takoj po odločbi ministrstva za agrarno reformo o dovolitvi zemljiškoknjižnega prenosa odmeriti 10%ni prispevek, morajo pribaviti agrarne direkcije, preden predlože spis v odobritev ministrstvu za agrarno reformo, od prosilca za \sako pogodbo; predpisano potrdilo pristojnega oblastva o zakonski vrednosti tega zemljišča po čistem katastralnem dohodku in po krajevnih razmerah.
V	spremnem poročilu morajo agrarne direkcije vselej predlagati, ali naj se v konkretnem pri-
Brez vseh teh podatkov se ne smejo akti od-premljati k ministrstvu za agrarno reformo v odobritev.
Člen 21.
Agrarne direkcije in županijski uradi morajo voditi seznamek pogodb, predloženih ministrstvu za agrarno reformo v odobritev.
Seznamek se mora voditi za vsako veleposestvo posebe z nastopnimi razpredelki: 1.) kupčevo ime in njega priimek; 2.) kupčevo bivališče, njega občina in srez; 3.) davčna občina, v kateri leži zemljišče, in številka katastralne parcele; 4.) površina in kultura; 5.) kupnina; 6.) dan in številka akta, predloženega ministrstvu; 7.) dan in številka ministrovega odloka o dovolitvi zemljiškoknjižnega prenosa z označbo številke svojega akta; 8.) višina odmerjenega in pobranega 10%-nega prispevka; 9.) pripomba.
Županijski uradi morajo vse akte, preden vroče odločbe interesirani osebi, odkazati svojemu tehničnemu odseku, da vpiše dovolitev odtujitve v prej navedeni seznamek in da včrta z rdečimi potezami v mape površine, za katere je zemljiškoknjižni prenos dovoljen, da se lahko zmerom jasno vidi sedanje stanje vsakega veleposestva. Tehnični odsek mora potrditi s podpisom in datumom na originalnem aktu, da je to izvedel ali včrtal.
Koncem .vsakega leta mora sestaviti tehnični odsek županijskoga urada prepis seznamka predloženih pogodb, ki ga pošlje županijski urad ministrstvu za agrarno reformo zaradi kontrole.
Člen 22.
Odredbe členov 3. in 5. pravilnika št. 13.400 z dne 1. aprila 1925. se razveljavljajo, namesto njih pa veljajo o pobiranju 10%hega prispevka za kolonizacijski fond odredbe člena 3. tega pravilnika.
Člen 23.
Vse vsote, ki se poberejo na podstavi tega pravilnika, tvorijo specialni kolonizacijski fond, ki služi za izvajanje kolonizacije in odkupovanje zemljišč, za katera bi morala plačati država lastnikom odškodnino po zakonskih predpisih za agrarno reformo.
Državna hipjotekarna banka mora pobrati 10%ni prispevek, čim prejme o tem nalog finančnega odseka ministrstva za agrarno reformo, ter mora izdati po izvršenem vplačilu dotični stranki priznanico o prejeti vsoti v unikatu in duplikatu, obenem pa z aktom o vplačilu obvestiti finančni odsek ministrstva za agrarno reformo.
Državna hipotekarna banka vknjiži, ko prejme denar o vplačilu 10%nega prispevka, prejeto vsoto v korist tekočega računa, ki ga otvori pod naslovom:
«Ministarstvo za agrarnu reformu — kolonizacioni fondx
Izplačila iz tega fonda se smejo vršiti v navedene svrhe samo po odločbi ministra za agrarno reformo s predhodno odobritvijo ministrskega sveta.
Izplačila po tekočem računu zahteva ministrstvo za agrarno reformo s podpisom ministra za agrarno reformo in šefa finančnega odseka po izposlovani odobritvi ministrskega sveta.
Državna hipotekarna banka obvesti o izvršenem izplačilu finančni odsek ministrstva za agrarno reformo ter obremeni tekoči račun za izplačano vsoto.
Obresti, narasle po tekočem računu, kapitalizira državna hipotekarna bani,a po svojih pravilih ter obvesti z izpiskom iz računa za dotično razdobje (poluletje) finančni odsek ministrstva za agrarno reformo, da potrdi soglasno vknjižbo.
Člen 24.
Ministrstvo za agrarno reformo objavi vsako leto v «Službenih Novinah» stanje kolonizacijskega fonda, kakršno je dne 31. decembra.
Člen 25.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 3. oktobra 1925.; št. 34.600/25.
Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r.
Minister za agrarno reformo: Radič s. r.
345.
Naredba ministra za agrarno reformo * dne 21. oktobra 1925., št. 40.790,
Lako naj višja agrarna oblastva uporabljajo zakonske razloge za odvzemanje dodeljenega zemljišča, ko postopajo po naredbi št. 21.725/25 o določanju subjektov in objektov agrarne reforme.*
Obveščen sem, da se ravnajo podrejeni županijski agrarni uradi, ko izdajajo ob določanju agrarnih subjektov in objektov po naredbi št. 21.725/25** odločbo prve stopnje, strogo po zakonskih razlogih za odvzemanje zemljišča. Tako uporabljajo člen 14. zakona o dobrovoljcih, ki odreja, da mora dobrovoljce sam obdelovati zemljišče, a ne gledajo na to, kdaj ga je prejel in ali ga je mogel zaradi letnega časa in kratke dobe res sam obdelovati, kakor tudi analogne odredbe točko 10.) § 14. zakona, kako se dajo zemljišča veleposestev v štiriletni zakup. Prav tako strogo uporabljajo taksativno naštete razloge (če se kdo ni naselil, ker hiša ni dograjena itd.) v členu 14. naredbe št. 21.725/25 brez gorenjih kriterijev, dasi je v naredbi rečeno, da to morejo (ne da morajo) biti razlogi za odvzem zemljišča.
Višja agrarna oblastva morajo, ko izdajajo odločbe o pritožbah poedinih oseb, vpoštevati obzire primernosti in oportunitete v mejah zakonskih predpisov.
Zaradi enotnosti postopanja odrejam:
Višja agrarna oblastva naj se ravnajo po naslednjih načelih:
1.) Dobrovoljcem, ki imajo vse zakonske pogoje, a se niso naselili, se mora dodeljeno zemljišče
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. oktobra 1925., št. 247. (LXIL — 1925.)
** Uradni Ust z dne 2. julija 1925., št. 20(5/62.
odvzeti, če so ga uživali dve ekonomski leti, t. j. če jim je bilo dodeljeno za ekonomsko leto 1923./1924. ali prej. Potemtakem naj višja agrarna oblastva razveljavijo odločbe prve stopnje o odvzemu zemljišča onim dobrovoljcem, ki se jim je dodelilo zemljišče po tem roku; določijo pa naj jih kot agrarne subjekte šele, ko se naselijo ter začno zemljišče sami obdelovati.
