se
54
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Obvestilo
Zaradi bližnjih praznikov izide prihodnja številka Štajerskega tednika s prilogo TV-okno že v četrtek, 26. aprila. Obvestila, male oglase in osmrtnice zanjo sprejemamo v sredo do 9. ure.
Uredništvo
Aktualno
Sp. Podravje •
Drvijo občine v bankrot?
O Stran 3
Ptuj, torek, 24. aprila 2012
letnik LXV • št. 33 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
DANES PRILOGA
Šport Balvansko plezanje •
Markovičeva slavila na domači tekmi O Stran 11
Nogomet •
Zavrč tokrat premočan za Stojnce
O Stran 14
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Ptuj • Srednjeveška jurijeve tržnica in jurijev sejem
Spogledovanje s preteklostjo za prihodnost
Ptuj ima bogato sejemsko tradicijo, kajti trške pravice je imel že v 10. stoletju. Skozi stoletja so se na Ptuju ohranili jurijev, ožbaltov in katarinin sejem, a so v 19. stoletju prerasli v kramarske sejme.
Na jurijev dan je Slovenski trg, eden najimenitnejših ptujskih trgov, kjer se je prodajalo že nekoč, zavzela sedma Jurijeva tržnica društva Cesar-sko-kraljevi Ptuj, ki je privabila prodajalce iz Slovenije in tujine. Izobesili so zastave, na nekdanjem mestnem rotovžu postavili roko pravice, tržne mere, obiskovalci so si lahko ogledali tudi staro ptujsko tržno mero, ki je bila najdena v zidu stavbe na Slovenskem trgu 4, kjer je bila po vsej verjetnosti vzidana kar nekaj stoletij. Knez - gospod Miško plemeniti - se je v spremstvu sprehodil od stojnice do stojnice in prisegel, da bo sodil po mestni pravici. Jurijeva tržnica predstavlja kakovostno nadgradnjo ptujske sejemske tradicije, pogled v preteklost, ko je mesto cvetelo. Nekaj srednjeveškega blišča bi potrebovalo tudi danes.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Varna hiša z novim donatorjem
Podjetje Meso izdelki Žerak pomaga z mesom
19. aprila je bila v prostorih Centra za socialno delo Ptuj podpisana donacijska pogodba med podjetjem Meso izdelki Žerak iz Podlehnika in Centrom za socialno delo Ptuj. Podpisala sta jo direktor in lastnik podjetja Marko Žerak v imenu donatorja in direktor CSD Ptuj mag. Miran Kerin.
Podpisa pogodbe se je udeležil tudi Miran Meško, ki je skupaj z ženo Heleno tudi med donatorji Varne hiše. Kot član Zavoda LU, ki deluje na področju promocije strpnosti, povezanosti in socialne vključenosti, pa je pomagal tudi pri navezovanju stikov zavoda z Varno hišo Ptuj oziroma z Anito Brunčič, ki je v CSD odgovorna za Varno hišo ter še nekaterimi drugimi donatorji. Varna hiša Ptuj, ki deluje skupaj z enoto v Kidričevem, nudi zavetje ženskam, žrtvam nasilja in njihovim otrokom.
V času bivanja, po pravilu naj bi trajalo pol leta, v izjemnih primerih tudi dlje, skušajo žrtvam čim bolj pomagati, da bi se lahko v kratkem postavile na noge in osamosvojile. V času bivanja v Varni hiši si morajo same zagotavljati hrano, kar je pri njihovih nizkih dohodkih težko, zato je vsaka pomoč v obliki hrane in vsega
drugega, kar jim v tem času olajša življenje, več kot dobro-došola. Donatorji s svojo pomočjo dokazujejo svojo soci-alno-družbeno angažiranost v praksi. Kot so povedali v CSD Ptuj, so vsake donacije veseli, donatorjem pa se zahvaljujejo v imenu žensk in otrok Varne hiše, ki tudi skozi to pomoč spoznavajo, da v svoji nesreči niso ostale same in da so jim tako družba kot posamezniki pripravljeni pomagati na njihovi novi življenjski poti brez nasilja. Miran Kerin pa je ob tem še dejal, da CSD Ptuj za Varno hišo še nikoli ni in nikoli ne bo zbiral denarja po hišah, s čimer tudi opozarja ljudi, naj ne nasedajo morebitnim tovrstnim dušebrižnikom, ki skušajo na lahek način izkoristiti stisko nekaterih ljudi.
Podjetje Meso izdelki Žerak je pogodbo za donacijo mesa in mesnih izdelkov za potrebe Varne hiše Ptuj, in sicer 30
kg mesečno po izbiri oziroma potrebah, podpisalo do konca leta 2012. Kot je povedal Marko Žerak, so želeli že sedaj podpisati pogodbo o oskrbo-
vanju Varne hiše Ptuj za nekaj let, vendar glede na pravila to ni mogoče, zato bodo pogodbo sproti podaljševali. Njihovo družinsko podjetje je že doslej
in bo tudi v bodoče poskušalo pomagati ljudem v stiski. V krizi je takšna pomoč še toliko bolj dobrodošla.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska Varna hiša ima novega donatorja; z mesom jo bo oskrbovalo podjetje Meso izdelki Zerak.
Slovenija • Poti in stranpoti pogajanj
Vlada bo prisluhnila opozorilom glede varčevanja
Minister za delo Andrej Vizjak je ob koncu petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na kateri so razpravljali o predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ, dejal, da bodo opozorila preučili. Nekatera so na mestu in jim bodo prisluhnili, je dejal. Čas za spremembo predloga zakona je do končne obravnave v DZ, ki naj bi bila v začetku maja.
»Predlagani ukrepi so prva tableta za normaliziranje stanja v državi, ki pa ni zadostna. O tem, kaj bo še treba storiti, se bomo še dogovarjali v nadaljevanju,« je napovedal. »To je interventni zakon. Če kdo misli, da ni potreben, se moti,« je opozoril. Vizjak je poudaril, da zakon ne bo prizadel najšibkejših. Kljub temu pa je zagotovil, da bodo nekaterim opozorilom prisluhnili, tako npr. glede otroškega dodatka, glede zamrznitve socialnih transferov in skrajšanja obdobja za prejemanje nadomestila za brezposelnost.
Minister je še povedal, da so socialni partnerji govorili tudi o vprašanjih, ki jih bo treba razrešiti v prihodnjih mesecih in letih. Pri tem je izpostavil, da bo treba najprej rešiti akutne javnofinančne težave, šele nato bodo smiselni pokojninska reforma, reforma trga dela in drugi srednjeročni ukrepi.
Po mnenju predsedujočega ESS in generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slo-
venije Jožeta Smoleta je bila razprava socialnih partnerjev zelo pestra. Glede na poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki kaže na velike težave slovenskega gospodarstva in javnih financ, je na novinarski konferenci v imenu delodajalcev opozoril, da je sprejetje predlaganega zakona zelo pomembno. Dejal je tudi, da mora v javnem sektorju priti do zavedanja, da so problemi posledica prevelikega zadolževanja in prevelike porabe v javnem sektorju v zadnjih treh letih. Breme mora po njegovih besedah poleg realnega sektorja deliti tudi javni sektor. Smole je poudaril še, da je edina trajna rešitev za Slovenijo gospodarska rast. Skladno s tem so delodajalci danes izpostavili pomen ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti, novih delovnih mest in tujih investicij. Dodal je, da bi bilo treba zmanjšati tudi stroške dela. »Ustvarite nam pogoje, kot jih imajo naši konkurenti na trgih,
na katerih sodelujemo, pa bo rešena večina današnjih problemov,« je pozval.
