Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne »prejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Šelonburgova ulica štev. 6, IL nadstropje.
Glasilo socialistične slranke Jugoslavije
Štev. 17.
JLJ ubijam*., dne 26. aprila 1924.
XX. leto.
Proslava 1. Mala.
Proslava v Ljubljani.
Na predvečer proslave (30. aprila) bo uprizorjena v dramskem gledišču, kakor smo že pisali, krasna socialna drama BORBA. Vstopniee po zrisanih cenah naj naroče zaupniki posameznih organizacij pravočasno v tajništvu Strokovne komisije, v Šelenburgovi ulici.
MANIFESTACIJSKI SHOD I. MAJA
se bo vršil letos na dvorišču hotela TIVOLI. Za slučaj slabega vremena pa v dvorani hotela Tivoli.
Dohod na shod se bo vršil po skupinah. V ta namen so določena 4 glavna zbirališča.
Zelena jama ob 8. uri za naslednje kraje: Moste, Vodmat, Selo, Tomačevo, Vevče, Sneberje, Stepanja vas. Zbirališče v Zeleni jami pred Suhadolcem. Za glavnega reditelja te skupine je določen s. Valentin Rejc.
II. Siska (pred cerkvijo) ob 8. uri za naslednje kraje:	Koseze, Zg. šiška, Dravlje in Št. Vid. Glavni reditelj: s. Jože Ogrin.
Sprevoda iz Zelene jame in Šiške se pri prelazu na Dunajski cesti (Južni kolodvor) strneta v en sprevod, ter odkorakata skupno proti Opernemu gledišču, kjer se strneta s sprevodom iz Vič-Glince in Krakovo-Tmovo.
Na čelu sprevoda iz Zelene jame koraka godba »Svobode« Moste. Sprevod iz šiške vodijo čete Udruženja delavskih rediteljev v krojih.
III. Vič-Glince in Rožna dolina. — Zbirališče ob 8. uri pred gostilno Amerika (tobačni delavci počakajo pri lekarni »Krona«). Glavni reditelj: s. Iv. Ropret.
IV. Krakovo-Trnovo ob 8. uri pri Št. Jakobskem mostu za naslednje kraje: Sv. Jakob, Hradeckega in Črna Vas. Glavni reditelj: s. France Vidmar.
Sprevoda iz Vič-Glince in Krakovo-Tmovo se strneta na Rimski cesti pod Lipo v en sprevod, ter odkorakata pred »Opero«, kjer se snideta s sprevodom iz Zelene jame in šiške. Tu se strneta oba sprevoda v en skupen sprevod, ki odkoraka na manifestacij-ski shod pred hotel »Tivoli«.
*
Vspored 1. Majske proslave v Za* gorju. Ob pol 7. zjutraj odhod iz Kisovca na Loke in iz Lok v Zagorje. Iz Zagorja nazaj na Toplice pred rudniško restavracijo, kjer se ob pol 9. uri vrši javni shod. Po shodu je razhod. Ob 1. uri popoldne je odhod izpred rudniške restavracije na Toplicah na Loke, kjer se zberejo sodrugi iz Kisovca in Lok do pol 2. ure. Potem skupen odhod na Toplice Medija-Izlake, kjer priredi dramatični odsek »Svobode« dramo »Jakob Ruda« (drama v 3. dej.) ob 3. uri popoldne, v prostorih termalnega kopališča Izlake. Po igri je» prosta zabava v gostilni Jakob Hribar na Izlakah. Pri
celi popoldanski proslavi sodeluje godbeni odsek »Svobode«. Za slučaj eventualnih zadržkov se vrši dopoldne ob pol 9. uri samo shod.
•
Celje.
Na dveh sestankih se je našla baza za skupno vzajemno praznovanje I. maja. Izvolil se je tozadevni majski odbor, ki ima nalogo pripraviti vse, da bo v Celju I. maj znak skupne solidarnosti. Vse naše sodruge poživljamo, da gredo odboru pri njegovem delu vsestransko na roko.
Že danes opozarjamo na prireditev predvečera, ki bo imela lep spored. — Dramatični in tamburaški ods(ek Svobode bosta prišla na svoj račun, ker bosta pokazala koliko sta se naučila v zadnjem letu. Vse se pa že veseli slišati močan pevski zbor »Naprej«, ki je v zadnjem polletju lepo napredoval.
Vsekakor je vsem zasigurana lepa in solidna prireditev majskega predvečera. Na dan I. maja se bo vršila kakor po navadi manifestacija in zborovanje na Dečkovem trgu, na katerem bo govoril Celjanom dobro znani sodrug Fetejan iz Maribora.
Sodrugi na delo!!!!!
Program proslave 1. Maja delavstva v Guštanjo.
1.) Na predvečer, to je dne 30. aprila ob 8. uri zvečer veseloigra »Nebesa
na zemlji«, po igri živa slika »Vstajenje«.
2.) Na dan 1. maja ob 5. uri zjutraj budnica.	'H
3.) Ob 7. uri zbirališče na Guštajij-skem sejmišču, potem odhod na kolodvor, kjer se vrši sprejem eventuelnih gostov.
4.) Ob 8. uri skupen odhod proti Prevaljam do sestanka Leskih in Prevaljskih sodrugov; nato povratek v Gu-štanj, kjer se vrši manifestacijski shod. Po shodu razhod.
5.) Ob 2. uri popoldan nastop DTE Guštanj na tuk. sejmišču, po telovadbi prosta zabava v »Sokolski telovadnici« in prostoru pred isto.
*
Program proslave 1. maja v Mariboru.
1.) Na dan 1. maja ob 5. uri budnica.
2.) Ob 8. uri zbiranje organizacij pred Ljudskim domom. (Organizacije z zastavami).
3.) Obhod po mestu na Rotovški trg
—	manifestacijski shod. Referenta ss. Čobal in dr. Korun.
4.) Ob 15. uri majska veselica pri Volkmeierju ia Teznu.
Sodrugi, sodružice, proslavite prvi maj!
Naši sodrugi so priredili v Mariboru na dan obletnice Zaloške ceste spominski shod, komunisti v Ljubljani pa so isti dan poteptali spomin žrtev na Zaloški cesti najostudnejše v blato. — Žrtve Zaloške ceste kličejo zamanj boljševike na osveto meščanske, kapitalistične reakcije, nasilja in terorja, o-munisti ne napadajo Orjune; komunisti ne napadajo klerikalnih mogotcev, o-munisti smatrajo, da je njihova glavna naloga, napadati socialistični, razredno zavedni proletariat.
Dr. Lemežu in drugim njemu enakim elementom je uspelo, da je na
Kakor hitro se pa mesto idejnega boja uvaja bolj pesti, nasilja, tedaj moramo reči: na to pot socialistični proletariat ne bo sledil. Zmaga socializma pomeni zmago ideje, ne pa zmago sile in pesti. Sila, nasilje, je bojno orožje kapitalističnega razreda.