2.	) Dobrovoljcem, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje, a so se naselili šole, ko je bila izdana odločba prve stopnje o odvzemu zemljišča, ter predlože o naselitvi potrdilo pristojne občine, naj se pusti zemljišče v ukoriščanje do dne 1. julija 1920., če se res naselijo ter ga sami obdelujejo. Za agrarne subjekte naj se določijo, ko izpolnijo te pogoje. Drugače se ne smejo določiti, ampak zemljišče naj se jim odvzame; na podstavi točke 10.) § 14. zakona, kako se dajo zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, pa naj se jim odvzamejo tudi dohodki z zemljišča.
3.	) Dobrovoljcem, ki so dobili zemljišče v ekonomskem letu 1924./1925. ali po roku, odrejenem v točki L), se mora pustiti zemljišče pogojno, če se v enem letu naselijo ter ga sami obdelujejo. Po tem roku se določijo kot agrarni subjekti, če bodo pogoji izpolnjeni. Drugače jim je treba odvzeti zemljišče in dohodke z njega.
4.	) Dobrovoljcem, ki so izpolnili vse zakonike pogoje (zlasti če so se naselili) in samo nimajo dobroveljskega potrdila, overovljenega po ministrstvu za vojsko, naj se pusti pogojno uživati dodeljeno zemljišče do dne 1. julija 1926., če dado svoje potrdilo overoviti. Ce ne predlože overovljenega potrdila o pravem času, se smatrajo za koloniste od prvega dne, ko so zemljišče prejeli, ter morajo od tega dne plačevati zakupnino in vsa bremena, ki so združena z njega posestjo.
Dobrovoljci, ki vobče nimajo dobrovoljskega potrdila, a so izpolnili vse ostale zakonske pogoje (zlasti če so se naselili), se smatrajo za koloniste ter morajo od dne, ko so prevzeli zemljišče, plačevati zakupnino in vsa ostala bremena.
Če dobrovoljce nima overovljenega dobrovoljskega potrdila ali ga vobče nima in ni naseljen, morajo višja agrarna oblastva, ne glede na predpise točke t.), potrditi odločbo prve stopnje o odvzemu zemljišča.
5.	) Pri krajevnih dobrovoljci!] se mora odločba o odvzemu zemljišča potrditi, če je razlog za odvzem to, da v zadnjih dveh letih niso obdelovali zemljišča v svoji režiji. Županijski uradi morajo uporabiti ta prepis, če zvedo za tak primer, tudi tam, kjer se revizija ni izvršila.
6.	) Kolonistom, ki so dobili zemljišče v ekonomskem letu 1923./1924. ali prej, a se niso naselili, se mora zemljišče odvzeti. Kolonistom, ki so dobili zemljišče v ekonomskem letu 1924./1925., a sc niso naselili, naj se pusti ukoriščati zemljišče do d7ie t. julija 1926., če se naselijo ter ga sami obdelujejo. Kot agrarni subjekti se določijo, ko bodo ti pogoji izpolnjeni. Drugače se ne določijo, ampak zemljišče in dohodki z njega se jim morajo odvzeti na podstavi točke 10., § 14. zakona, kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup.
7.	) Četniki, ki se jim je dodelilo zemljišče na podstavi odločbe ministrskega sveta št. 28.855/21, morajo imeti potrdilo ministrstva za zunanje posle, četniki, ki dobivajo zemljišča na podstavi člena 13. zakona o dobrovoljcih, pa morajo imeti potrdilo ministrstva za vojsko in mornarnico po naredbi ministra za agrarno reformo z dne 29. junija 1925., št. 25.506/25.
Oni četniki, ki so dobili zemljišče na podstavi potrdila svojih združb, morajo predložiti potrdilo ministra za vojsko in mornarnico — ker se smatrajo drugače za koloniste — če izpolnjujejo obče kolo-nistične pogoje, zlasti če so se naselili. Za one, ki ne predlože zahtevanega potrdila, veljajo tukaj predpisane odredbe glede dobrovoljcev, za poznejše pa odredbe glede kolonistov.
8.	) Za avtokoloniste, ki se jim je dodelilo zemljišče po naredbi z dne 25. februarja 1925., št. 7546, veljajo zakonski predpisi kakor za krajevne interesente.
Če se dokaže, da so prejeli avtokolonisti zemljišče na podstavi lažnega potrdila, t. j. da se niso naselili pred dnem 1. januarja 1924., kakor to predpisuje naredba št. 7546/25, se jim mora zemljišče brezpogojno odvzeti.
9.	) Optanti se določijo kot agrarni subjekti, če imajo poleg ostalih zakonskih pogojev potrdilo o opciji, begunci pa potrdilo o državljanstvu.
Optantom, ki imajo vse zakonske pogoje, a se niso naselili, se mora dodeljeno zemljišče odvzeti,
če so ga uživali dve ekonomski leti, t. j. onim, ki se jim je dodelilo zemljišče za ekonomsko leto 1923./1924. ali prej. Če so se naselili šele, ko je bila izdana odločba prve stopnje o odvzemu zemljišča, in če predlože o naselitvi potrdilo pristojno občine, naj se jim pusti zemljišče v ukoriščanje do dne 1. julija 1926., ako se res naselijo in ga sami obdelujejo. Kot agrarni subjekti se določijo, ko bodo vsi pogoji izpolnjeni; drugače se ne smejo določiti, ampak zemljišče in dohodki z njega se jim odvzamejo na podstavi točke 10.) § 14. zakona, kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup.
10.	) Ko se dovrše ob določanju agrarnih subjektov poslednji stadiji, t. j. ko se dovrši nova individualna razdelitev, se mora zapisati na zadnji strani dobrovoljskih in četniških potrdil to-le potrdilo: Br. sp. ... S tem se imtrjuje, da je na podstavi
odločbe ministrstva za agrarno reformo br........
in odločbe županijskoga urada v..................
br. . . . dobrovoljce (ne)borec N. N. iz.........
na podstavi tega dobrovoljskega potrdila prejel zemljišče v površini .... oralov .... kvadratnih
sežnjev na posestvu..............v davčni občini
..................... in sicer kat. pare. št.....
njiv........., stavbišča v površini.......oralov
........kvadratnih sežnjev. Datum, pečat, šef
urada, podpis.
Ta naredba naj se razglasi v «Službenih Kovinah» in priobči vsem podrejenim agrarnim obla-stvom v območju agrarnih direkcij v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani zaradi izvedbe.
V	Beograd u, dne 21. oktobra 1925.;
št; 40.706.
Minister za agrarno reformo:
Radič s. r.
346.
Razpis, kako naj postopajo carinarnice, ko jemljejo deklaracije v delo.*
Zaradi pravilnega poslovanja in močnejše kontrole po deklaracijah, s katerimi prijavljajo lastniki sami ali pa zanje priznani carinski posredniki blago za ocarinjanje, se odreja:
L Carinskim organom, ki so določeni, da sprejemajo pri carinarnicah deklaracije v delo:
1.	) Kar najtočneje morajo postopati po točki 9.) razpisa gospoda ministra za finance C br. 686 z dne 26. januarja 1915. (ki je natisnjen v knjigi: «Postupci za izvršenje Carinskog Zakona»); zlasti pa morajo postaviti v razpredelku «Imenovanje po tarifi» na koncu vsake prijave, takoj za poslednjo besedo, v dotični črti ali pečat ali pa svoj podpis, da ni potem ničesar več mogoče pripisati ali dopolniti v prijavi.