»Današnja seja je korak naprej,« pa je na novinarski konferenci ocenil sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Milan Utroša. Kljub temu je bil kritičen, ker predlagani zakon obravnava le ukrepe na odhodkovni strani proračuna. V tej luči je ocenil, da so sindikati za razliko od delodajalcev podali veliko predlogov na obeh straneh, tudi prihodkovni. Utroša je opozoril še, da so socialni partnerji trenutno v specifični situaciji. Četudi je namreč vladna stran na seji pokazala pripravljenost na določene spremembe predloga zakona, klasičen socialni dialog po njegovih besedah ni več mogoč. Zakon je namreč že v državnozborskem postopku. »Žogica je na strani vlade. Današnja oblika zakona za sindikalno stran ni sprejemljiva. Budno bomo spremljali, kateri naši predlogi bodo upoštevani v nadaljnjih korakih,« je napovedal.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je po seji ESS novinarjem glede pogajanj med vlado in koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja povedal, da vlada na predlog koordinacije glede znižanja plač še ni odgovorila. »Tega odgovora še ni, pričakujemo pa ga v ponedeljek, ker so tedaj ob 14. uri pogajanja,« je dejal. »Toda neformalni signali niso posebno spodbudni,« je dodal.
Poslanci SD za četrti dohodninski razred
SD bo v parlamentarno proceduro vložil predlog novele zakona o dohodnini, ki uvaja nov dohodninski razred.
Po tej noveli bi ljudje z letnimi dohodki nad 60.000 evrov plačali 50-odstotno dohodnino. Novelo sta predstavila vodja in namestnica poslanske skupine SD Janko Veber in Majda Potrata, ki sta ob tem pozvala k boljšemu socialnemu dialogu. Po besedah Majde Potrata je novela druga priložnost za ureditev pri-hodkovne strani proračuna. Rešitve namreč ni samo v »drastičnem rezu v odhodkovno stran«, pač pa je za boljšo družbeno sprejemljivost treba skrbeti tudi na prihodkovni strani, je pojasnila. Novela bi po njenih besedah v letu 2012 v proračun prinesla 40 milijonov evrov, poleg tega pa bi vladi in socialnim partnerjem dala čas, da pridejo do sprejemljivega predloga, ki bi zmanjšal možnosti za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. (sta)
Rektorji za sestanek z Janšo in preklic načrtovanih varčevalnih ukrepov
Rektorji vseh štirih slovenskih javnih univerz pa so na petkovem srečanju v Mariboru izrazili ogorčenje nad varčevalnimi ukrepi, ki jih na področju visokega šolstva načrtuje vlada. Ob tem so se zavzeli za nujen sestanek s predsednikom vlade Janezom Janšo, da bi mu pojasnili, da so ti načrti »napaka«, ki ima lahko »hude« dolgoročne posledice. »Situacija je resnično zelo resna,« je povedal rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj. Poudaril je, da so slovenske univerze že sedaj »podfinancirane«, zato ne bodo prenesle nadaljnjega krčenja sredstev. Slednje bi po njegovih besedah imelo dolgotrajne posledice, kot je na primer beg možganov.
»Strah nas je za prihodnost Slovenije,« je zatrdil rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik. »Skrbi nas kakovost diplome, kakovost diplomantov.« Skupaj z rektorjema univerz na Primorskem in v Novi Gorici Draganom Ma-rušičem in Danilom Zavrtani-kom so se dogovorili, da bodo zahtevali sestanek s premierom Janšo. Na njem mu bodo po besedah Rebolja predložili »analizo posledic in vsa dejstva o visokem šolstvu v Sloveniji«. »Predlog sprememb v visokem šolstvu je, milo rečeno, napaka,« je dejal kot predsedujoči
V osnovnošolsko izobraževanje je vključenih 162.800 otrok
V Sloveniji je bilo na začetku šolskega leta 2011/12 v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 162.800 otrok.
Osnovnošolsko izobraževanje v
rektorski konferenci. Prav tako bodo od države zahtevali takojšnjo dostavo točnih podatkov o letošnjem financiranju univerz. »Še vedno ne poznamo uredbe o financiranju visokega šolstva. Brez tega ne moremo natančno izračunati, koliko sredstev bo prejela posamezna univerza. To se mora takoj razjasniti,« je pojasnil Pejovnik.
Policijska sindikata v DZ vložila podpise za začetek referendumskega postopka
Predstavniki Sindikata policistov Slovenije in Policijskega sindikata Slovenije so v petek opoldan v državni zbor vložili 3455 podpisov za začetek referendumskega postopka o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. Ob tem menijo, da bi lahko kmalu prišlo do zaostritve stavke, če vlada ne bo imela posluha za njihove zahteve.
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je še enkrat izpostavil, da je stavka legitimna in zakonita, policisti pa da jo podpirajo, »ker jo enostavno razumejo«. »Če kdo razlogov za stavko ne razume, živi na enem planetu, pa ne samo na Luni, ampak na kakšnem drugem, malo bolj oddaljenem«, je nadaljeval. Ob tem je poudaril, da oba sindikata z začetkom postopka za referendum - tukaj gre za vprašanje izplačila regresa v javnem sektorju in državnih podjetjih
letu 2011 je uspešno končalo več kot 18.000 učencev. Na začetku šolskega leta 2011/12 je bilo v redni program osnovne šole vključenih 159.700 otrok, v prilagojeni program osnovne šole nekaj več kot 1600, v posebni program osnovne šole pa 1500 otrok. Osnovnošolsko izobraževanje pa je izvajalo 785 osnovnih šol in njihovih podružnic
- nikomur ne zvišujeta regresa. Spomnil, je da vlada z novelo o dodatnih interventnih ukrepih, ki jo je državni zbor sprejel ta teden, enostransko posega tudi v gospodarstvo. Se pa strinja, da bi višino regresa pri proračunskih porabnikih lahko postavili na skupni imenovalec, vendar pa v skladu z zakonom, pravnim redom in ustavo.
Če vlada za njihove zahteve ne bo imela posluha, Petrovič meni, da bo moral policijski stavkovni odbor začeti izvajati ostrejši pritisk na vlado. O zaostritvi bi se lahko začeli pogovarjati že prihodnji teden, je dejal, Uroševič pa je dodal, da morda že po ponedeljkovih pogajanjih, če ne bo konkretnih premikov.
Pobuda policijskih sindikatov za začetek referendumskega postopka je izrazito nesoli-darna do zaposlenih v gospodarstvu in brezposelnih, je v izjavi za medije dejala poslanka SDS Romana Tomc. Kot je dejala Tomčeva, se brezposelni namreč ne sprašujejo, ali bodo dobili regres, ampak se predvsem sprašujejo, ali bodo dobili zaposlitev. Ob tem je povedala, da se sindikati niso strinjali »z nekim malenkostnim zamikom« izplačila regresa, s tem pa so na drugi strani povzročili izrazito škodljive posledice. Omogočilo se bo namreč izplačilo visokih regresov v družbah v pretežni državni lasti, je dejala Tomčeva. Ob tem je spomnila na primere iz lanskega leta, ko so bili izplačani tudi regresi v višini 1700 evrov.
STA (pripravlja: SM)
in 57 šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Ob koncu šolskega leta 2010/11 je osnovnošolsko izobraževanje uspešno končalo 17.775 učencev, izobraževanje s prilagojenim programom 184 učencev, izobraževanje za odrasle pa 256 udeležencev. V šolskem letu 2010/11 se je v okviru obveznega predmetnika in izbirnih vsebin učilo enega tujega jezika 51 odstotkov vseh osnovnošolcev, dveh ali več tujih jezikov pa 16 odstotkov. (sta)
Uvodnik
Psi in mačke so zakon
V predpruzničnih dneh, ko so mediji, posledično pa tudi družinske, službene in gostilniške debate polni razglabljanj o pravilnosti te ali one odločitve te ali one vlade, odziva tega ali onega sindikata, o krivdi, nedolžnosti in nedotakljivosti tega ali onega trdokožega poslanca ter o grozečih posledicah tega ali onega protikriznega ukrepa, se človeku zdi skoraj nepomembna razprava o kakšni vsaj navidezno manj pomembni temi, kot denimo to, kaj bo kdo čez praznike vrgel na žar. Koga neki brigajo psi, mačke in druge domače ali divje živali, saj še za človeka ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Pa vendar...