Nad shodom v Mestnem domu ima največje zadoščenje kapitalistični razred. Delavec strada, družina umira, kapitalizem izkorišča brezmejno delovno silo. Komunisti pa razdvajajo prole-tarijat, ga slabe in omogočujejo njegovo ofenzivo. Industrijalci razpravljajo, kako bi docela odpravili osemurni delovnik, odpravili vsakršno obstoječo socialno zaščito delavskega razreda. Komunisti pa prirejajo sestanke in razpravljajo, kako bi razbili delavske shode. — Kaj čuda, če rase s komunističnim početjem, boljševiško propagando dnevno tudi reakcija kapitalističnega razreda.
Delavstvo ni krivo. Za to početje je odgovoren dr. Lemež, ki ga leta 1920 ni bilo sram, skriti se pod posteljo. —
Takrat mu je bil interes delavskega razreda deveta briga. Včeraj se ni skril, vsaj je videl, da so zapeljani dvigali stole na svoje sotrpine. — Včeraj je bil Lemež korajžen! Bolj korajžen, kot takrat, ko je čepel pod posteljo.
Toda: delavski pokret se konsolidira. Delavski pokret se konsolidira po strokovnih organizacijah Amsterdamske smeri, in komunisti se nahajajo danes v popolnem propadanju. Tudi njihovo skrajno sredstvo, pobijati delavca s pestjo na tla, ne bo zadržalo konsolidacije.
Divjaštvo boljševiških propalic v Mestnem domu je za pokret v Sloveniji
—	epizoda. Gnjusna in žalostna epizoda. To divjaštvo pa je dvignilo našo zavest, obenem pa pokazalo, da smo na pravi poti. Danes vidijo delavci, da komunisti nočejo ujedinjenja, nočejo enotnosti. Komunisti hočejo socialistični proletariat obvladati s silo, pestjo. Tej sili pa se socialistični proletariat ne bo uklonil.
Politika programa ali politika gesla.
Za obletnico Zaloške ceste.
shodu v Mestnem domu dvignil delavec pest nad svojega sodruga delavca.
Strokovna komisija je priredila v četrtek, 24. aprila javen shod, na katerem naj bi poročal sodrug Ivan Sassen-bach, tajnik Amsterdam, internacionale.
Komunisti so shod onemogočili. Njim ni mar svoboda govora! Orjuna je lahko nemoteno zborovala, socialističnemu delavcu pa te svobode ne priznavajo — in stoli, palice in klopi so argumenti, ki jih uveljavljajo komunisti proti delavcem.
Vemo, da je idejni boj med boljševiško in socialistično smerjo nujen. —
Politično nezrelost ljudskih mas najbolj označuje dejstvo, da je v javnem življenju še vedno mogoče dobiti vpliv z gesli, s šlagerji. Stranke z resnim programom in trdnimi načeli so le nekake pastorke, ki jih naša javnost posluša, jim pritrjuje, ne oklene se jih pa ne kakor bi se to moglo pričakovati od politično zrelega občinstva. Ta indiferentnost je posledica dolge vzgoje in dosedanje prakse v političnem življenju, deloma pa je vzrok temu tudi to, ker smo bili stoletja robovi in navajeni prejemati le milosti od svojih vladarjev in političnih gospodarjev.
Doba več stoletij je vzgojila robove in tudi špekulante, ki znajo te robske lastnosti naroda izrabljati.
Revolucija vleče, avtonomija vleče, republika vleče, komunizem vleče, nacionalizem vleče, državotvornost vleče, obljube vlečejo. Vse te stvari vlečejo in če jih javnost ob pravem trenutku začuje, nori za takimi gesli. Po prevratu je bilo tako geslo narodno osvobojenje, pozneje komunistična sovjetska republika, potem so prišli Radičevci s svojo narodno republiko, kjer ne bo ne davkov, ne sodnikov, potem zopet naši klerikalci z avtonomijo, še boljši poznavalci in predrznejši »politiki« pa gredo še dalje, da vse druge širokouste gobezda-če prekriče.
In vse to imenujejo pri nas politiko. Za resno stranko in za politično zreli narod pa tako ravnanje ni najboljše izpričevalo.
Pri vsej politiki v današnji človeški družbi je treba predvsem upoštevati deljene interese dveh družabnih razredov. V družbi je razred kapitalistov in razred delavcev. Odnošaji v družbi se vrše po teh dveh vidikih in kdor teh dveh vidikov v politiki ne upošteva, je po našem mnenju le politični mazač, ne pa politik.
Socialisti imamo kot glavni cilj socialistično družbo. Naše zahteve so označene v generalnem in minimalnem programu, po katerih uravnava socialistični proletariat svoje delovanje s trdno začrtanim pravcem boja za socialistično družbo. Socialistični program zahteva najpopolnejši demokratizem, republikanizem, obenem pa tudi dostojno življenje za vsakega člana družbe že v sedanji družbi ter preskrbo za bolezen, nezgodo in onemoglost ali starost, to je, popolno enakopravnost za vse člane družbe; podružabljenje produkcijskih sredstev in vseh dober.
To je krepak in jedrnat program. Kdor ga spozna, kdor se poglobi vanj in čuti s človeštvom, ta se mu ne izneveri več.
Komunistični val je pred štirimi leti močno raztural socialistične vrste tudi pri nas, kar pa je le sporednega pomena. Deloma je bila temu razkolu kriva politična nezrelost; a danes je ta bolezen vsaj v naših vrstah premagana. Socialistični proletariat se združuje, krepi svoje vrste in ne pride zopet kmalu sila, ki bi bila v stanu napraviti še enkrat enak kaos v delavskem po-kretu.
Šarlatanov in šarlatanske politike se bo zavedni proletariat v bodoče znal ogibati, ker se dobro zaveda svoje misije v boju za preporod človeške družbe. Socializem ni politika srca, čutil, nezadovoljnosti; socializem je marveč znanost, politika razuma, spoznanja in le stranka kakor tudi strankarji, ki naslanjajo svojo pripadnost na znanstveno spoznanje, so in ostanejo zvesti sobojevniki socialističnega razrednozavednega proletariata.
Proč torej s šarlatanstvom, in več umne poglobitve v socializmu, ker le na njem se zgradi nova družba.
Pred volitvami.
V	Belgradu je vlada v velikih škripcih. Pribičevidevi demokrati in Fašičevi radikali so prišli v zagato, ker so premalo resno presojah svoj položaj. Taka smola se lahko pripeti neizkušenim politikom, ki pa izvajajo kot možje tudi konsekvence, ali pa poiščejo novo pot ali pa se umaknejo v politični pokoj, dokler jih ne pozove ta ali ona sila zopet na pozorišče. Belgrajska vlada ima pa drugačen recept, in sicer misli, da bi brez sedanjih mož vrag kar čez noč vzel državo.
Po našem mnenju je ta strah nepotreben. Če ga ta gospoda ima, kakor je posnemati iz Pribičevičevih izjav, potem je to strah političnega otroka, ne pa zrelega politika. Mi ne smatramo, da so gospodje ministri v Belgradu naivni možje, marveč menimo le, da hočejo obdržati vajeti v rokah, ker je to dobra stvar za — vladajoči stranki.