2.	) V razpredelku «Imenovanje po tarifi» morajo takoj pod poslednjo črto, kjer se prijava končuje, čez ves nepopisani prostor navzdol potegniti črte (zvane v knjigovodstvu: «koleno» ali «most»), da so ne more na tem prostoru pripisati nobena naknadna prijava,
3.	) Sprejemati smejo v delo samo take deklaracije z vložki, pri katerih so deklaranti:
a)	na prvi strani deklaracije, kjer se naznanja namera ocarinitve, takoj pod izpolnjeno prijavo:
«Prilagam naslednje priloge...........» zapisali
izjavo: «Ta deklaracija obseza........(zapisati
je treba s črkami: eno, dve ali kolikor jih jo že) pol vložkov»; in
b)	vse strani pravilno in po vrsti paginirali z rednimi številkami, pričenši od prve strani, na kateri izjavlja deklarant namero ocarinitve. Paginacijo strani morajo izvršiti na praznem (nopo-tiskanem) prostoru deklaracije ali vložka takoj sredi na vrhu vsake strani z zapisom besed: «1. stran», «2. stran» itd.
V	dokaz, da je paginacija strani pravilno izvršena, mora postaviti organ, določen za sprejemanje deklaracij, na praznem (nepotiskanem) prostoru deklaracije ali vložka takoj pod številkami paginacije pečat carinarnice in svoj podpis na vsaki strani, pri-čenši z 2. stranjo deklaracije.
11.	Carinskim uslužbencem, ki jim prihajajo deklaracije v delo (skladiščnim knjigovodjam, angažiranim uradnikom, ki se jim odkazujejo deklaracije za izračunavanje carinskih davščin in za pregledovanje blaga, uradnikom, ki so določeni za pobiranje carinskih davščin, in skladiščnikom);
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. oktobra 1925., št. 249. (LXIV. — 1925.)
1.	) Na deklaracije z vložki, o katerih govori točka I. pod 3.) tega razpisa, morajo tudi oni postavljati svoje podpise pod podpis ali poleg podpisa onega, ki je deklaracije sprejel, v dokaz, da so bili deklaracijam v času, ko so opravljali uradni posel po njih, dodani deklaracijski vložki. Podpisi teh uslužbencev se postavljajo prav tako na praznem prostoru deklaracije in njenih prilog.
2.	) Kar najpazljiveje morajo gledati na to, da se točno izvršujeta odredba iz vse točke I. in odredba iz točke II. pod 1.) tega razpisa; nadalje morajo o vsaki deklaraciji, ki se sprejme in pripusti v delo zoper označeni odredbi, takoj z referatom obvestiti svojo carinarnico.
III.	Osebam, ki pobirajo carinske davščine, se odreja: Po deklaracijah z vložki morajo ob pobiranju davščin vedno kontrolirati, ali so se vsote pravilno prenesle s strani na stran; kjerkoli zapazijo, da so se prenesle davščine netočno, morajo ustaviti pobiranje ter o tem nemudoma z referatom obvestiti svojo carinarnico, ki ukrene po takih referatih takoj nadaljnje poizvedbe.
IV.	Carinarnicam se naroča, naj vselej, kadar zvedo, bodisi na podstavi referata, bodisi drugače, da kdo izmed carinskih uslužbencev ni postopal ali da ne postopa točno po odredbah tega razpisa, uvedejo zoper odgovorne uslužbence najstrožje disciplinsko postopanje.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 27. oktobra 1925.; C br. 51.219.
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
347.
Naredba velikega župana mariborske oblasti,
s katero se dovoljuje mestni občini mariborski, najeti posojilo 1,250.000 Din.
Mestni občini mariborski se dovoljuje na podstavi § 78. zakona z dne 23. decembra 1871., štaj. dež. zak. št. 2 iz leta 1872., najeti posojilo 1,250.000 Din za zgradbo nove hladilnice pri mestni klavnici v Mariboru. Posojilo sc mora ob največ 12%nein obrestovanju amortizirati najkesneje v desetih letih.
V Mariboru, dne 29. oktobra 1925.;
U. br. 15.342/1.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Stare s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Št. 14.511 ex 1925. .	1945 3—1
Razglas o nabavi posteljnine za finančno kontrolo.
Dne 19. novembra 192 5. ob enajstih se lio vršila pri generalni direkciji posrednjih davkov v Beogradu druga ofertna licitacija za nabavo posteljnine za finančno kontrolo, in sicer:
a)	500 slamnjač,
b)	583 blazin,
c)	5362 rjuh,
č) 2739 volnenih odej.
Kavcijo morajo položiti državljani v znesku 5 %, ostali pa 10 % ponujene vsote po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu na dan licitacije najkesneje do desetih pri glavni blagajni v Beogradu.
Pismeni pogoji se lahko vpogledajo vsak dan pri generalni direkciji posrednjih davkov v sobi št. 46 in pri oblastnih inšpektoratih finančne kontrole v Skoplju, Podgorici, Splitu, Sarajevu, Ljubljani, Novem Sadu in Zagrebu, dobivajo pa se tudi za 30 Din pri generalni direkciji posrednjih davkov v Beogradu.
Generalna direkcija posrednjih davkov v Beogradu,
dne 22. oktobra 1925.; št. 71.869.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 10.884/2.
Razglas.
V	gerentski sosvet občine Gornjo Lendave, srez murskosoboški, so imenovani: Kazimir Klimek, državni komisar na Batthyanyjevem veleposestvu v Gornji Lendavi; dr. Albin Gregorec, okrajni zdravnik v Gornji Lendavi; Franc Horvat, posestnik v Gornji Lendavi št. 68; Matija Grah, posestnik v Gornji Lendavi št. 70.
V	Mariboru, dne 27. oktobra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Starč s. r.
P. br. 8508/1.	3—3
Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti.
Na osnovnih šolah mariborske oblasti so razpisana stalna učna mesta.
Prošnje naj se vlože pri pristojnem šolskem upravitelju
najkesneje do dne 2 0. novembra 192 5.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 99 z dne 28. oktobra 1925.
V	Mariboru, dne 19. oktobra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Poljanec s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 3758/V. ex 1925.
Razglas.
Po naredbi ministrstva za finance, generalne direkcije državnega računovodstva, z dne 28. oktobra 1925., D R br. 127.756, veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu novembru 1925. ti-le
obračunjevalni tečaji:
1	napoleondor............Din	217'—
100 francoskih frankov ...» 240'— 100 belgijskih frankov ...» 256-—
100 grških drahem................»	75'—-
100 italijanskih lir.............»	220-—
100 švicarskih frankov ...» 1087—
100 španskih pezet...............»	805'—
100 nizozemskih goldinarjev .	»	2260'—
100 danskih kron.................»	1390-—
100 švedskih kron................»	1505—
100 finskih mark.................»	130'—
1 angleški funt................»	273'—
1 ameriški dolar...............»	56'25
100 romunskih lejev	.	.	.	.	»	26-70
100 bolgarskih levov	.	.	.	.	»	41'—
1	papirnata turška	lira	.	.	»	31-50
100	papirnatih turških	piastrov	»	31-50
100 češkoslovaških kron ...» 167-— 1 avstrijski šiling	.	.	.	.	»	7-90
1	polsjki zlat.............»	9—
1,000.000 madžarskih kron	i	.	.	.	»	788-—
1 zlata nemška marka ...»	13-40
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 3. novembra 1925.