Že pred tisočletji so naši predniki znali razlikovati med živalmi, ki so bile človeku nevarne in se jih je bilo treba bati, in med tistimi, ki so mu bile potrebne za prehrano in preživetje, pa tudi onimi, ki so mu pomagale pri lovu, čuvanju premoženja in prijateljevanju. Stari Egipčani, denimo, so častili mačke kot bogove, saj so bili prepričani, da je v njih nadnaravna moč. Do neke mere bi jim lahko mirno pritrdili. Živali, ki si jih je človek lahko udomačil, so kmalu postale hišni ljubljenčki, nanje se je vse tesneje navezoval, zato jih danes v mnogih domovih jemljejo že kot nepogrešljiv del družine in celo kot statusni simbol.
In ker se Evropejčki tako radi nalezemo vsega, kar se zgodi na oni strani luže, naj vam zaupam, da so pri velikem bratu trenutno najbolj priljubljene domače živali zajčki, sledijo jim psi in dihurji(?), mačke, papagaji, ribe, morski prašički, hrčki in želve. Tu bom nehal, saj se podgan, kač, kuščarjev in škorpijonov pri nas še vedno bojimo. Da imamo že tudi pri nas pasje šole, hotele, frizerje in prodajalne pasjih oblačil, je le posledica prej omenjenega vpliva velikega brata, hišnim ljubljenčkom pa je že tudi pri nas dovoljen dostop do krajev, kamor včasih niso smeli - ne le v trgovine in lokale, ponekod jih lahko nosijo že tudi na delovna mesta. Da ne govorimo o pozitivnih terapevtskih učinkih druženja z živalmi ter o dejstvu, da je blagodejni učinek druženja s hišnimi ljubljenci dandanes ponekod še edino zdravilo za največjo bolezen, predvsem starajočega se prebivalstva - osamljenost. Psi in mačke so zakon.
In zakaj vam vse to pripovedujem? Zato ker je danes naš praznik. 24. april je namreč svetovni dan za zaščito živali in menda še vedno velja, da smo ljudje najvišje razvita žival. Vprašanje je le, ali se tega vsi zavedamo.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Sedma seja kolegija županov Spodnjega Podravje
Drvijo mestne in druge občine v bankrot?
V torek, 17. aprila, so se v Mestni hiši na Ptuju sestali župani občin Spodnjega Podravja in njihovi namestniki; slednjih je bilo tokrat več kot županov. Stoodstotno odsotni so bili tokrat poslanci Državnega zbora, manjkal pa je tudi državni svetnik, tako da aktualnih informacij o njihovem delu tokrat ni bilo.
Foto: Črtomir Goznik
Med udeleženci aprilskega kolegija županov je bil tudi Leo Kremžar, predsednik Skupnosti občin Slovenije
V informaciji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je direktorica Alenka Korpar izpostavila aktivnosti v zvezi s pripravo odloka o načinu izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in koncesijskega akta. Tako je do seje kolegija županov 11 občin že sprejelo oba odloka, od tega so bili v treh občinah sprejeti v osnutku, predloge pa naj bi sprejeli še do konca meseca oziroma najpozneje v prvem tednu maja. Dve občini bosta oba dokumenta sprejeli po skrajšanem postopku v maju, prav tako tudi MO Ptuj, ki bo v ponedeljek obravnavala osnutek, predlog pa v maju. Do 22. maja naj bi bila dokumenta sprejeta v vseh občinah oziroma tudi že objavljena, da bi se lahko začel postopek javnega razpisa in izbire koncesi-onarja.
Korparjeva pa je tudi povedala, da so bili pravočasno iz vseh občin poslani zahtevki za sofinanciranje delovanja skupne občinske uprave. Sklepe o sofinanciranju ministrstva za lokalno upravo in javno upravo je pričakovati še ta mesece oziroma maja. Informacija o izvajanju skupnih nalog SOU v Spodnjem Podravju zajema še problematiko CERO Gajke oziroma projekt nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki, stanje na področju sprememb in dopolnitev prostorskih planov občin ter podatke o postopkih priprave občinskih prostorskih načrtov, o delu medobčinskega redarstva, medobčinske inšpekcije, v okviru katere se trenutno med drugim izvajajo tudi nadzori nad izveski v starem mestnem jedru Ptuja, označbami podjetij, katerih dejavnost se več ne izvaja, poletnimi terasami in postavitvijo panojev A, in skupne notranje revizijske službe.
Na Ptujskem je največ krajevnih uradov v primerjavi z ostalo Slovenijo, prav tako je tukaj tudi največ občin, je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah, ko je predstavljal problematiko delovanja krajevnih uradov v letu 2012 in racionalizacijo njihovega delovanja. Pogoji za delovanje so birokratski, zahteva je, da se za uslužbenca na krajevnem uradu zagotovi takšna zaposlenost, ki je po vsebini in obsegu primerljiva z delom na Upravni enoti Ptuj. Podatki kažejo, da ima samo šest krajevnih uradov (Destrnik, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Videm in Gorišnica) takšen obseg dela, ki je primerljiv z obsegom
dela uslužbenca na sedežu UE. Daleč največ upravnih in drugih nalog so lani opravili v KU Kidričevo, skupaj jih je bilo kar 7148. Zaradi racionalizacije je UE Ptuj v letošnjem letu zmanjkalo 16.562 evrov, kolikor so v lanskem letu plačali za stroške ogrevanja, elektrike in čiščenja, ta znesek pa bi bil še višji, če bi morali plačevati še najemnino, ob tem pa jim v nekaterih občinah delno pokrivajo še stroške ogrevanja, elektrike in tudi čiščenja. Načelnik UE Ptuj je na sejo kolegija županov prišel s predlogom, da želijo v UE občanom zagotoviti enako dostopnost storitev kot do sedaj, kar pa v trenutni finančni situaciji ni mogoče.
Občine še več za materialne stroške krajevnih uradov?
Obstoječo organiziranost krajevnih uradov je mogoče ohraniti le ob pogoju, da bo šestnajst občin na Ptujskem z UE Ptuj sklenilo sporazum o prevzemu in pokrivanju obratovalnih stroškov krajevnih uradov na svojih območjih. Če z občinami, na območju katerih delujejo krajevni uradi, ki ne izpolnjujejo meril za delo, ne bodo sklenili sporazumov, se bodo ukinili. Sporazume o znižanju dosedanje višine obratovalnih stroškov pa bo treba skleniti tudi za delo tistih krajevnih uradov, ki izpolnjujejo pogoje za delo, v nasprotnem bo treba sprejeti ukrepe za drugačno organizacijo dela krajevnih uradov. V letu 2011 je UE dobila za pokrivanje materialnih stroškov 280.900 tisoč evrov, letos pa 226.039 ali za 54.870 evrov
manj. Pred tem pa so se morali odreči vsej reprezentanci, vodi, kavi, časopisom, od lani pa tudi ni več cvetja pri poročnih obredih.