Nedvomno pa sedanji nejasni položaj ne more trajati prav dolgo. Vlada se bo morala odločiti za to, da ali razpusti narodno skupščino ali pa da po-
kupi še nekaj strank in strančic, da doseže potrebno večino, to je kvorum. Z ozirom na to pa, ker je Pribičevič izdal snujoči se opozicionalni blok in vsko čil v vlado, je pa taka združitev strank za sedanjo vlado skoro izključena, in prej ali slej, najkesneje v jeseni utegnejo biti nove volitve v narodno skupščino.
Pri vseh meščanskih strankah že opažamo nervozno pripravljanje na vo ljtve, deloma se opozarja na možnost volitev, deloma nastavljajo že danes agitatorje, ki jih pošiljajo po mestih, vaseh, industrijskih krajih, da tam delajo reklamo za stranke, ki doslej niso pokazale prav nikakršnega zmisla za napredek, za sporazum, za socialno zakonodajo itd. To gibanje v meščanskih strankah je kričeč opomin, da se mora tudi proletariat pripravljati na volitve v narodno skupščino. Sila meščanskih strank je velika, brutalna, ima denar, časopisje in agitatorje. Vse to bi pa ne zaleglo dovelj, če bi proletariat strnil svoje sile. Pri zadnjih volitvah v na-
rodno skupščino je bil celo socialistični proletariat v Sloveniji razcepljen, zato so ga buržuji zasmehovali, dasi je dobil pri volitvah kljub tej veliki nesreči res častno število glasov. Pri bodočih volitvah se to ne sme več zgoditi, zakaj ali smo socialisti ali pa nismo, ali smo razredno zavedni ali pa nismo, ali imamo resno voljo, da posežemo v volilno borbo kot socialisti, kot delavski razred ali pa igramo le politični teater. — To se mora odločiti še preden stopimo direktno v volilno borbo.
Krški modrijan Bemot skuša že sedaj s svojimi neslanostmi zastrupljati enoten nastop prolatarijata. Z neverjetno zlobnostjo ovira ta človek konsolidacijo socialističnega pokreta sploh, s čenčami in čvekarijami brez logike, preračunanimi na naivnost čitateljev. Toda konsolidacija se vrši, vrši naglo in volilna borba mora postati moment, v katerem pade Bemotovo farizejstvo, socialistični proletariat se pa združi v volilnem boju proti kapitalističnim strankam.
I. Meznarič, voj. inv.
Beračenje jugoslovanskih invalidov.
Da sem se lotil peresa in sicer tako ostrega, me je pognal sledeči slučaj:
Danes — nedelja dne 30. marca — ob popoldanskih urah sta tudi k meni na stanovanje prišla — dva brata Srba — vojaško oblečena vojna invalida. Eden je imel amputirano nogo, drugi pa je notranje bolan. Predstavila sta se mi kot poklicna nabiralca, poslana od invalidske organizacije iz Srbije — milodarov za srbske invalide. Legitimirala sta se s pravilno potrjenimi pooblastili od oblasti, da smeta nabirati milodarov odnosno prodajati dopisnice s sliko naše kraljice.
Kot invalid s tovariši invalidi, sem jih vprašal, ali sta res organizirana in zakaj njih organizacija ne izposluje ali kakorkoli doseže državno — zakonsko
—	ne podporo miloščine, marveč preračunano in zadostno penzijo, kajti človeku se srce trga, ko vidi pred sabo na pol mrtve ljudi, sestradane, gole in bose, ob enem pa ve, da jim država dolguje veliki dolg, katerega jim ni v stanju vsled odvisnosti državnih politikov plačati!
Odgovoril mi je oni invalid, ki je ponujal razglednice, v prav raztrsenih mislih: »Pa Vi mora da razumete, da je vlada i ministarski savet više nego mi i naša organizacija!« — Takoj na to/ga vprašam, ali sploh ve, kakšen razloček je med narodom in invalidsko organizacijo — ter državno vlado odnosno ministrskim svetom in državnimi voditelji? Odgovoril je mirno (kakor da je izgubil vsako nado v izboljšanje): »Da, mi smo ovako pa i sa organizacijom preslabi, pa zato gospoda radi ono šta sama želi!« Odgovoril sem mu prijateljsko, da svojo človeško slabost izraža zato, ker ne
hodi z razumom in da je narod in invalidska organizacija glavni krivec, ker trpi — »da gospoda radi sa narodom ono šta sama želi!« — pozablja pa, da narod, ako je dobro organiziran v dobri organizaciji, lahko uravna svojo in državno stvar v najboljše, kajti le — takrat —« gospoda mora raditi ono šta narod zapovijeda« — »a ne ono šta gospoda, pod okriljem imune in nacionalne politike samovoljno hoče.« — Uvidel je (invalid) da smerim s svojim naziranjem prepričati njih — da je sramota, narodne borce pošiljati po hišah beračit, če je dolžnost države pomoč izplačati, kajti člani države — državljani — dajejo direktne in indirektne možnosti z davki (posebej se pa še pobira invalidski davek) in vendar pomoči ni, dočim vlada v prvi vreti podpira militarizem, poslance, ministre, pojedine (bankete), neplodonosne akcije in enkete ter konference in državne slavnosti itd., vse to pa na račun davkoplačevalcev in račun prelite krvi za državo. Ob vsaki priliki se pozablja na prve zidarje države! — Pozablja se sploh na neumorne delavce za državo — glej vprašanje invalidov (socijalna skrb sploh), uradniško, učiteljsko in železničarsko vprašanje — pomaga se pa drugim, ki niti z delom niti s čem drugim — Vranglovci itd. ne morejo biti državi v korist! Zato mi on (invalid) potrdi moje nazore, vendar pa je prosil, da kupim eno dopisnico, saj jo rad kupi vsakdo in da je to v korist invalidom! Ker sem človek širokega pogleda in potez za državna-narodna vprašanja, tudi sedaj nisem mogel spremeniti svoje nazore že z obzirom na princip skupnega reševanja invalidskega vprašanja in sem odgovoril, da mrtva dopisnica za me in za
zboljšanje življenskih razmer invalidom države SHS. ne pomeni kot pomoč ničesar in je samo lokalnega značaja, beda ostaja ista in razmere se ne bodo niti gmotno niti moralno ipzremenile, kajti to ne doseže niti desetino odstotka dolga, katerega država invalidom stvarno dolguje 1 Izplača naj država redno in v vpoštevanja vredni višini penzijo, nakar takoj odpade metoda poklicnega beračenja, ob enem pa agitacija za tak nevzdržni —državno-nacionalni režim —«. Boljše storiš, če nemudoma — kot član invalidske organizacije — zahtevaš od nje, da revidira svoje dosedanje neplodonosno delo in da se postavi v drugo fazo borbe za invalidski zakon, ker je rešitev invalidskega vprašanja v rokah invalidov in njih organizacije ne pa v rokah sedanjih politikov, kateri se tepejo za čisto kaj drugega nego za invalide! Nadalje kakor mi čutimo kot slovenski narod iskreno z našimi brati ostalih pokrajin, moramo in dolžnost je naša, povedati, da je tudi naš delaven narod obubožan in le-ta sam ni kos pomoči svojim slovenskim invalidom, kaj pa šele invalidom drugih pokrajin, kajti tu in tam živi del naroda, ki je obogatel na račun vojne in truda naroda in le-teh bi bila moralna dolžnost, začeti akcijo pomoči, kakor od svoje strani »financijelno«, tako pri vladi za dober invalidski zakon. Invalida sta odšla iz mojega stanovanja bolj žalostnega obraza, ker me gotovo v celoti nista razumela, vseeno sem čutil zadovoljnost, ker sem dobil priliko, nezavednim žrtvam razodeti golo resnico, in vem, da bosta o tem še dolgo premišljevala. Še bolj me veseli tale o debato objaviti, kajti podučna bo za marsikoga — tudi delavca in invalida!