Delegatov namestnik: Bonač s. r. Št. A IV 2885/1 ex 1925.
Razglas o izplačevanju 6°/omh državnih bonov v kronah in v dinarjih.
Izplačevanje 6%nih državnih bonov v kronah i n v d i n a r j i h se bo vršilo ob istih pogojih kakor v minulem XII. roku tudi v XIII. roku, t. j. v času od dne 1. novembra 1925. do dno 1. maja 1926., in sicer v Sloveniji — kakor doslej —< izključno pri blagajni podpisane delegacije v Ljubljani.
Boni se več ne prolongirajo.
Za čas po dospelem roku plačila sc ne plačujejo obresti, razen za one bone kronske vrednosti, ki so bili izdani do dne 16. oktobra 1919. Premije se nikakor več ne plačujejo; zato tudi ni treba več po-
šiljati prošenj generalni direkciji državnih dolgov v Beograd za izplačilo premij.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 3. novembra 1925.
Za delegata: dr. Rupnik s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 12.457.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
	1	Število
	O	oskrbovan-
Ime bolnice		cev v vseh
	3	oskrbovaliilhi
		razredih
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško	O	
bolnico)			537
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani	Qu S	63
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani	<T>	260
Blaznica-hlralnica v Ljubljani . . .	►—»	205
Bolnica za duševne bolezni na Studencu		393
Splošna bolnica v Mariboru ....	O	273
Javna bolnica v Celju		D.	195
Javna bolnica v Brežicah ....	rt>	86
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . Javna bolnica v Murski Soboti. . .	-"j	60 101
Javna bolnica v Ptuju		S	44
Hiralnica v Ptuju		o*	111
Hiralnica v Vojniku			163
Ženska javna bolnica v Novem mestu		44
Bolnica usmiljenih bratov v Kandijl	to	49
Javna obča bolnica v Krškem . . .		46
Skupaj	. •	2630
V I. j u b 1 j a n i, dne 24. oktobra 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje:
dr. Katičić s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 6883/2.	1944
Razglas.
Električna zadruga, r. z. z o. z. v Zagorju ob Savi, uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 19. avgusta 1925. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 30. oktobra 1925.
Preds. 1406/15/25—4.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je določilo za cenitve, navedene v § 19. ministrske naredbe z dne 25. julija 1897., drž. zak. št. 175, ki se bodo vršile v letu 1 9 26., da je kapitalizirati čisti donos po obrestni meri 4 % (štiri odstotke).
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 28. oktobra 1925.
Preds. 707/4/25—2.	3—2
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega pomoč n i k a (zvaničnika) pri okrajnem sodišču v Sev niči in vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
1. decembra 192 5. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 101.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 31. oktobra 1925.
Preds. 744/4/25—2.	3—1
Razpis.
Odda se mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Šoštanju; prav tako se oddado vsa druga mosta sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
15. decembra 192 5. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti po členu 12. uradniškega zakona v prošnji: ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva; državljanstvo; jezike, ki jih govore in pišejo; zakonsko stanje; število otrok in njih rojstna leta ter priložiti prošnji: izpričevalo o rojstnem dnevu; o zakoniti zakonski zvezi; o letih otrok; šolska izpričevala; pojrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dosedanjem poklicu in vedenju; zdravniško izpričevalo o zdravju; potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti in, če je prosilec nedoleten, roditeljsko ali varuško dovolilo.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918.. št. 115/12. vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj invalidi in dobrovoljci v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 3. novembra 1925.
U 205/25—5.	1894
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče jc razsodilo s sodbo z dne 12. junija 1925., da je Anton Beličič, «Ori-šev», 25 let star, po poklicu ključaničar in posestnik v Črnomlju št. 98, pristojen v Črnomelj, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel kot sejmar na sejmu dne 25. maja 1925. na Vinici vidno označenih cen, in sicer ključanicam, ključem in kosam.
Zaradi tega jo bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 25 dinarjev denarne kazni in na 12 ur zapora in po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek III.,
dne 6. julija 1925.
U IV 174/25—15.	1925
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Mihael Vrečič, trgovec v Vanči vasi št. 45, je kriv, da ni imel dne 6. junija 1925. v svoji trgovini z mešanim blagom v Vanči vasi niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznim predmetom tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl. S tem je zakrivil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije.
Zato se obsoja po istem členu istega zakona na zapor enega dne in v denarju na 190 dinarjev, ob neizterljivosti pa na zapor nadaljnjih dveh dni, po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni in po tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo takse 20 dinarjev.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV.,
dne 26. oktobra 1925.
U V 779/25.	1866
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 14. oktobra 1925., U V 779/25—3, da je Julij Čuček, star 48 let, po poklicu gostilničar v Drobe-tincih, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel začetkom meseca septembra 1925. v Drobetincih v svoji gostilni označenih cen posameznim predmetom tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 1 dan zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 1 dne zapora.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek V.,
dne 14. oktobra 1925.
U VI 680/25.	1848
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 14. oktobra 1925., U VI 680/25—3, da je
Martin Kozel, 48 let star, po poklicu gostilničar v Ložini, občina Gruškovje, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel do začetka meseca septembra 1925. v Ložini v svoji gostilni označenih cen posameznim predmetom tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 2 dni zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VI.,
dne 14. oktobra 1925.
S 2/23—16.	1943
Odprava konkurza.
Prezadolženec; zapuščina Ivana B e š t r a.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 2/23—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 166., odstavku 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. oktobra 1925.
S 15/24—49.	1942
Odprava konkurza.
Prezadolženec: F r a n c Kotnik i n d r u g, družba z o. p. na Glincah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 15/24—1 o prezadolženčevi imovini, je po § 166., odstavku 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. oktobra 1925.
S 30/25—2.	1937
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Frana Koželja, bivšega trgovca v Braslovčah, sedaj pri firmi «Elita» v Skoplju (Južna Srbija).
Konkurzni komisar: Josip Zdolšek, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča na Vranskem.
Upravnik mase: Fran Presečnik, notar na Vranskem.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču na Vranskem dno 2 6. novembra 1 9 25. ob pol enajstih. Oglasitveni rok do dne 15. decembra 1925. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču na Vranskem dne 3 0. decembra 1 9 2 5. ob pol enajstih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 29. oktobra 1925.
S 27/25—2.	1928
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Cirila Šoštariča, trgovca z mešanim blagom v Vuzmetincih pri Sv. Nikolaju pri Ormožu.