Velik problem za letošnje leto znašajo tudi poštni stroški, ki bodo po oceni presegli 100 tisoč evrov, v proračunu za letos za UE Ptuj niso zagotovljeni, o njihovem pokrivanju se bo treba še posebej dogovarjati z ministrstvom za finance. V letošnjem letu se bodo poštni stroški povečali tudi zaradi velikega povečanja izdaje novih dokumentov, teh naj bi bilo letos okrog 26 tisoč, brez upoštevanja tistih, ki bodo za dokumente zaprosili prvič. V razpravi so predstavniki občin izrazili željo, da bi obdržali krajevne urade, ob tem pa povedali, da že sedaj v nekaterih občinah ob tem, da za delo teh uradov ne zaračunavajo najemnim, razen v Majšper-ku, sofinancirajo tudi stroške ogrevanja in čiščenja. V občini Cirkulane bi na primer morali za delovanje krajevnega urada dodatno zagotoviti 335 evrov letno, toliko so znašali stroški UE Ptuj za njegovo delovanje. Pri tistih uradih, ki ne izpolnjujejo pogojev za delo, pa je imel najvišje stroške obratovanja KU Zavrč, in sicer 1499 evrov. Najvišje obratovalne stroške pri uradih, ki izpolnjujejo pogoje za delo, je imel videmski, kjer so znašali 2393 evrov. Lani so vse krajevne urade opremili z računalniki, vsi krajevni uradi izpolnjujejo tudi pogoje za sprejem vlog za osebno izkaznico in potni list.
V občinah na Ptujskem pričakujejo, da se bodo trenutne dileme okrog tega, kateri krajevni urad zapreti in kateri ne, lahko razrešile tudi v okviru posamičnih pogovorov, ki jih želijo opraviti z načelnikom
Upravne enote Ptuj. Omenjene sporazume naj bi občine z UE Ptuj sklenile že do 1. maja, v nasprotnem je ogroženo delovanje vseh sedanjih 15 krajevnih uradov. V občinah ob tem tudi opozarjajo, da bo težko, saj so proračuni za letos že sprejeti, v njih pa ni postavk za te namene oziroma dodatno pokrivanje materialnih stroškov za delovanje krajevnih uradov.
Na 7. seji kolegija županov Spodnjega Podravja so obravnavali tudi pogodbo o ustanovitvi konzorcija za zagotovitev finančnih sredstev za nabavo avtobusa za odvzem krvi na terenu. S tem sta predstavnike občin na Ptujskem seznanila Tone Brumen, poslovni tajnik konzorcija, in Bojana Bizjak, dr. med., spec. transfuziologi-nja UKC Maribor, vodja enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj. Sredstva za nakup avtobusa naj bi zagotovile občine, opremo zanj pa bi kupil UKC Maribor. Skupaj naj bi stal 450 tisoč evrov. V nekaterih občinah osrednjih Slovenskih goric so takšen nakup že podprli, tudi v Murski Soboti so se o njem pozitivno izrekli, MO Ptuj pa je sredstva za ta nakup že zagotovila v svojem proračunu. Kljub kriznim časom v konzorciju računajo, da bi tudi v občinah na Ptujskem zmogli prispevek v višini pol evra na občana. Zbiranje krvi z avtobusom je v tujini že običajna praksa, v Sloveniji se s tem šele začenjamo ukvarjati. Z njim se ne bi prevažali samo tisti, ki delajo pri odvzemu krvi, temveč bi bil to potujoči laboratorij, kjer bi se že ob samem odvzemu krvi na terenu pričela obdelava. Tudi Evropa postavlja vedno ostrejše pogoje za odvzem krvi na terenu, ki jim Slovenija mora slediti.
Z avtobusom za odvzem krvi bi se še bolj približali krvodajalcem na terenu, lahko bi šli v podjetja, tovarne. V občinah tudi za ta nakup v tem trenutku nimajo zagotovljenega denarja, predlagatelji nakupa avtobusa za odvzem krvi računajo, da bodo v občinah potrebna sredstva zagotovili ob rebalansih. Kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan ni realno pričakovati, da bi v letošnjem letu rebalanse sprejemali zaradi dodatnih nalog, vsaj kar zadeva MO Ptuj bodo ta nakup skušali umestiti v proračun za leto 2013. Pobudo za nakup takšnega avtobusa pa podpirajo. Morda bi kazalo akcijo zbiranja sredstev razširiti in jo v enem delu izvesti tudi v okviru dobrodelnih aktivnosti, je predlagal ptujski župan.
Občine že ves čas stiskajo
Predstavnike občin s Ptujskega pa je Leo Kremžar, predsednik skupnosti občin Slovenije, seznanil z aktivnostmi o varčevalnih ukrepih, ki jih vodijo z državo. V skupnosti želijo videti bolj racionalne variante, znižanje obveznosti za občine in temu primerne posege v prihodkovno stran. Povprečnina bi morala znašati 609 evrov, dejanska je 554, sedaj pa je predlog, da se zniža na 543,5 evra ali za 11,5 evra. To v zneskih pomeni veliko, za Ljubljano na primer pomeni nekaj manj kot tri milijone evrov, za Maribor okrog 1,1 milijona, za srednjo občino pa okoli sto tisoč evrov. Občine so v zadnjih letih dobile veliko novih nalog, vendar za to niso dobile niti evra dodatnega denarja, po zakonu pa bi ga morale. V državi se ustvarja vtis,
kot da vsi drugi nekaj prispevajo k reševanju krize, razen občin, ki živimo v nekem izobilju, je dejal Kremžar. Občine že ves čas stiskajo in delajo nove stvari, ne da bi zato dobile dodaten denar. Skupnost občin se bo še naprej pogajala, če pa bodo ukrepi za občine sprejeti brez nas, jim ne bo preostalo drugega, kot da javno povedo, da se je to zgodilo brez njih. Vrhovni oblasti je treba povedati, da občine niso prezadolžene, slovenske občine so med najmanj zadolženimi v Sloveniji, njihova skupna zadolžitev znaša le 1,9 BDP. Država je tista, ki je prezadol-žena. Delitev Slovenije na 211 občin je bila razvojna, šele z njihovo ustanovitvijo je v ta okolja prišel razvoj in hudo bo, če ga bomo z nespametnimi ukrepi izgubili. Nogavice so prazne, zdaj prihaja čas za vprašanje, od česa bomo jutri živeli, treba bo začeti odpirati delovna mesta v gospodarstvu in storitvah ne glede na družbenoekonomski sistem. Ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da če se ne bo nekaj spremenilo pri financiranju mestnih občin, bodo v dveh letih v celoti bankrotirale. MO Ptuj ima za 16,2 milijona evrov z zakonom predpisanih obveznosti, država jih v tem trenutku zagotavlja 11, za ostalih 5,2 milijona evrov se mora občina sama znajti. Ko so prodajali zemljišča, gradili, pobirali komunalni prispevek je še šlo, danes pa tega ni več. MO Ptuj dobesedno drvi v stečaj, glede na to da je država v tem trenutku ustavila tudi vse prilive na že podpisane pogodbe. Za štiri investicije iz države ne prihajajo načrtovana sredstva, MO Ptuj jih mora pokrivati z lastnim denarjem, zato se lahko zgodi, da v jeseni ne bomo mogli več pokrivati plač v javnih zavodih, ker ne bo gotovine, je opozoril Čelan.
Na Ptuju so v torek predstavili tudi dva projekta skupnosti: 3D javne razgrnitve prostora, ki je občinam na voljo brezplačno, in daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, ki je tudi projekt, ki bo sodil v okvir družbenega (socialnega) podjetništva. Ljudi bi bilo treba spodbuditi k večjemu posegu v gozdove, saj, kot je dejal župan občine Podlehnik Marko Maučič, ne znamo iz drobnega lesa narediti debelega, v tujini jim na tem področju gre dobro že dolgo, v Sloveniji pa ne znamo izkoristiti svojega največjega bogastva, ki je tudi eden največjih razvojnih potencialov.
MG
Slovenija • Obrtniki in podjetniki jutri na referendumu
O svoji usodi bodo odločili sami
Jutri, 25. aprila, je referendumski dan za slovensko obrt. Člani, več kot 52 tisoč jih je, bodo odločali o tem, ali bo članstvo v OZS in območnih zbornicah še naprej ostalo obvezno. Glasovalna mesta bodo odprta med 7. in 19. uro na vseh 62 območnih obrtno-podjetniških zbornicah.