Za tako socijalno vprašanje ne bi smelo biti človeka, kateri bi se ustrašil povzdigniti svoj glas, neglede na način boja in sredstev, katerih se ob taki priliki mora lotiti samo, da s pozitivnim, s podrobnim kakor širokopoteznim delom uvede akcijo, katera bi enkrat za vselej omogočila rešitev invalidskega vprašanja.
Če je človeška poštenost, in če ravno v manjšini, bode, ako se poprime dela, tudi zmagala!
Invalidsko vprašanje je bilo in je na tapetu v vseh onih državah, katere so se udeležile svetovnega klanja, kajti stari invalidski zakoni ne morejo več služiti sedanji dobi, posebno pa je po svetovni vojni vzrastlo ogromno število invalidov in vojnih udov, za katere je potreba, kakor v zdravljenju, gmotni podpori, izučenju obrti, ustvarjanju eksistence sploh itd., povsem nov, času razmeren dober zakon! Različne države so in bodo različno reševale invalidsko vprašanje! Nekatere so imele smisel za svoje borce in so že primerne zakone sprejele, nekatere so nekaj časa zavlačevale, nekatere in teh je malo — na Balkanu »Jugoslavija«, pa do danes niso nič ukrenile, da z zakonom udo-
Golsota.
Gospod poročnik.
Ob cesti kraj vojaškega vežbalisča se je sprehajal mlad poročnik, lesno oblečena vojaška surka se je lepo prilegala mlademu telesu, golenice in čevlji so se svetlikali v poletnem solncu in sablja je neenakomerne udarjala ob tla. Obraz tega mladega človeka je jbil poln življenja? svežega in prekipevajočega. Hodil je skoro vedno v enakih razdaljah, včasih se ustavil in pogledal proti cesti navzgor. Iz oči mu je šinil radoveden pogled, ki pa je kmalu zamrl v nezadovoljnosti, in poročnik je korakal zopet nazaj. Tako je hodil nekaj časa, nato se zopet ustavil. Toda na cesti ni bilo videti nikogar, le zgoraj ob hiši se je igralo par umazanih otrok. Pogledal je na uro.
»Pozno je že, mogoče niti ne pride«
—	mu je šinilo skozi glavo, toda neprijetno misel je hotel zatreti in zopet se je naglo obrnil ter korakal naprej. — Toda še predno je prišel do drugega konca, se je vzbudila v njem radovednost, da bi pogledal nazaj. Zdelo se mu je sicer neumno, hotel se je premagovati in priti do konca poti. Toda ni mogel in pogledal je nazaj. Trenutek ni videl ničesar. Šele, ko je popravil če-
pico in skril svoj pogled pred solncem, je zagledal nekje daleč dvoje rdečih peres, zibajočih se in svetlikajočih v solnčni svetlobi. Vedno bližje sta prihajali in poročnikov obraz je zažarel. Postalo mu je skoraj vroče. Obrnil se je korakajoč naprej, da prikrije svoje razburjenje. Popravil je službeni pas, se ozrl po vsem telesu, da bi še poiskal in popravil kako napako pri obleki. No ni. našel ničesar, in obrnil se je zopet nazaj. Poškilil je po cesti, navzgor in videl, da se je dvoje rdečih peres pre-cej približalo tako, da je razločil lep, mlad obrazek, ki se je skrival pod njima. Zdelo se mu je, da se smehljajo rujna lica in da vidi bele zobe. Po vsem telesu je občutil neko toplo radost in zadrhtel je od nje. S sklonjeno glavo se je napotil nasproti in tri korake pred njo se je ustavil, udarih krepko ob pete in pozdravil. Dvoje žarečih oči mu je že od daleč ponudilo roko in mu smehljaje odzdravilo.
»Gotovo ste mislili, da ne pridem!« Gospodična, s katero se j'e bil šele sinoči seznanil na plesu, je pri teh besedah strogo premerila njegov obraz.
»Skoraj, gospodična!«
»Vi. neverni Tomaž! Kar obljubim, Vedno izvršim, če tudi pozno. Zapomnite si to, gospod poročnik!« Zopet se
vole svoji dolžnosti! Kar se tiče naše države, sem lahko kratek:
Poznati moramo točno naše politike in njih strankarske nagibe, kajti ti politiki tvorijo s svojimi nagibi dobro in slabo v tej državi. Ustvaranje reda — zakona — se zvršuje po principu vsakokratnega nagiba večine, in če katera koli večina nima smisla niti volje za to ali ono stvar državnega vprašanja, tedaj je že a priori odklonjena ter postavljena na mrtvo točko toliko časa, dokler zainteresirana kaka druga stranka z velikimi žrtvami — koncesijami — dovede tako vprašanje k kraju, vendar pa nikoli v oni obliki, da zadosti vsstranski potrebi onemu, kateremu je namenjeno! Tako izgleda zakonodaja pri nas! — Kaj pa naj počnemo? — Jaz sem prepričan v to-le:
Če bi recimo večinjn parlamentarcev, tudi ministrov, bilo deloma brez rok, deloma brez nog, takrat bi, čeravno proti svojestrankarskemu programu — dobili dober invalidski zakon! Takrat bi bili pravi državni invalidi in bi že dobro uredili, da ne bi bili prikrajšani!
Poslanci pa ne poznajo invalidov in njih vprašanja, zato se jim ne zdi nujno potrebno, lotiti se Ulico dolgoveznega dela, katerega (okupirani v viharju svoje politične strasti) niti ne poznajo!
Ali naj prosimo narodne zastopnike (poslance), da pritisnejo na ministrsko predsedstvo, da predloži invalidski zakonski načrt parlamentu v odobrenje?
Tudi pri tej stvari imam svoje mnenje:
Ponižujemo se kot državni invalidi, če pojdemo prosit onega, kateri se je pustil nalašč kot narodni zastopnik — za narodna vprašanja — voliti, kajti vsakega poslanca ne glede na strankarsko pripadnost, je bila in je dolžnost, ne da čaka na kritiko, vložiti vse svoje sile za invalidsko vprašanje!
Absolvirati je potrebno še invalidsko organizacijo v državi SHS.