Konkurzni komisar: dr. Janko Košan, okrajni sodnik in sodni predstojnik okrajnega sodišča v Ormožu.
Upravnik mase: Lavoslav Sevnik, notar v Ormožu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu dne 21. novembra 1 9 2 5. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 15. decembra 1 925. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3 0. decembra 1 9 25. ob devetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 29. oktobra 1925.
S 20/25—56.	1946
Sklic zbora upnikov.
Prezadolženka: «Lesna eksportna in industrijska d. d.» v Mariboru.
Na predlog konkUrznega upravitelja se sklicuje na dan 2 3. novembra 19 2 5. ob devetih v sobi št. 83 zbor upnikov.
Predmet razprave:
1.	) Sklepanje o priznanju zahtevkov Centralne 1 >anke.
2.	) Ugotovitev terjatve okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 30. oktobra 1925.
Nc H 46/25—13.	1936
Oklic.
V	konkurzni stvari zoper Josipa Moleka, trgovca v Metliki, se odreja:
1.	) nov narok za prijavo konkurznih terjatev do dne 1. decembra 192 5;
2.	) nov narok za ugotavljanje terjatev na dan
12.	decembra 1 925. ob desetih pri okrajnem sodišču v Metliki v sobi št. 20.
V	Metliki, dne 17. oktobra 1925.
Konkurzni komisar.
E 30/25—9.	1924
Sklep.
Zahevajoča stranka: dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani; zavezana stranka: Jurij Novotny, rudarski podjetnik v Črnomlju, zaradi 20.000 Din s pripadki.
Na prisilni dražbi dne 3. oktobra 1925. ni bilo ponudnika. Zaradi tega je izvršba po prisilni dražbi Juriju Novotnemu lastne polovice premogovnika v Starem trgu, entit. Tom V A 657, oz. 171 rudarske knjige okrožnega sodišča v Celju, dovoljena s sklepom tukajšnjega sodišča E 30/25—2, po § 151. i. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta od dne dražbe se nova uvedba družbenega postopanja ne more predlagati.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 3. oktobra 1925.
E 188/25—3.	1882
Okl'c.
Ivanu S 1 a p a r j u, posestniku v Tržiču št. 68, kot zavezancu in Antoniji Tišlerjevi, delavki istotam, kot tabularni upnici, je vročiti v izvršilni stvari Tt. Rajka elektrotehničkega komanditnega društva Kopun v Zagrebu zoper gorenjega Ivana Slaparja zaradi 3110 Din 50 p s pripadki sklep z dne 1. oktobra 1925., opr. št. E 188/25—-1, s katerim se je dovolila prisilna dražba zemljišča vi. št. 150 kn*: stralne občine tržiške.
Ker je bivališče Ivana Slaparja in Antonije Tišlerjeve neznano, se jima postavlja za skrbnika Franc Deu, posestnik v Tržiču št. 144.
Okrajno sodišče v Tržiču,
dne 16. oktobra 1925.
Preds. 1067/16/22—44.	1892 3—3
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in z dne 25. novembra 1921., se razpisuje po odredbi predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 6. oktobra 1925., Preds. 2660/16/22—-24, na dan	2 8. novembra 1 925.
ob enajstih pismena ofertna licitacija za dobavo kruha ljubljanski jetniščnici v I. poluletju 1926.
Popolni razpis je natisnjen v Uradnem listu 99 z dne 28. oktobra 1925.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 22. oktobra 1925.
190! b. Vpisi v zadružni register.
I. Vpisale so se nastopne zadruge:
706.	Sedež: Hrastnik.
Besedilo firme: Ljudska posojilnica v Hrastniku,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, izboljševati razmere članov v gmotnem oziru, zlasti izpod-bujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati članom denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu. Zato zadruga
a)	sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vloge v tekočem računu;
b)	si pridobiva nadaljnja sredstva, kolikor so potrebna za dosego zadružnega smotra, s svojim zadružnim kreditom;
c)	daje članom posojila;
č) oskrbuje članom inkaso;
d)	eskontira menice.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 11. julija 1925. Opravilni delež znaša 25 Din ter se mora plačati takoj ob pristopu.
Objave se izvršujejo z nabitkom v uradovalnici in z razpisom v ljubljanskem «Narodnem gospodarju».
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načolništva so: Janko Arnšek, krojač pri Sv. Lenartu št. 6 (načelnik); Rudolf Ramšak, rudar pri Sv. Lenartu; Viktor Eržen, rudniški poduradnik v Studencih št. 33; Eduard Kukman, poduradnik v steklarni pri Sv. Lenartu, in Franc Peterlin, rudar v Ojstrem.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, ki podpisuje v imenu zadruge tako, da postavljata dva člana pod zadružno firmo svoj podpis.
Celje, dne 30. septembra 1925.
707.	Sedež: Ljutomer.
Besedilo firme: Vinarska zadruga v Ljutomeru,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, strokovno pospeševati vinogradništvo, sadjarstvo in kletarstvo, vnovčevati viuogradne in sadjarske pridelke, dobavljati vse vinogradne, sadjarske in kletarske potrebščine ter prirejati strokovna zborovanja, vinske in sadjarske sejme in razstave kakor tudi skrbeti za druge strokovne prireditve.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 30. avgusta 1925.
Opravilni delež znaša 20 Din ter se mora plačati ob pristopu.
Vs;jk zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasom v «Slovenskem Gospodarju» in z nabitkom v zadružni pisarni.
Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani načelništva so: Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru (načelnik); Ferdo Magdič, posestnik v Cvenu (načelnikov namestnik); Peter Potočnik, tajnik okrajne posojilnice v Ljutomeru; Ivan Antolič, posestnik v Ljutomeru; Janez Zemljič, posestnik v Noršincih; Drago Novak, posestnik v Stročji vasi; Ivan Filipič, posestnik v Radomerju.
Podpis firme: Firmo podpisujeta skupno načelnik ali njegov namestnik'in en član načelništva tako, da postavljata pod zadružno firmo svojeročno svoj podpis.
M a r i b o r, dne 8. oktobra 1925.
708.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Podjetje ima namen, pospeševati gospodarsko korist zadružnikov; zato izdaja, t. j. zalaga, razmnožuje in razpečava raznovrstne duševne proizvode, zlasti one proizvode zadružnikov samih, ki se bavijo s perečimi dnevnimi vprašanji, prodaja devocionalije, molitvenike, razglednice, papir, pisarniške in šolske potrebščine na drobno in na debelo ter izvršuje knjigotrški, gra-fično-artistični, tiskarski, litografski in knjigoveški obrt.
Zadružna pogodba (statut) z dne 18. septembra 1925.
Opravilni delež znaša 100 Din tor se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom na vidnem mestu v zadružnih prostorih.
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načolništva so: dr. Martin Matek, stolni prošt v Mariboru; dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru; Janez Vreže, profesor v Mariboru; Pavel Živortnik, ravnatelj Cirilove tiskarne \ Mariboru; dr. Josip Jeraj, profesor bogoslovja v Mariboru.