Sklep o tem, da bodo glede članstva izvedli referendum, so sprejeli na izredni skupščini OZS 5. aprila. Obvezno članstvo obrtnike stane med 10 in 50 evri, mnogo med njimi pa so nezadovoljni s plačevanjem obveznih članarin. Svojo zbornico so na noge postavili sami, ker niso imeli pravega sogovornika, ki bi branil njihove interese v postopkih pogajanj z vlado. Gospodarska zbornica se je
„Negativne razvade iz parlamenta se prenašajo na občinsko raven, saj poslovnik občine Ormož ne pozna obstrukcije. Obstrukcija je sredstvo parlamentarne opozicije, da ovira, zavira ali preprečuje sprejemanje odločitev v parlamentu," je menil Vili Trofenik na tiskovni konferenci, ki je sledila nesklepčni seji in so jo pripravili sklicatelji seje, ter nadaljeval: „Pred kom beži koalicija? To je beg pred grenko resnico. Laž bo še naprej ostala laž, kršenje predpisov še naprej nezakonitost, vsak dan pa je škoda za občane večja."
Napovedal je tudi nekatere postopke občinske opozicije: „Danes smo poslali pristojnim ministrstvom predlog za nadzor nad nekaterimi akti občine Ormož. Če se naša domneva potrdi, morajo občino pozvati, da napake odpravi, če se to ne zgodi, mora vlada RS sprožiti ustavni spor. Poleg tega gre za
Kot predvideva osnutek državnega prostorskega načrta (DPN), je trasa daljnovoda 2x400 kilovoltov Cirkovce-Pince umeščena tudi nekaj več kot deset kilometrov po območju ljutomerske občine. Toda večina lastnikov zemljišč, po katerih bi bil daljnovod speljan, s tem ne soglaša. Da bi preprečili poseg, so že pred leti ustanovili civilno iniciativo, pa tudi občina Ljutomer je sprejela sklep, da ne želi daljnovoda po svojem zemljišču.
DPN so pričeli pripravljati leta 2000, po javnih razgrni-
vedno bolj ukvarjala z velikimi, interesi malih pa so ostali na stranskem tiru. Vedno, ko se v Sloveniji zamenja oblast, postane vprašanje obveznega članstva v zbornicah aktualno, da se potem v obrtniški organizaciji leto ali dve ukvarjajo z vprašanjem članstva, namesto da bi se reševala vprašanja, ki so pomembna za razvoj obrti in podjetništva ter s tem tudi prihodnosti države.
Tudi koalicijska pogodba
kopico napak pri sprejemanju in izvajanju proračuna, na področju javnih financ, investicij. Predlagali smo nadzor nad posameznimi dejanji občine in ministrstva bodo morala ta nadzor izvesti in ustrezno ukrepati." Pri tem je opozoril še na novo določbo kazenskega zakonika, po kateri grozi zaporna kazen od 3 mesecev do 6 let funkcionarjem in javnim uslužbencev, ki se zagrešijo čez nenamensko trošenje javnih proračunskih sredstev.
Ob rob zaprtju odlagališča je Vili Trofenik povedal še, da je občina v zadnjih treh letih Komunalnemu podjetju Ormož zaračunala skupno 630.197 evrov najemnine za objekt, ki od srede leta 2009 deluje na črno, in opozoril, da če bi to naredil kakšen podjetnik, bi bil za to drastično kaznovan. Menda pa ima celotna zgodba takšno ozadje, da želi občina Komunalno podjetje Ormož
tvali in obravnavali konec leta 2009 pa so sprejemali pripombe občin in posameznikov. Iz Ljutomera je že leta 2001 prispelo sporočilo, da s potekom trase ne soglašajo, in pri tem stališču vztrajajo še danes. Kot razlog se navaja, daje območje te občine preveč obremenjeno s komunalno infrastrukturo, med drugim na tej trasi že potekata dva daljnovoda in železnica, nov daljnovod pa bi z negativnimi vplivi dodatno poslabšal kakovost življenja in videz pokrajine.
Ob javni razgrnitvi osnutka
Janševe vlade ima zapisano poglavje o ukinitvi obveznega članstva v zbornicah. V njej piše, da bodo koalicijski partnerji sprejeli rešitve, s katerimi bo članstvo v zbornicah prostovoljno, razen v primerih, ko se članstvo z referendumom na ravni povezovanja v zbornico odloči za obvezno članstvo. Kar zadeva kmetij-sko-gozdarske zbornice, pa bo obvezno povezovanje vanjo dodatno omejeno na preje-
mnike subvencij in lastnike večjih gozdov.
V OZS so z odločitvijo o referendumu na nek način sledili koalicijski pogodbi oziroma politiki, ker ne želijo, da bi to vprašanje reševala politika in da bi že na začetku mandata rešili to vprašanje.
Stališče organov OOZ Ptuj glede referenduma je, da gre za zadevo članov, zato ne želijo kampanje za ali proti voditi preko medijev, ampak samo
znotraj svoje organizacije. Obrtniško stanovsko organizacijo so prostovoljno ustanovili njihovi predniki pred več kot 40 leti, zato ne bodo dovolili nikomur drugemu kot svojim članom, da o usodi svoje stanovske organizacije odločijo sami, ker samo člani obrtne zbornice vedo, kaj imajo od svoje organizacije, kaj bi lahko imeli in česa nimajo. V primeru drobljenja lahko izgubijo veliko več, kot imajo sedaj. Samo povezani bodo ostali močni, saj je vprašanje, kdo in kako bo zastopal interese obrtnikov v teh kriznih časih.
Za udeležbo na referendumu so člani OOZ Ptuj prejeli zloženko Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, o referendumu pa so te dni lahko več prebrali tudi v svojem glasi-
tje odlagališča, hkrati pa ga je motilo tudi zanikanje občinske uprave, da ne razpolaga s sporno dokumentacijo, pri
DPN leta 2009 so pripravljavci dokumentacije na območju občine Ljutomer prejeli 33 pripomb, domala polovica pa se jih nanaša na dejstvo, da prebivalci nočejo daljnovoda, ki bo potekal ob njihovih domovih. Pri tem še kar vztrajajo.
Z gospodarskega in kmetijskega ministrstva so bila na sedež občin posredovana dodatna stališča do pripomb in predlogov z javnih razgrnitev s spremenjenimi rešitvami DPN, na potezi pa so občine, ki se morajo na stališča v najkrajšem času odzvati.
Še prej, kot so o njih razpravljali ljutomerski občinski svetniki, se je sestala civilna iniciativa. Kot pravijo, so bili narejeni le nekateri lepotni popravki, zato od že znanih stališč ne bodo odstopili - daljnovoda na svojem območju enostavno nočejo! Tokratnega sestanka civilne iniciative v Ljutomeru
lu Obrtniške novice, kjer jih med drugim seznanjajo tudi s stališčem Alojza Košce, ki je predstavnik obrtnikov v državnem svetu, in desetimi najpomembnejšimi zahtevami slovenske obrti in podjetništva 2012. Oboje, tako zloženko kot novice, so prejeli le nekaj dni pred referendumom, kar ni bilo najbolje sprejeto; kot da bi se nekaj skrivalo, je bilo slišati od nekaterih.
Letno naj bi obvezno članstvo obrtniški organizaciji prineslo okrog 15 milijonov evrov, od tega dobijo območne zbornice 62,5 odstotka zbrane članarine, preostanek pa ostane OZS, ki je od okrog 5,7 milijona, toliko naj bi prejela lani, 4 milijone porabila za stroške dela.
MG
čemer se je občinska uprava z županom na čelu ujela na laži in tega preprosto ne more tole-rirati, je povedal Cvetko.