Med narod spadajo tudi invalidi in le-ti so krivi, da je njih položaj tak. — Niso razumevali svojega položaja do.sebe, kajpa šele do države ali svoje organizacije. — Ostali so brez stvarne zaslombe, kajti izvršene akcije so bile gnile, ker je manjkalo jedro in temelj.
Ali ti ubogi stvori še danes ne razumejo svojega položaja? Ali duševno ubiti, iščejo na cesti sramote, gladu in trpljenja, svojo sigurno smrt? Nečastno bi ravnali, če bi še naprej hodili pot nerazuma, kajti le zdrav razum zamore zapuščeno bedno rajo spraviti na pot samospoznavanja in ravnanja! V pogumu najdejo zopet ono staro moč do življenja, in ravno danes je potreba one iste moči, katero so imeli, ko so za našo državo svojo zlato in dragoceno človeško kri prelivali. — Odprejo naj oči in pogledajo naj, kdo da jim na potu stoji, odstranijo naj vse in vsakogar, kdor se upa jim pot zastaviti in uspeh bo zasiguran.
je nasmejala toda že v naslednjem trenutku je postala pozorna na četo, ki je korakala v bližini sem in tja.
»Ali je to vaša četa?«
»Da, gospodična«, je ponovno odgovoril poročnik in oba sta gledala na ono stran, kjer je star rdečenos in obra-ščen narednik vadil raztrgane, od vseh vetrov pritepene novince. Še pušk niso znali držati, mešali so korale, da je klel in vpil narednik, kolikor je mogel.
Gospodična ni našla ničesar v teh postavah, kar bi jo kratkočasilo in zabavalo.
»Ali vam ne postane dolgočasno vaditi te umazane ljudi vsak dan?« se je obrnila čez nekaj časa proti poročniku. Ob pogledu na to razcapano gručo se ji je zasmilil ta mlad človek, ki si mora onesnažiti svoje čiste roke s temi ljudmi.
»O ne, gospodična, ravno nasprotno. Človek se zelo zabava. Marsikaj zanimivega lahko doživite. Strašno so nerodni, naravnost smešni. Seveda, kaj pa hočete«, poročnik je prezirljivo zavil usta, da ni bil nič lep njegov obraz v tem trenutku, »kaj pa hočete, prej so pasli koze in ovce, sedaj pa morajo tu napenjati čisto druge strune.
»Kaj, koze in ovce so pasli?« se je začudila gospodična in se obenem glasno zasmejala. »Seveda, saj so večina iz
Macdonije, Dalmacije, Črne gore in ne vem še odkod. Včasih so zelo zakrknjeni, svojih navad se neradi odvadijo. Imajo namreč čudne, neotesane navade.
V začetku so kar posedali po tleh kakor kaki psički. Zato jih je treba vsega učiti, skratka, moramo jih kultivirati.« Poročnik je posebno povdaril zadnjo besedo, da opozori gospodično, kako važno delo opravlja.
»Gotovo je vaše delo težko« je pritrdila ona in se zopet ozrla na četo. — Poročnik, ki so mu v hipu pošle vse misli in besede, je spoznal, kako z zanimanjem gospodična opazuje vežbo.
V hipu mu je šinila neka misel v glavo.
»Dovolite, da za trenutek pojdem k četi!« Stopil je k naredniku. »Prevzamem za trenutek poveljstvo.«
»Prosim, gospod poročnik, in se skri-vaje namuznil:	»Saj	vem, zelenec, se
hočeš pokazati!« — Poročnik je bil medtem potegnil sabljo, kar sicer ni bila navada, toda sedaj se mu je zdelo to potrebno.
»Da boste izvršvali povelja strumno in naglo, sicer vam gorje!« — je zažu-gal četi in kmalu nato so zadoneli rezki, mladi glasovi. Ceta je korakala, se zopet ustavila, sukala, vrtela, vse po povelju gospoda poročnika.
Plebiscit.
Svoj čas smo se obrnili na svoje či-tatelje in prosili, naj nam povedo, kako želijo, da bi bil naš list pisan. Na ta poziv smo dobili več odgovorov, ki jih bomo s časom po vrsti priobčili.
Sodrug Franjo Vogrin iz Maribora nam odgovarja takole:
Socialistični časopis naj brani ljudske pravice. Vendar naj se ne peča samo s politiko, temveč naj služi tudi izobrazbi, športu in zabavi, kakor tudi gospodarstvu. Zaveden in razumen socialist polaga pažnjo na vse to.
Seveda je, kakor se meni zdi, komaj
10	procentov tistih, ki se hočejo šteti v naše vrste pravih socialistov. Da gre vsestranska izobrazba naših članov tako počasi naprej, so zakrivili naši povojni voditelji, ki so zrasli po vojni iz zemlje, kakor gobe po dežju. Zal, da je bilo med njimi največ strupenih gob.
Če bi vsi socialisti izpolnjevali svoje dolžnosti, kakor se za zavednega socialista spodobi in če bi nihče ue delal nikomur krivice, bi stali danes drugače, kakor stojimo. Zlasti bi ne imeli toliko socialističnih strank, kakor jih imamo danes, ampak bi bila samo ena in lo prava mednarodna socialistična stranka, ki gre za tem, da se da vsakemu človeku pravico in v kateri je tisti, ki je svojo pravico dosegel, dolžan, da se ravna pravično ne samo proti stranki, temveč proti svojemu bližnjemu.
Jaz sem toraj zato, da bo šlo vsakemu kaj k srcu. Pri tem bi vam po svojih močeh rad tudi jaz pomagal. Ja/, bi rad posebno o tem kaj napisal, Kako bi bilo treba odgajati mladino za našo stranko.
(Pripomba uredništva: Sodrug Franjo Vogrin je eden najstarejših socialističnih veteranov v Mariboru. On je preživel v socialističnih vrstah tiste težke čase, ko so socialiste preganjali in je bil sam med tistimi, ki so bili kaznovani z večletno ječo, samo zato, ker so se priznavali za socialiste. Samoposebi umevno je, da bo naše uredništvo veselo, če ga bo moglo šteti med stalne so-trudnike.)
Kombinacije. Dne 3. maja se mora vršiti seja narodne skupščine. Ob od-goditvi parlamentarnega zasedanja je Pašič-Pribičevičeva vlada zatrjevala, da je odgoditev zgolj formalne nravi in da bo tretjega maja Pašič prebral le ukaz drugega ustavnega faktorja (kralja) o razpustu parlamenta. Sedaj pa vedo že povedati, da se lahko zgodi, da bo Pašič prebral tretjega maja le demisijo svoje vlade in znova odgodil parlament. Vedo celo tudi povedati, da se more zgoditi, da se bo predstavila takrat parlamentu nova vlada. Ker je torej za tretji maj toliko možnosti, je naravno, da mrgoli kombinaeij o koncu parlamentarne krize. — Pravijo: Pašič-Pribičevič bosta dobila brezpogojno vo-
uospodična ga je opazovala in videla, kako vse kipi v njem, kako je sleherna žilica napeta in kako ga četa kakor nem stroj sluša in oživlja njegova povelja.