Podpis firme: Firmo podpisujeta skupno po dva člana načelništva ali en član načelništva in prokurist ali trgovski pooblaščenec tako, da postavljata pod njeno natisnjeno ali napisano besedilo svojeročno svoj podpis.
Maribor, dne 24. septembra 1925.
709.	Sedež: Marof-Pince.
Besedilo firme: Agrarna zajednica na Marofu Pince, občina Pince, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obratni predmet: Naloga zajednice je, s skupnim in vzajemnim delom in prizadevanjem svojih članov olajševati njih naseljevanje, izboljševati njih kulturno in ekonomsko stanje, posebno pa si prizadevati, kako bi se kar najpravičneje, najhitreje, najlaže in najuspešneje izvedle naloge agrarne reforme in likvidirali imovinski odnošaji in obveze, ki so nastali med državo in člani z izvajanjem agrarne reforme.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 30. avgusta 1925.
Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati ob pristopu.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v poslovnem prostoru zajednice.
Načelnistvo sestoji iz petih zadružnikov: člani načelništva so: Gašpar Udovičič na Marofu-Pincah (predsednik); Simon Bajc na Marofu-Pincah (podpredsednik); Matija Sabo v Dolini; Blaž Hrelja na Marofu-Pincah; Peter Turner v Dolini.
Podpis firme: Firmo podpisujeta skupno predsednik in podpredsednik ali eden izmed obeh in še en član načelništva tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis.
Maribor, dne 24. septembra 1925.
710.	Sedež: Rateče.
Besedilo firme: Mlekarska zadruga v Ratečah-Planica, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov; zato:
1.	) sprejema od članov mleko ter ga predeluje v sir, maslo in druge mlečne izdelke;
2.	) vnovčuje mleko in mlečne izdelke članov;
3.	) nabavlja in vzdržuje stavbe, orodje in druge naprave, potrebne za dosego njenih namenov;
4.	) prireja za člane strokovna predavanja o umni živinoreji, mlekarstvu in zadružništvu.
Zadružna pogodba (statut) z dne 30. avgusta 1925.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo v Ratečah.
Načelništvo sestoji iz osmih zadružnikov; člani načelništva so posestniki v Ratečah Anton Kavalar h. št. 16, Josip Pintbah h. št. 4, Josip Rogar h. št. 31, Jakob Cuznar h. št. 13, Ivan Juvan h. št. 114, Josip Jank h. št. 1, Janez Mlinar h. št. 55 in Jakob Erlah h. št. 53.
Pravico, zastopati zadrugo, imata dva člana načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
Ljubljana, dne 29. septembra 1925.
711.	Sedež: Stepanja vas.
Besedilo firme: Električna zadruga v Stepanji vasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, preskrbovati in oddajati članom električni tok za razsvetljavo in gonilno silo za obrte in kmetijstvo.
Zadružna pogodba (statut) z dne 12. avgusta 1925.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratni objavi z nabitkom v zadružni pisarni in po okrožnicah, ki jih podpišejo vsi člani.
Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani načelništva so: Ivan Bricelj, gostilničar in pleskarski mojster v Stepanji vasi št. 48 (načelnik); Ivan Kregar, posestnik in mizar v Stepanji vasi št. 67 podnačelnik); Ivan Brunčič, posestnik in pleskarski mojster v Stepanji vasi št. 80; Franc Anžič, posestnik v Stepanji vasi št. 30; Anton Valentinčič, posestnik v Stepanji vasi št. 9; Franc Žitnik, posestnik v Stepanji vasi št. 16; Franc Kregar, posestnik in gostilničar v Stepanji vasi št. 39.
Pravico, zastopati zadrugo, imata in besedilo firme podpisujeta skupno načelnik ali podnačelnik in en član načelništva.
Ljubljana, dne 29. septembra 1925.
II. Vpisale so se izpromembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
712.	Kmetijska zadruga za nakup in prodajo v Begunjah pri Cerknici, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 17. maja 1925. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelništva.
Likvidacijska firma: Kmetijska zadruga za nakup in prodajo v Begunjah pri Cerknici, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Ljubljana, dne 29. septembra 1925.
713.	Landwirtschaftliche Genossenschaft für Rann bei Pettau und Umgebung, registrovana zadruga z omejeno zavezo na Bregu pri Ptuju:
Po sklepu občnega zbora z dne 12. februarja 1922. so se zadružna pravila izpremenila v SS L. 33. in 35.
Besedilo firme odslej: Kmetijska zadruga za Breg pri Ptuju in okolico, r. z. z o. j. na Bregu pri Ptuju.
Oznanila se izvršujejo z objavo v glasilu Slovenske kmetijske družbe ali Zadružne zvezo v Celju.
Maribor, dne 24. septembra 1925.
714.	Posojilnica v Brežicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Ivan Grobušek; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Ignacij Supan.
Celje, dne 30. septembra 1925.
715.	Ljudski dom v Cerkljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Jožef Brešar; vpisal pa se je član načelništva Janez Narobe, posestnik v Cerkljah.
Ljubljana, dne 29. septembra 1925.
716.	Hranilnica in posojilnica v Cerkljah pri Krškem, reg. zadruga z neom. zavezo:
Vpisala se je izprememba pravil, in sicer: «§ 1. Tvrdka zadruge se glasi: Hranilnica in posojilnica v Cerkljah ob Krki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo; zadruga ima svoj sedež v Cerkljah ob Krki.»
Novo mesto, dne 20. oktobra 1925.
717.	Sodarska zadruga za selško dolino na Češnjici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Peter Prevc; vpisal pa se je član načelništva Jernej Nastran v Rudnem.
Ljubljana, dne 30. septembra 1925.
718.	Hranilnica in posojilnica v Črmošnjicah, r. z. z n. z., ali nemški: Spar- und Vorschusskasse in Črmošnjice, r. G. m. unb. H.:
Vpisal se jo član načelništva Klemen Toussaint v Črmošnjicah.
Novo mesto, dne 14. septembra 1925.
719.	Ljudska hranilnica in posojilnica v Črnomlju,
reg. zadr. z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se dosedanja člana načelništva Leopold Plevnik in Lovro Kos; vpisala pa sta se člana načelništva Jožef Levstik, posestnik v Svibniku št. 2, in Andrej Ilc, kaplan v Črnomlju, ki sta bila do prihodnjega občnega zbora kooptirana.
Novo mesto, dne 16. oktobra 1925.
720.	Hranilnica in posojilnica na Dobračevi, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izločili so se člani načelništva Janez Peternel, Jakob Poljanšek in Pavel Grošelj; vpisali pa so se člani načelništva Ivan Blažič, posestnik na Dobračevi št. 9, Ivan Strlič, posestnik na Dobračevi št. 7, in Anton Grošelj, posestnik v Žireh.
Ljubljana, dne 30. septembra 1925.
721.	Hranilnica in posojilnica v Gornji Polskavi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Oton Kartin; vpisal pa se je novi član načelništva Franc Šuntner, posestnik v Oglenšaku št. 25.