Boštj an Štefančič opozoril na moralni madež, ki so ga z neudeležbo na seji dobili ormoški svetniki, saj jih je bilo menda veliko na sejmu KOVITO, kar se mu je zdelo zelo pohvalno, vendar bi morali priti tudi na sejo: „Pogovarjamo se namreč o 2,9 milijona nenamensko porabljenih sredstev, ki imajo vse elemente kaznivega dejanja, zagrešenega s strani župana in občinske uprave. Danes so vse stranke pokazale, kakšna moralna načela zastopajo, in takšna nimajo prostora ne v Ormožu in ne v Sloveniji."
Seje se je udeležila tudi Ana Pevec iz LDS, ki pa sicer ni dala svojega podpisa za sklic izredne seje, ker se ni strinjala, da točka o pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije uvrsti na izredno sejo. Seje pa se je udeležila, ker volivci svetnikom vedno pravijo, da so jih izvolili zato, da se sej udeležujejo. Po njenem mnenju imajo volivci prav, dodala pa je še, da bo dogodek občinski svet še bolj razdelil na pozicijo in koalicijo.
Viki Ivanuša
so se udeležili tudi predstavniki z ormoškega območja, kjer naj bi tamkajšnja lokalna politika podpirala predvideno traso daljnovoda. Zato pa so se sedaj nekateri posamezniki odločili, da se bodo priključili civilni iniciativi v Ljutomeru. Po mnenju Dušana Cvetka, člana ormoškega občinskega sveta, je javnost pri njih premalo obveščena o gradnji daljnovoda. Kot je povedal, pričakuje, da bodo na eni izmed prihodnjih sej v Ormožu razpravljali o celotni problematiki.
Člani civilne iniciative, ki se poslej imenuje Ljutomer-Or-mož, bodo v naslednjih dneh povabili lastnike zemljišč, po katerih naj bi tekla trasa daljnovoda, in jim predstavili negativne učinke daljnovoda, ob ljutomerski pa pričakujejo podporo tudi ormoške občine.
NŠ
Ormož • Prva izredna seja občinskega sveta padla v vodo
Podali predlog za nadzor delovanja občine
Petkova prva izredna seja ormoškega občinskega sveta je bila končana prej, kot se je začela. Predsedujoči Alojz Sok je namreč lahko le ugotovil, da seja ni sklepčna, saj je bilo prisotnih le šest svetnikov, ostali so se opravičili.
spraviti v položaj, ko bo formal-	Peti podpis za sklic izredne
no krivo za zaporo odlagališča,	seje je prispeval svetnik SNS
in potem odpreti podjetje s to-	Dušan Cvetko, ki je svoj pod-
vrstno dejavnostjo.	pis dal zato, ker ga skrbi zapr-
Foto: Viki Ivanuša
Svetniške klopi so bile bolj ali manj prazne: na seji je bilo le šest svetnikov, ostali so se opravičili.
Ljutomer • Civilna iniciativa proti daljnovodu
Priključili so se tudi Ormožani
Civilna iniciativa iz Ormoža se je priključila ljutomerski, ki nasprotuje gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince po predvideni trasi.
Foto: NS
Člani civilne iniciative Ljutomer-Ormož
Ptuj • S pogovora vlade s predstavniki lokalnega življenja
Tretjino problemov predstavljajo birokratske ovire
V slavnostni dvorani Ptujskega gradu je 18. aprila potekal pogovor predstavnikov Vlade, na katerem so sodelovali predsednik Janez Janša, minister za finance dr. Janez Šušteršič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav, državni sekretar za infrastrukturo in prostor dr. Igor Šalamun ter državni sekretar na ministrstvu za obrambo dr. Peter Stavanja, s predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, poslanci Državnega zbora, predstavniki Državnega sveta in nekaterih institucij o stanju v gospodarstvu in razvojnih problemih.
Območje Spodnjega Po-dravja je kriza zelo zaznamovala, stopnja zaposlenosti je nižja kot je bila leta 2000, kar se kaže tudi na splošnem stanju v regiji, investicijskem področju in posledično tudi na manjšem obsegu denarja za javni sektor.
Ptujski župan Štefan Čelan je pozval k reševanju problemov krize pri njenem izvoru, v finančnem sitemu in finančnih institucijah. Po njegovem prepričanju bi se morala evropska politika dogovoriti, na kakšen način bo uredila te težave, in ne posvečati temu, »kako bomo na koncu preštevali mrtve«. Nujno potrebno je, da se preseka s prakso pobiranja davkoplačevalskega denarja za reševanje finančnih špekulacij posameznikov, ki so denar odlili v davčne oaze.
Ko je predsednik vlade Janez Janša govoril o spopadanju s krizo in nujnimi prilagoditvami, je ocenil, da to ne bo nič dramatičnega in da gre v tej fazi, če bomo to prilagoditev izvedli sami, v bistvu za relativno blage ukrepe. Velik korak bo treba narediti letos, enega pa še v letu 2013, vsako zamujanje pa bo stanje le poslabšalo, ker bodo potrebni
večji rezi. V vladi se zavedajo vseh problemov, od tega jih kar tretjino predstavljajo birokratske ovire, predvsem pri izdaji soglasij pri umeščanju v prostor. Z reorganizacijo vlade in ministrstev so se tega problema že lotili, generalno pa se bodo z njim spopadli takoj, ko bodo uspeli z gašenjem sedanjih razmer. V razpravi so udeleženci pogovora opozorili na vrsto problemov, s katerimi se srečujejo na posameznih področjih, ki jih bo treba rešiti, da bo Slovenija lahko obrnila nov list v svojem razvoju.
V obrti primanjkuje kakovosten kader
V obrti oziroma malih podjetjih primanjkuje kvalitetnega kadra, šole ga ne zagotavljajo, saj bi morali usposobljen kader dobiti že iz šole, ne pa da ga morajo ob prihodu v podjetje dodatno usposabljati. Velik problem so tudi prevelike obremenitve plač s prispevki in davki, prav tako birokratske ovire, na katere opozarjajo tako v lokalnih skupnostih kot v gospodarstvu oziroma obrti in podjetništvu. Kljub krizi bi
Foto: Črtomir Goznik
V slavnostni dvorani Ptujskega gradu je 18. aprila potekal pogovor Vlade RS s predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, poslanci Državnega zbora, predstavniki Državnega sveta, institucij in drugimi.
nekateri še radi gradili, a ne morejo, ker na uskladitev že leta čaka čez 190 občinskih prostorskih načrtov. Načrtovanje in usmerjanje razvoja mora nujno ostati na lokalni ravni, saj se bo v nasprotnem v malih občinah razvoj, ki se je začel z njihovo ustanovitvijo, ustavil. Udeležence pogovora je zanimalo tudi, kdaj bo prišlo do ukinitve instituta prisil-
ne poravnave, ki je neumnost, ki ji ni para.
V turizmu, ki je ena od velikih razvojnih priložnosti Spodnjega Podravja, pričakujejo, da bodo sprejeti ukrepi za spodbujanje gospodarstva takšni, da bodo prispevali tudi k razvoju turizma oziroma jih bo deležen sam turizem. Z ustreznimi ukrepi pa je treba povečati tudi proizvodnjo do-
Ptuj • Šušteršič v PP in inštitutu
„Od vlade ne pričakujemo denarja, ampak boljše pogoje"
V sklopu vladnega obiska v Podravski regiji se je v sredo v Perutnini Ptuj mudil minister za finance Janez Šušteršič. S predsednikom uprave in generalnim direktorjem PP Romanom Glaserjem sta spregovorila o umeščenosti Perutnine Ptuj v regijsko in nacionalno gospodarstvo, saj družba velja za enega večjih plačnikov v državni proračun.