»Lep je«, — je zakričalo v njenih mislih, da je začutila utripe srca.
četa se je ustavila, usta so se odprla in lovila sapo. Vroče je bilo, da je tekel znoj po izsušenih licih, ki jih je bil že izmučil narednik. Toda poročniku ni bilo za odmor, morali so se sukati sedaj namestu, zopet korakait, kakor mu je pač prišlo povelje iz ust. In tedaj se je zgodilo, da je dvoje do onemoglosti izmučenih teles med pohodom pozabilo na desnico in levico. Vojaka sta v hipu spoznala svojo napako, zatrepetala sta, toda nista si mogal pomagati iz nevolje in viste so se zmešale. Jezen je poročnik ustavil četo ter
stopil k njima.
»No, lenuha, kaj ne vesta več četve-roreda?« Vojaka sta stala kakor pribita pred njim, svoj pogled sta uprla nekam v daljavo, ker si nista upala pogledati
v	poročnikov razjarjeni obraz. Njemu pa je medtem zvenel smeh gospodične po ušesih. V hipu, ko je zagledala zmedenost v njegovi četi, se je začela smejati in ta smeh ga ie zabodel do srca.
(Dalje prih.)
Sodrug Franjo Keš iz Selnice pravi kraiKo in jedrnato: Glede pisave »Socialista« smo vsi zato, da prinaša čim več novic in ne preveč pustih člankov od politike. Podlistki od sodruga Mihevca so nam prav dobrodošli.
Sodrug France Lipar iz Celja pa pravi: Kar se tiče plebiscita je pa tako: List je zadnji čas čisto dobro urejen in nimam nobenega ugovora proti njemu. Posebno se mi dopade podlistek »Golgota«. Prosim, da še nadalje tako pišete.
Bolj nezadovoljen pa je z nami R. G. iz Peker, — upamo pa, da bolj z našo neuljudno upravo, kakor z uredništvom, ki se nam je odrezal takole:
Vaš list »Socialist« dobivam že od Novega leta, a sem ga že mislil odpovedati, ker me je moja žena v to silila, češ, ker nisem toliko vreden, da bi mi list naslovili z gospod. Ako toraj pride list prihodnjič naslovljen z gospod, vam bom takoj poslal naročnino po priloženi in popisani položnici. Če pa še vedno ne, tedaj pa ne, ker list mi tudi do-sedaj ni dopadel, ker je bilo toliko nepotrebne politike noter. Jaz imam najraje druge novosti. Po mišljenju sem socialist ali sama politika se mi zdi predolgočasna. Jaz bi vam tudi rad po-sial obširen dopis. Ker pa vem, da mi celega ne boste priobčili, pa vsakokrat nekaj priobčite, saj ni treba vsega naenkrat. Pri našem mlinu so jako slabe razmere.
(Pripomba uredništva:	Upamo, da
se bo naša uprava po tej lekciji naučila manire. Uredništvo se bo seveda težje popolnoma poboljšalo. Saj vidite že iz tega plebiscita, da niso vsi ljudje enih misli. Ako pa bi se bil v plebiscitu, kak pravi politik oglasil, — potem bi Še vse druge slišali.
*
Tako izgleda naš plebiscit kakor je pač življenje. Nekaj je v njem lepega, nekaj zabavnega.
Mnenje uredništva pa je, da mora list sicer voditi in vzgajati, — a predaleč od življenja kakor je, ne sme iti.
lilno vlado. Zatrjujejo:	Davidovič bo
dobil poslovno vlado. Nekateri pa upajo: Jovanovič bo sestavil koncentracijsko vlado, pritegnil v svojo vlado klerikalne tigre in postavil Pribičevičevo grupo pod kap. Kombinacije so proste in se danes ne morejo kontrolirati. Vsaj ima vse to v rokah kralj, ki bo po svoji previdnosti in preudarnosti zaključil.
Velikonočna politika. Naši klerikalni poslanci, pa seveda tudi samostojni demokrat Reisner imajo to srečo, da praznujejo lahko vsake praznike dvojno. Najpreje praznujejo katoliške, potem pa seveda s prav enako vestnostjo tudi pravoslavne praznike. Zato je povsem naravno, da počiva parlamentarno življenje tudi še sedaj in da ni zaznamovati v vladni krizi prav nobenih izprememb. Posamezne parlamentarne frakcije so in bodo za praznike, priredile zborovanja, konference in shode, da afirmirajo pravilnost svojega delovanja, dobe moralne opore in ab-solutorij. — S shodi je prvi začel Davidovič. Na veliko nedeljo je napovedal shod v Subotici, na veliki ponde-lejk pa je nastopil v Zagrebu. V Subotici s shodom ni uspel. Pribičevičevi pristaši, podprti po tamošnjih radikalih, so mu shod preprečili in mu — izdajalcu domovine in naronega edin-stva onemogočili govoriti. Boljše se je godilo Davidoviču v Zagrebu. Shod je bil dobro obiskan. Davidovičev govor burno aklamiran in odobravan, samost, demokrati pa vedo v tolažbo svojo in svojih dragih povedati, da se shoda niso udeležili demokrati. Najbrže imajo prav, ker se samostojnega demokrata v Zagrebu lahko že »po knofu« pozna. — Radikali bodo imeli svoja zborovanja prihodnjo nedeljo. V Bosni bodo priredili zborovanje, sam Pašič bo prišel, če ni držal seveda takrat, ko je udeležbo obljubil, fige v žepu. — Klerikalci so se tiščali doma, tudi Reisner in Pucelj sta raje" obirala »žegen«, v sladki zavesti vsi, da je itak mili narod slovenski enodušno za njimi in nihče ne potrebuje javnih zaupnic. — Pač pa
so Jutrovci in klerikalci prinesli pristašem za piruhe v svojih listih slike iu posvetila zaslužnih mož.
Loyd George in delavska stranka. Loyd George je v nekem svojem govoru zadnjih dni napovedal delavski vladi boj. V svojem govoru je izvajal: Liberalci so hoteli dati delavski stranki priliko, ua pokaže, kaj zna in zmore. To pripravljenost in dobro voljo pa je delavska stranka poplačala z odkrito sovražnostjo. Zatiranje in zapostavljanje liberalcev se je v parlamentu ravnodušno obravnavalo in govorniki delavske stranke so odkrito izjavljali, da so nad liberalno stranko že sklenili račune. Obenem pa hoče delavska stranka vpreči v svoj voz liberalce, in ko bi storili svojo dolžnost, bi jim posekala gla-
NAROČNIKOM SOCIALISTA.
Prihodnja številka Socialista bo izšla za prvi maj že v sredo, 30. aprila.
—	Sodrugi, prvega maja nabirajte novih naročnikov, razširjajte list!