Maribor, dne 24. septembra 1925.
722.	«Ekonom», osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zar vezo:
Vpisal se je uradnik s pravico sopodpisovanja Anton Soršak, zadružni ravnatelj v Ljubljani, Afe-ksandrova cesta št. 9.
Ljubljana, dne 29. septembra 1925.
723.	Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Na občnem zboru z dne 26. septembra 1925. so se sprejela nova pravila.
Besedilo firme odslej: Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev, registrirana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Obratni predmet: Zadruga širi in goji med člani zmisel za varčevanje; zato sprejema od članov deleže in hranilne vloge ter jim tako daje priliko za plodonosno nalaganje prihrankov; iz teh vlog in iz zadružnega kredita jim daje posojila ob kolikor mogoče ugodnih pogojih ter pospešuje gospodarske koristi članov s tem, da ustanavlja potrebne sklade,
iz katerih bi se osnavljale in vzdrževale socialne, humanitarne in higienske ustanove v njih korist.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega desetkratnim zneskom.
Razglasi zadruge se objavljajo v «Našem glasu». Načelništvo sestoji iz 12 članov.
Zadrugo zastopata in njeno firmo podpisujeta skupno predsednik ali podpredsednik in en član načelništva.
Vpisali so se člani načelništva: Franc Vrhovnik, profesor v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 4, Anton Mencinger, vladni svetnik v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. l/III, in Franc Martinšek, poštni poduradnikv v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 37.
Clan načelništva Ivan Podgornik je predsednik in član načelništva Srečko Magolič podpredsednik. Ljubljana, dne 5. oktobra 1925.
724.	Prva slovenska tovarna mineralnih voda, sodavice in brezalkoholnih pijač, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Tukajšnji sklep z dne 23. maja 1921., opr. št. Firm. 1424 — Zadr. II. 162/53, sc popravlja v tem zmislu, da sta se člana načelništva Valentin Mrak in Matej Soklič, vpisana dne 25. maja 192L, izbrisala, ker sta že bila prej vpisana kot taka. Vpisal pa se je član načelništva Ivan Stritar, kavarnar v Ljubljani, Vidovdanska cesta št. 2.
Ljubljana, dne 30. septembra 1925.
725.	Stavbena zadruga «Stadion» v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Ignacij Širca in dr. Anton Matelič; vpisala pa sta se člana načelništva Jože Lekan, bančni uradnik v Ljubljani, in Fran Orehek, ravnatelj Vzajemne posojilnice v Ljubljani.
Ljubljana, dne 29. septembra 1925.
726.	Kmečka posojilnica in hranilnica v Raduleh pri Bučki, reg. zadr. z neom. zavezo:
Vpisala se je izprememba § 32., drugega odstavka, zadružnih pravil. Po izpremenjenem besedilu se naznani dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora z nabitkom razglasa v zadružni pisarni vselej vsaj osem dni prej. Ako pa se zdi načelništva in nadzorništvu potrebno, se razglasi občni zbor tudi v časopisu, ki se določi v skupni seji. — Dosedanji zadnji odstavek § 32. se je popolnoma črtal.
Novo mesto, dne 16. oktobra 1925.
727.	Hranilnica in posojilnica na Raki, reg. zadr. z n. z.:
Izbrisal se je član načelništva Martin Jordan, ker je umrl; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva France Junkar, posestnik v Vidmu pri Raki.	,
Novo mesto, dne 9. oktobra 1925.
728.	Kmetijsko društvo v Sodražici, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član mačelništva Ivan Cvar, ker je izstopil iz načelništva; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Peter Prijatelj, posestnik v Za-mostecu št. 24.
Novo mesto, dne 7. oktobra 1925.
729.	Hranilno in posojilno društvo v Stari cerkvi, r. z. z n. z. — Spar- und Darlehenskassenverein in Stara Cerkev, r. G. m. u. H.:
Izbrisal se je član načelništva Jožef Siegmund; vpisal pa se je novi član načelništva Herman Michel v Stari cerkvi.
Novo mesto, dne 14. septembra 1925.
730.	Hranilnica in posojilnica v Suhorju pri Metliki, r. z. z n. z.:
Izbrisal se je član načelništva Janez Pavlovčič; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Franc Pavlovčič, posestnik v Dolenjem Suhorju št. 13. Novo mesto, dne 20. oktobra 1925.
731.	Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju ob južni železnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Jernej Vrečko, posestnik v Črnoliei; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Mihael Guzej, posestnik v Repnem št. 1.
Celje, dne 30. septembra 1925.
732.	Posojilnica za župniji Sv. Vid in Planina s sedežem pri Sv. Vidu na Planini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Franc Žibret, bivši posestnik pri Sv. Vidu št. 14, Melhior Tovornik, bivši posestnik v Lokah št. 8, in Jernej Žibret, posestnik v Podpeči št. 10; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Josip Tovornik, posestnik pri Sv. Vidu št. 17, Ivan Kovač, posestnik pri Sv. Vidu št. 22, in Marko Koprivc, posestnik pri Sv. Vidu št. 12.
Celje, dne 14. oktobra 1925.
733.	Hranilnica in posojilnica v Št. Juriju pod Kumom, reg1, zadr. z neom. zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Ivan Vrtačnik; vpisal pa se jo novoizvoljeni član načelništva Janez Baš, posestnik v Št. Juriju št. 7.
Novo mesto, dne 15. oktobra 1925.
734.	Ljudska gospodarska zadruga v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so sc člani načelništva Anton Snoj, Ivan Forte in Ivan Hrastelj; vpisali pa so se člani načelništva Leopold Dolinar, Ludovik Koritnik in Franc Guna — vsi posestniki v Zagorju. Ljubljana, dne 30. septembra 1925.
IH. Izbrisala se je nastopna zadruga:
735.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Zadružna zvonarna v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
Ljubljana, dne 29. septembra 1925.
Tarifni obvestili.*
Listne karte.
Gospod minister za promet je odobril z odločbo št. 28.309 z dne 19. septembra 1925., da se smejo uvesti listne karte, ki so izdajajo v vlaku potnikom, vstopajočim na postajališčih, kjer se vozovnice ne izdajajo.
Te listne karte so natisnjene v blokih, in sicer za 10, 15 in 20 kilometrov. Izdajajo pa se potnikom, ki vstopijo v vlak na postajališčih, ter veljajo do prve sosednje postaje, kjer mora potnik kupiti kartonsko karto za nadaljnje potovanje po železnici.
Po velikosti razdalje od postajališča do jjrve sosednje postaje se izda listna karta za 10, 15 in 20 kilometrov.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 3. oktobra 1925.; K. O. br. 3334/25.
* * *
Relacija za pobiranje ležnine.
Gospod minister za promet je odredil z odločbo M. C. br 29.643/25 z dne 25. septembra 1925., da se mora računiti ep pobiranju ležnine v zlatu en zlati dinar za dvanajst papirnatih dinarjev in ležnina odslej tudi pobirati v tej relaciji.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 13. oktobra 1925.; K. O. br. 3569/25.