Glaser, ki je tudi predsednik Štajerske gospodarske zbornice, je v pogovoru s Šušterši-čem med drugim povedal: „Od vlade pričakujem predvsem posluh za potrebe gospodarstva in da skladno s tem posluhom skupaj najdemo prave ključe za učinkovite rešitve. Ne pričakujemo neposrednih ukrepov, ampak ustvarjanje razmer, ki vzpostavljajo gospodarstvu prijazne pogoje, ga razbremenijo, in da vlada z mehanizmi, ki jih ima na voljo, predvsem banko SID, bolj energično spodbudi izvozno gospodarstvo. Če ne bomo imeli močnega izvoza, slovensko gospodarstvo namreč ne more ustvarjati pomembne rasti, saj je domicilni trg premajhen za poslovne sisteme z večjim obsegom poslovanja! Zavedati se moramo namreč, da so zvezde slovenskega gospodarstva velika podjetja, ki
so velik zaposlovalec, plačujejo davke in soustvarjajo socialno okolje. Gospodarstvo je že naredilo velike notranje premike v smeri internacionalizacije in povečevanja obsega poslovanja, zdaj pa to pričakujemo tudi od nove vlade, ki je nekatere tovrstne korake že naredila, kljub kratkemu dosedanjemu mandatu."
Minister Šušteršič mu je zagotovil, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da bo spodbudila slovensko (in s tem tudi podravsko) gospodarstvo. Sicer pa obisk PP ni bil edini Šušteršičev obisk podjetij s Ptuja; obiskal je namreč tudi podružnico ruskega znanstvenoraziskovalnega državnega inštituta OAO NIITeplopribor z domicilom v Moskvi. Srečal se je z generalnim direktorjem inštituta Sergeyem Kuznetso-vom in direktorjem slovenske podružnice tega inštituta Bo-
janom Držajem. Ker je OAO NIITeplopribor Moskva, podružnica Ptuj, prva podružnica tega inštituta na ozemlju Evropske unije sploh, so ministra zanimali predvsem projekti in perspektive inštituta. Držaj mu je povedal, da so doslej že vzpostavili proizvodnjo
krmilnih sistemov za energetiko, posebej termoelektrarne: „Pripravljamo pa se tudi za nanotehnološko zaščito, ki jo bomo med drugim vgradili v plinovod Južni tok, kar bo predstavljalo novo materialno vez med Slovenijo in Rusijo."
SM (vir: Dialog)
Foto: Dialog
Minister za finance Janez Šušteršič je na obisku v PP zagotovil, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da bo spodbudila gospodarstvo. Ni pa povedal, koliko in kaj je v moči vlade ...
mače hrane, da je bo v slovenskih trgovinah na voljo več.
Področje, ki mu bo treba nameniti posebno pozornost, so tudi javna naročila, pri katerih je trenutno tako, da je večji poudarek na postopku kot na vsebini. Podjetniki s Ptujskega nimajo dobrih izkušenj z banko SID, v kateri je že prišlo do zamenjave nadzornega sveta, do česar pa ni prišlo zaradi politike, ampak je bil poseg storjen, da bo banka sledila funkciji, zaradi katere je bila tudi ustanovljena.
Finančni minister dr. Janez Šušteršič je predstavil nekatere predvidene spremembe na področju davčne zakonodaje; olajšave za raziskave in razvoj so že sprejete, lestvice pri dohodnini še niso spreminjali, pogovori tečejo tudi o uvedbi sistema pavšalne obdavčitve za s. p., mala in mikro podjetja. Novo Ljubljansko banko naj bi dokapitalizirali s tujim kapitalom, pričakovati je, da bo bančni krč popustil proti koncu leta, smo na dobri poti, da bi to dosegli, je dejal Šušteršič. Na prakso bank, da se morajo mali podjetniki in s. p.-ji pred najemom kredita izkazati s potrdilom o plačanih prispevkih in davkih, veliki pa ne, pa so bo besedah finančnega ministrstva brez vpliva.
Ustvarjamo
konkurenčno
okolje
Kot je na Ptuju poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav, bo vlada podpirala predvsem horizontalno razbremenjevanje gospodarstva na račun vertikalnega, ker je cilj ustvarjanje konkurenčnej-
šega poslovnega okolja. Sredstva je treba pustiti tam, kjer se ustvarjajo, namesto da se skozi davke poberejo v državni proračun, nato pa po lastni presoji dodeljujejo nazaj v gospodarstvo. Nesporno dejstvo je, da bodo tisti, ki znajo ustvariti, akumulacijo znali samo tudi najbolje naložiti in oplemenititi, je poudaril minister za gospodarski razvoj. »Že takoj na začetku je bil dan signal gospodarstvu, da želimo ustvariti konkurenčnejše okolje, ta signal pa je pomemben tudi za tuje investitorje, ki jih v vsakem primeru želimo privabiti v Slovenijo. Za spodbuditev gospodarstva nujno potrebujemo tuji kapital. Pri stroških dela ima vlada v tem trenutku zelo zavezane roke, dokler ne bodo izvedene strukturne prilagoditve v zdravstvenem in pokojninskem sistemu,« je povedal Žerjav. Še za pol leta pa so bile zamrznjene cene komunalnih storitev.
Glede bančnih garancij pa je Žerjav dejal, da je pri Podjetniškem skladu Maribor na voljo instrument bančne garancije za subvencioniranje obrestne mere za inovativne in druge projekte. Trenutno je odprt razpis za 27 milijonov evrov, v pripravi pa je novi za 54 milijonov evrov. To je eden pomembnih vertikalnih ukrepov.
Za nekatere institucije, ki delajo projektno, med njimi je tudi Mestno gledališče, so problem avtorske pogodbe. O tem je minister odgovoril, da bodo iz omejevanja sklepanja avtorskih pogodb izvzete dejavnosti, ki potekajo na podlagi takih pogodb. Trenutno zamrznjenje se ni zgodilo zato, ker bi se vladi to zdelo dobro, ampak zaradi tega, ker je bilo samo lani sklenjenih za 23 milijonov evrov tovrstnih pogodb z znanimi izvajalci. Odločbo o dodelitvi sredstev pa bo MGP prejelo takoj po sprejemu rebalansa proračuna, ko se bo vedelo, s kakšnimi sredstvi bodo institucije razpolagale.
Na ptujskem srečanju vlade z gospodarstveniki, župani, poslanci in drugimi so govorili tudi o nadaljevanju izgradnje avtoceste od Dražencev do Gruškovja. Državni prostorski načrt je izdelan, v tem trenutku je v fazi pridobivanja gradbeno dovoljenje. Pričakovati je, da bi se dela pričela v letu 2013 in da bi se zaključila v letu 2015. Največja kritična točka je odkup zemljišč, ki ga izvaja Dars.
MG
Markovci • Sredi 13. občinskega praznovanja
Najslovesneje v četrtek in na markovo nedeljo
Konec tedna so v občini Markovci pričeli prireditve v počastitev 13. občinskega praznika. Na osrednji slovesnosti se bodo zbrali ta četrtek, slovesno pa bo tudi na markovo nedeljo, 29. aprila.
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je ob prazniku ponosen in zadovoljen, saj bo center občine kmalu v povsem novi podobi, veliko pa so postorili tudi v vseh okoliških vaseh: »V času med obema praznikoma smo veliko postorili. Omeniti moram gradnjo novega poslovno-stanovanj-skega objekta v Markovcih, saj bomo s tem pridobili več poslovnih prostorov, lokalov in stanovanj. Pomembna je tudi ureditev vaškega trga za tem objektom, saj bo tako center Markovcev v lepši podobi. Pripravljamo se tudi na gradnjo novega 9-oddelčnega otroškega vrtca, v katerem bo prostora za 180 otrok. Pričakujemo, da bomo lahko pričeli gradnjo že v naslednjem mesecu in da bo dokončan v začetku prihodnjega leta.«
Precej dela ste opravili tudi v drugih vaseh vaše občine ...