Nevarna tekma ali pobratimija. Pristaši Narodne napredne stranice, ki jih vodi dr. Vladimir Ravnihar in njegovi ožji prijatelji, so sklenili dne ‘23. t. m., da se priključijo srbski radikalski stranki. S tem dogodkom je tudi protokola-rično izbrisana iz registrov slovenskih političnih strank nekdanja narodno napredna stranica, ki so jo vodili slovenski liberalci (v zadnjih desetletjih Ivan Hribar in dr. Tavčar). Prvi hujši udarec so tej stranki prizadejali »mladini«, ki se sedaj sučejo okolo »Jutra« ter so končno kupili tudi »Slovenski Narod«. Ostanki narodno napredne stranice so se izprva naslonili na Zajednico, pozneje so osnovali zvezo z narodnimi socialisti in samostojnimi kmeti, sedaj so pa zaveslali z razpetimi jadri v radikalni tabor. S tem svojim korakom so spravili v silno neprijeten položaj naše demokrate okolo »Jutra«, ki žš tudi dalje časa vise med nebom in peklom. S Pri-bičevičevim vstopom v vlado so demokrati postali zavezniki radikalcev; sami so pa le drobec demokratske stranke, ker velika večina demokratov, ne odobrava Pribičevičeve politike. Zaradite-ga se bodo »Jutrovci« morali odločiti ali za radikale ali za demokrate in kakor kažejo najnovejši dogodki, se bodo odločili tudi »Jutrovci« za radikale, tako da bodo v kratkem zopet sedeli slovenski stari in mladi demokrati v prijateljskem objemu kot veliki spokorniki v — radikalni stranki. — Ej, razumemo, taka konkurenca za peščico soli je jako neprijetna stvar.
Draginjske doklade za uradništvo.
Draginjska uredba za državne nameščence sicer še ni izšla, vendar pa jo uradniške organizacije poznajo in uprava glavnega činovničkega Saveza je na svoji seji od 21. aprila 1924 uredbo s tehtnimi razlogi odklonila. V resoluciji, ki so jo sprejeli, pravijo:	Ugotovilo	se
je, da uredba ni zadovoljila legitimnih interesov državnih uslužbencev, ki jim tudi zanaprej ni zagotovljen eksistenčni minimum. V nadaljnjem izvaja resolucija, da se je velikemu delu uredništva položaj z razvrstitvijo po uradniškem zakonu še poslabšal... Jutro	tolaži:
Nam se zdi umestno, da se organizacije javnih nameščencev baš v tem trenotku oglašajo. Ne z namenom trditi, da ni nič napredka, ampak z namenom, v zadnjem hipu še kaj popraviti, povsod pa ugovarjati morebitnemu utisu,	da je
vprašanje javnih nameščencev	»reše-
no.« Z uveljavljenjem zakona je dana šele podlaga za nadaljnje delo, trdna baza, na kojo se mora graditi naprej.. Dostavljamo: Jutro je pisalo, da je prestopil Reisner k Pribičevičevi škupini samo pod pogojem, da se uradniško vprašanje vsaj prilično ugodi in kot pr-
vi	uspeh so razglasili samostojni demokrati dejstvo, da bodo uradniki dobili 1. maja že precej večje plače. Sedaj so povišane plače izostale, ostala je le »trdna baza, da se zida naprej.« Samostojni demokrati pa pravijo, da sedaj ni časa, da bi parlament zidal, marveč sedaj se mora podreti parlament, uradništvo pa prepustiti bedi in pomanjkanju. Kaj pa, ko bi Reisner sedaj vendar en-
Socialistični kabinet na Danskem. Na podlagi izida volitev je prevzela danska socialistična stranka vladne posle in sestavila vlado. Ministrski predsednik je s. Stanning.
Kongres madžarske socialistične stranke. Na kongresu madžarske socialistične stranke je bil sprejet predlog, da zahteva stranka takojšnjo upostavi-tev javnih svoboščin, povratek emigrantov, amnestijo in izpustitev internirancev ter vseh oseb, ki so bile obsojene radi revolucionarnih dejanj.
Kongres čeških socialnih demokratov. V Moravski Ostrovi se je pričel dne 19. aprila kongres 'češke socialne demokracije. Izvrševalni odbor je predlagal s. Nemeca za častnega strankinega predsednika. Kongresu je predsedoval s. Toinašek,.
krat poročal svojim volilcem, kaj je z uradniškim vprašanjem pod Pašič-Pri-bičevičevo komando.
Slika iz stanovanjske bede.
Pri nas v Jugoslaviji smo tako srečni, da imamo razne vlade, ki se izpre-nmijajo kakor mavrice po dežju. Imamo tudi razne zakone, ki bi morda ime-
li	nalogo, da ščitijo interese slabejših. Tako imamo neki stanovanjski zakon, potoni katerega bi se vsaj nekoliko skušalo omiliti stanovanjsko bedo, ki je pa kakor vsi drugi zakoni, ki bi imel ščititi bedne delavske družine pred neizmernim izkoriščanjem hišnih posestnikov, ostal zgolj samo na papirju. Obstojajo sicer neke vrste stanovanjske komisije, katerih naloga je (bi morala biti), da vsied pomanjkanja stanovanj iste zaseže jo, kjer so na razpolago. Vendar tega one ne store, ker je mogoče dotični hišni lastnik bolj ugledna oseba, pa se izgovori, češ, jaz rabim to stanovanje za sebe in stanovanjska komisija je svoje socijalno delo opravila. Prosilec pa, ako je še po vrhu tako srečen, da ima kopico otrok, lahko prešteva zvezde pod milim nebom.
Tako se je zgodil slučaj v Zagorju, da je prišel nek rudar, naš rojak iz Nemške Avstrije, ter je dobil delo pri Trboveljski družbi v Zagorju. Sedaj delo bi že bilo, pa stanovanja ni; družina se nekaj časa potika po Koroškem, končno pa pride za njim. Kaj sedaj storiti; iskat gre stanovanje od hiše do hiše, pa pride do znanega gostilničarja B. K. v Zagorju, ki je sicer že prileten mož in ima še živo ženo. Ta ima eno stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje. Pa vrag, ki je v osebi Eve zakrivil vse človeško gorje, je obsenčil gostilničarja. Ker je bila žena omenjenega rudarja tudi ena Evinih potomk, ki jih moške oči rade vidijo, se je trdi gostilničar vdal, navzlic temu, da poprej ni hotel nikomur stanovanja oddati, je obljubil stanovanje temu rudarju. Radost je odsevala iz obraza moža in žene, ko sta si mislila, kako bosta praznovala velikonočne praznike s svojimi otročiči pod človeško streho. Pa človek obrača, vrag pa obme. Slučaj je namreč hotel, da je žena prvo noč sama prenočevala v dotični sobi. Ko je njen mož pri delu mislil na svojo bodočo zakonsko srečo, pride skušnjavec v obliki hišnega gospodarja, k njegovi ženi, ležeči še v postelji z izrazom poželenja po prepovedanem sadu. Pa kakor je imela Eva tisto preklicano jabolko samo za Adama, tako je mislila in storila tudi ta žena. Posledica tega pa je bila: ko je potem prišel njen mož vprašat gostilničarja, kedaj se sme popolnoma preseliti v stanovanje, mu je istega kratkomalo odklonil. Tako je splavala po vodi vsa zamišljena sreča obeh zakoncev, zgolj zaradi preklicanega Evinega jabolka.