Št. 47.821/25.	1851 3—3
Razglas o licitaciji.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1924. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za položitev cevovoda v dolžini 4-2 km pri vodni postaji v Novski.
Proračunjena vsota znaša 2,273.000 Din.
Za izvedbo dela veljajo poleg gradbenega elaborata obči in posebni pogoji, obseženi v službenem navodilu za gradbene direkcije.
Obrazec stroškovnika in načrti se dobivajo za 100 Din pri podpisani direkciji, gradbenem oddelku (soba št. 77).
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za položitev cevovoda pri vodni postaji v Novski po razpisu št. 47.821/1—1925. za dan 20. novembra 1925. ponudnika N. N.».
Ponudbe morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2 0. novembra 192 5., in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. oktobra 1925., št. 240. (LXI. — 1925.)
Licitacija bo ob 11. uri v sobi št. 67 podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora položiti po § 88. zakona o državnem računovodstvu kavcijo 5 % (ali 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v pravilnih uradnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Delo mora biti popolnoma dovršeno do dne
I.	maja 1926.
Ponudba mora biti stalna, podana v dinarjih, obvezna tudi, če bi se zvišale cene bodisi materialu, bodisi delovni moči; podražitev ali kakršnekoli zahteve se ne bodo jemale v poštev, če bi bilo treba izpremeniti projekt in s tem v zvezi-dotične količine ponujenih del, se morajo nanašati ponujene edinične cene tudi na izpremenjeni projekt. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražitelj-ski sposobnosti, ki ga je izdala trgovsko-obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo vse pogoje in da pristajajo, dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po
II.	uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu.
Št. 51.609/1.—1925.	1869 3—3
Razglas o izdelavi, dostavi in montaži železnega železniškega mostu čez reko Voljovico v km 66.8/9 proge od Podravske Slatine do Našic.
Podpisana direkcija državnih železnic razpisuje s tem na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno pismeno ofertno licitacijo za izdelavo, dostavo in montažo železne konstrukcije mostu čez reko Voljovico med postajama Mikleušem in čačinci v km 66'8/9 proge od Podravske Slatine do Našic na dan 3 0. novembra 192 5.
Celokupna proračunjena vsota znaša 1,100.000 Din, približna teža konstrukcije pa znaša 130 ton.
Rok za dovršitev železne konstrukcije je dan 1. maja 1926., montaža pa se mora izvršiti v 40 delovnih dneh.
Ponudbe se morajo spisati na obrazcih, ki jih je nalašč za to izdelala podpisana direkcija, ter izročiti najkesneje do enajstih zgoraj označenega dne v gradbenem oddelku podpisane direkcije.
Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del in dostave lahko vpogledajo interesenti v zgoraj označenem oddelku vsak delavnik med uradnimi urami; lahko jih pa tudi kupijo pri tem oddelku za 30 Din.
Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za izdelavo, dostavo in montažo železne konstrukcije za most v km öö-S/O proge od Podravske Slatine do Našic na dan 30. novembra 1925. ponudnika N. N. (dražiteljevo ime in njega priimek)».
Ponudbe, ki jih izroče neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro, v roke predsedniku licitacijske komisije.
Če se pošlje ponudba po pošti, mora biti od-premljena tako, da prispe k licitacijski komisiji najkesneje v zgoraj določenem roku.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.' ,
Licitacija se bo vršila ob 11- uri; vsak ponudnik mora položiti najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri blagajni podpisane direkcije kavcijo v znesku 5 % (tuji državljani 10 %) ponujene vsote, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu).
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Dražitelj mora pokazati predsedniku komisije izpričevalo o dražitelj ski sposobnosti, izdano po trgovski in obrtniški zbornici, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, po katerih se morajo izvršiti predmetna dela in dostava, in da pristajajo, dražiti po njih.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 15. oktobra 1925.
Št. 790/1925.
Razglas o pobiranju mostnine na mostu čez Krko v Mršeči vasi.
Lastnikom mostu čez Krko v Mršeči vasi se dovoljuje, ob dneh živinskih in kramarskih sejmov v Št. Jerneju in na Raki na njih mostu pobirati mostnino po nastopnem cenovniku:
1.	)	od	dvovprežnega voza po . .	.	2—- Din;
2.	)	od	enovprežnega voza po . .	.	D—Din;
3.	)	od	vsake glave gnane živine po	.	O-SODin.
Vse cene veljajo za enkratno prekoračitev mostu.
Plačevanja mostnine so oproščena vojaštvo, vojaška in državna vozila.
Ta cenovnik velja do preklica, najdalje pa do dne 31. decembra 1928.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 21. septembra 1925.
Št. 331/prez.	3—2
Razpis.
Rektorat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje na juridični fakulteti mesto izrednega profesorja, eventualno docentsko mesto, za statistiko in narodnogospodarsko politiko.
Znanstveni strokovnjaki, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo do dne
31. decembra 192 5. prijave in strokovne spise rektorju univerze. Kandi-I dati naj v prijavi označijo, ali se javljajo za mesto izrednega profesorja ali za docentsko mesto.
Prijave je treba opremiti tudi z listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 27. oktobra 1925.
Rektor: dr. Pitamic s. r.
Razne objave.
1956 Vabilo na izredni občni zbor
Združenih mlekarn,
d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 2 6. novembra 1925. ob sedemnajstih v družbeni posvetovalnici v Ljubljani, Maistrova ulica št. 10, s tem dnevnim redom:
1.	) Dopolnilna volitev upravnega in nadzorstvenega sveta.
2.	) Slučajnosti.
V	Ljubljani, dne 3. novembra 1925.
Upravni svet.
Opr. št. 274.12/25.	1938
Prostovoljen razid društva.
Občni zbor «Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju» v Ljubljani, ki se je vršil v Ljubljani dne 19. aprila 1925., je sklenil izpremeniti svoja pravila in svoje ime. Ker je ministrstvo za notranje posle, oddelek za Slovenijo, to izpremembo potrdilo z odlokom Sl. št. 4406/25 z dne 19. avgusta 1925., so se vse podružnico «Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju» v Ljubljani, Mariboru, Celju, Rogaški Slatini, Ptuju, na Vrhniki in v Kranju prostovoljno razpustile. Naslednica tega društva je «Zveza živilskih delavcev Jugoslavije» v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 2. novembra 1925.
Tajnik:	Predsednik:
Joža Golmajer s. r.	Alojzij Blatnik s. r.
1955	Izjava.
Izgpbil sem dne 22. junija 1925. v Ljubljani svoje zrelostno izpričevalo, izdano dne 8. julija 1921. na gimnaziji v Mariboru, in imatrikulacijsko izpričevalo, izdano dne 31. oktobra 1921. na univerzi v Ljubljani na ime: Ašič Makso iz Gorice, p. Rajhen-burg.
Obe izpričevali proglašam za neveljavni.
V	Koprivnici, dne 4.novembra 1925.
Makso Ašič s. r., abs. iur.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.