Stanovanjska komisija v Zagorju pa
spi.
Tiskovni sklad. Zadnji izkaz Din 1583.-, N. N. Trst, Din 100.-. Skupaj Din 1683.-
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Politični pregled.
ve. —
Tedenske vesti.
Stran 4
>S O C I A L I S T<
Dopisi.
Iz Šoštanja. V 26. številki Napreja z dne 8. 4 1924 piše Bernot o neki majniški procesiji. V tej procesiji bi bil Bernot gotovo rad za fajmoštra, toda za njim zaveden delavec ne bo šel. Kve-čem kak klerikalec, ki je psovk že iz cerkve vajen, ki jih meče duhovnik svojim ovčicam raz prižnico. Ker pa Bernot ne more govoriti s prižnice, pa pridiga v Napreju. Člani Socialistične stranke nismo krivi, če Ima Bernot take manire. Zato naj nas pusti v miru,
vsaj mu ni nihče ničesar napravil. Vsak pravi: jaz imam prav. Potem smem tudi jaz reči, da imam prav, če povem: Združimo se v eno stranko vsi, ki smo sedaj razcepljeni! Sedaj pa hoče imeti vsak svojo organizacijo. Kadar pa bodo prišle volitve, bo zmagala buržuazija. Propadel pa bo Bernot, ker so volilne krogljice vse enake in jih Bernot za svoje razdiralno delo ne bo dobil. Ker Bemotu ni po volji, da bi se združili, potem naj gre kamor hoče. Bernot pi-
PALM
[
nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in ugodni za nositi.
Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih Izdelkov
r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4.
•zdelovalnica moških in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno 'zvrše
Štampilie
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13
■Letna trikotaža, nogavice,-
^^galanterija in'drobnina!^^
Gaspari & Faninger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Krojni!! in brojnčice!
Razpošiljam v poljubnih modelih po meri vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. — KNAFELJ ALOJZIJ, strokovni učitelj za krojaštvo, LJUBLJANA, Križevniška ulica 8tev. 2, I. nadstropje.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila na novo preurejeno brivnico v Florjanski ulici štev. 10.
Točna in higijenična postrežba. Cenjenemu občinstvu se priporočam za mnogobrojen obisk.
Godnov.
> stavbeno podjetje v Ljubljani VII
l	(Sp.	Šiška).
solidnoI
in strokovnjaško izvršuje vsa v stavbeno stroko spadajoča
zidarska in betonska dela
Tovarna
čevljev
Tržič
Slovenija
I
Peter Kozina & Ko.
Najnovejši izdelek Original Ooodyear Wrltshoe za gospode. Za dame lahke galanterijske čevlje najboljši kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijemčne čevlje za otroke.
Prodaja na malo in veliko:
Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1 Prešernova ulica (Seljak)
Podružnica: Zagreb, Račkoga ulica br. 3
bppppppppppppppppc^pppp^^ppp^VK
še v Napreju: proč s staro šaro! Torej proč z Bemotom. Ne bojte se trdih besed, ki so pošteno mišljene. Bojte se raje sladkih, ki so zastrupljene. Ber-notu ne verjamemo, da bi dobro mislil, saj mu nikdar nič dobrega ne pade iz ust, kvečem kak košček pečenke, če je prevroča. Bernot se pa vedno povišuje, pa bo ponižan. Mi bi morali z volkom tuliti, če bi šli z Bemotom. Naj gre Bernot, pa naj napravi svojo procesijo. Resno pa svetujem Bemotu, da naj se iz delavske himne ne norčuje, sicer mu bo delavstvo drugače posvetilo. Delavstvo naj se združi, Bemota pa pusti osamljenega tuliti.
Iz Savinjske doline. Dovolite sodr. urednik, da se oglasimo iz Savinjske doline v našem listu. Dovelj nam je nesramne gonje, ki jo uganjajo Berno-tovci. Vsaj je vendar skrajni čas, da gledamo na združitev, ne pa, da se še vedno ponavljajo napadi in blatenja v Napreju in Ljudskem glasu! Poglejmo v Celje: kako je bilo z afero med Leskoškom in s. Marnom. Kako nevoščljiv in zavisten je bil prečastiti gospod
Leskošek, ko je sodrug Marn vršil svojo pravo socialistično dolžnost. Tako dolgo je udrihal gobezdavi Leskošek po Marnu na sestanku, v osebnih razgovorih itd., da ga je izpodrinil! In dalje. Bil sem nekoč navzoč na delavskem zborovanju v Celju. Sram me je bilo, ko je začel Zvonimir Bernot blatiti svoje sodruge poslance. Že takrat je on delal razkol, začeli smo se cepiti in po mojem mnenju sta Bernot in Leskošek glavna krivca razkola socialističnega proletariata. V Napreju in Ljudskem glasu so napadali iz Velenja in Zabukovce tudi sodruga Tokana iz Ljubljane, dasi se je on veliko trudil za rudarje. Naprej je vzel na »piko« tudi ubogo delavsko paro sodruga Čebularja iz Celja in kakor vidim, blatenje tega sodruga še danes ni prenehalo, to pa zato, ker Čebular noče biti patriot, marveč socialist. Gospoda Bemot in Leskošek naj prenehata z udrihanjem po ubogih proletarcih, pa naj raje vodita borbo za osvoboditev delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma.
Star socialist.
Trgovina z železnino
Ljubljana
priporoča po konkurenčnih cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, gospodinjske iu gospodarske potrebščine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železn nsko blago. — Zaloga la. dalmatinskega portland cementa in karbida.
TISKARNA 1MERKUR
S	TRG. IND. D. D.
{LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA UL.13 TELEFON ŠTEV. 552
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del.
J Lastna knjigoveznica.
Izvršitev točna in solidna! ---------
Zamenjam stanovanje
za eno sobo in kuhinjo v Celju za Istotako v Ljubljani. Stanovanje se zasede lahko takoj. - Poizve se v upravi tega lista.
Za zdrave in za bolne za revne in bogate, za gospodo in za kmeta je sladna kava »META«
Usedelaushi zlet v Ljubljani!
i Tvrdka
Peter Capuder
Ljubljana, Vidovdanska cesto 2
priporoča za ta Izlet: Colotne kroj« kot tudi posamezno dele ia U. D. R. — Vse telovadna potrebi ine 3 majce, telovadne hlače, čelje, dalje za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
ugometalija
r. z. z o. z.
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 18
Izvršuje vsa kovinosti-skarska, kleparska in kotla rska ter ključavničarska dela.
Točna postrežba.
Solidno delo.
Produktivna zadruga
krojačev
r. z z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5.
Ustanovljena leta 1908. - Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene.	Točna postrežba.
Prva mariborska
delavska pekarna
r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37-38, telefon štev. 324.
Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekama priporoča svoje okusno In vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
Slekel Sz cLr^u.g'
d. z o.
as.
*
fr
*
K
in.
"box3CL*ba,Ž3^-egra. Tol© gra,
JLJubljana, Dunajska c. 31 Svitavy	Wien
(Č. S R)	(N	em.	Avstr.)