»Res je, že skoraj v vseh vaseh imamo zgrajeno razen v Novi vasi in Stojncih, kjer smo del kanalizacije že končali, in se napotili proti Bukovcem, nadaljevali pa bomo, ko bomo prejeli kohezijska sredstva. Ob posodabljanju cest gradimo tudi kolesarske steze. Del smo jih v Stojncih že zgradili, v zaključni fazi je projekt do meje z občino Gorišnica in ob cesti Spuhlja-Stojnci, v pripravi pa je še za stezo med Spuhljo in Moškajnci, tako da bomo imeli v kratkem kolesarske steze
Foto: M. Ozmec
Zupan občine Markovci Milan Gabrovec je ob prazniku ponosen in zadovoljen, saj bo center občine kmalu v lepši podobi.
ob obeh glavnih cestah v občini.«
Kakšni pa so vaši načrti?
»V Markovcih se pripravljamo na ureditev mansarde na vrhu občinskega poslopja, kjer želimo urediti prostore za društva, morda za kakšno mirno dejavnost ali za katero od strank. Uredili bi radi etnografski muzej, radi pa bi zgradili tudi dvigalo, saj želimo biti prijazni do invalidov in starejših oseb.
V Bukovcih smo zgradili dovozno cesto, s katero smo omogočili gradnjo, tako da bomo v tej vasi kmalu imeli novo stanovanjsko sosesko. Podobno cesto želimo zgraditi še v Stojn-cih, pogovori pa potekajo tudi z vaščani Sobetincev. V tej vasi se pogovarjamo tudi o gradnji doma krajanov in gasilcev, saj je sedanji dotrajan in premaj-
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
POSTAVLJANJ E OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
1/ißM občanom Uc obeaulam zehm
piyétiur ptazm/cuye, pnazrtka Občim Mankotfci.
in, podmiM fmtkenjM za izkazom zaupale.
hen. Pričeli smo obnovo ceste od obrtne cone Novi Jork do že obnovljene ceste v Sobetin-cih. V Zabovcih pa se pogovarjamo o gradnji rekreacijskega parka ob akumulacijskem jezeru, ki je bolj markovsko kot ptujsko, saj ga je 75 odstotkov na območju naše občine. Krajani želijo ob jezeru zgraditi velik park s turističnim kampom in bungalovi, s čimer bi obiskovalcem omogočili, da preživijo ob jezeru več dni, želje po uporabi infrastrukture pa imajo tudi športna društva in organizacije. Da bi omogočili razvoj navtičnega turizma, pa bi ob jezeru zgradili še objekt za dvig in spust čolnov, težkih do 2000 kg.«
Te dni pa se verjetno posvečate prireditvam ob občinskem prazniku?
»Prireditve v počastitev 13. občinskega praznika smo pričeli v soboto s koncertom mešanega pevskega zbora, v nedeljo smo pripravili kmečko tržnico in ribiško tekmovanje, v ponedeljek je bilo srečanje krvodajalcev, v torek bomo v Sobetincih odprli novo kanalizacijo in cesto, v sredo pripravljamo nogometni turnir mladih selekcij, osrednja slovesnost pa bo v četrtek, 26. aprila, ob 18. uri, ko bomo
V občini Markovci smo ob 13. občinskem prazniku in 14. obletnici obstoja občine veseli uspehov, ki smo jih in jih bomo skupaj dosegli v bodoče. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom iskreno čestitamo.
Hkrati vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku.
Milan Gabrovec, prof. župan
podelili tudi letošnja občinska priznanja. V petek bomo nada-
ljevali praznovanje s pohodom po občini in gasilskim tekmo-
Foto: M. Ozmec
Na markovo nedeljo bodo pred farno cerkvijo tudi letos pripravili Markov bazar.
vanjem v Prvencih, v soboto pripravljamo tekmovanjem v odbojki na mivki in jubilejni koncert ob 90-letnici gobe na pihala. Na markovo nedeljo bomo v Markovcih pripravili markov bazar ter novost, srednjeveško markovo proščenje. Vse občane vljudno vabim, da se prireditev udeležijo v čim večjem številu, ob prazniku jim iskreno čestitam in jih še naprej vabim k sodelovanju ter sooblikovanju občinske politike in našega skupnega razvoja. Skratka želim, da smo dneh praznovanja čimbolj skupaj in da se tudi malo poveselimo, saj se bomo potem še lažje soočali z novimi nalogami in izzivi!«
-OM
Ptuj • Ministrica obiskala Sožitje
Novakova obljubila pomoč
V sklopu delovnega obiska Vlade RS na Ptuju je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak obiskala društvo Sožitje. Medtem ko so drugi stavkali, so sami iskali nove priložnosti, do uresničitve katerih bi jim lahko pomagala tudi ministrica.
Srečanje ministrice Ljudmile Novak z zaposlenimi na Sožitju Ptuj, društvu za osebe z motnjami v duševnem razvoju, je potekalo minulo sredo. Zaposleni so kljub stavki v javnem sektorju ministrico sprejeli odprtih rok, saj so v skupnem druženju videli priložnosti za nadaljnje sodelovanje z ministrstvom, ki je v njeni pristojnosti.
Predsednik društva Sožitje Ptuj Janko Šuman je ministrici najprej predstavil delovanje društva, v katerem je povezanih 217 članov, od tega 78 prizadetih oseb. Gostovanje ministrice je izkoristil, da ji predstavi dosedanje mednarodno sodelovanje društva, ki mu predseduje. Izpostavil je podatek, da so si v preteklosti z dobrimi medsosedskimi državnimi odnosi celo zagotovili del finančnih sredstev za opre-
mljanje bivalne enote.
»Ravno meddržavna sodelovanja pa si želimo še razširiti,« je ministrici dejal Šuman. Prepričan je, da ta lahko društvu pomaga na več načinov, med drugim z navezovanjem stikov s podobnimi zavodi, ki delujejo v tujini. »Želimo se pokazati tudi izven meja Slovenije, in sicer na različne načine. Imamo lasten program, zato se s svojimi unikatnimi izdelki iz gline, papirja in ostalih materialov, zelo radi predstavljamo na stojnicah. Aktivni smo tudi v folklori, imamo pa tudi glasbeno skupino, s katero nastopamo. V glavnem, veseli bomo, če nam boste kakorkoli pomagali, da še večkrat pokažemo, kaj zmoremo. Za vse, kar se dogaja v našem varstveno-de-lovnem centru, pa se lahko zahvalimo našim zaposlenim, ki kažejo posebno toplino do
oseb z motnjami v duševnem razvoju, s katerimi delajo,« še dodaja predsednik društva Sožitje Ptuj.
Ministrico pa je nagovoril tudi vodja varstveno-delov-nega centra in bivalne enote ptujskega Sožitja Srečko Šalamun. Predstavil je določene
težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju in opozoril na neenakopraven položaj koncesionarjev v primerjavi z javnimi zavodi.
Potem ko je prisluhnila dvema vodilnima možema ptujskega Sožitja, je Novakova obljubila, da bo v okviru svojih zmožnosti poiskala načine, kako še izboljšati sodelovanje z društvi in organizacijami v Sloveniji in tujini. Predlagala pa jim je, da se še večkrat pridružijo izvedbi različnih dogodkov tudi po Sloveniji. Že takoj pa naj bi jim pomagala pri iskanju poti, da se v poletnih mesecih s svojimi izdelki predstavijo v prestolnici.
Dženana Kmetec
Ljudmila Novak je obiskala ptujsko društvo Sožitje.
Foto: DK
Majšperk • Potrdili rebalans proračuna
V kratkem naj bi razširili otroški vrtec
Na zadnji seji sveta občine Majšperk so bili zadovoljni s trendi varnostnih pojavov v minulem letu, brez zapletov pa so potrdili odloka, ki urejata ravnanje z odpadki, rebalans letošnjega proračuna ter investicijsko dokumentacijo za modernizacijo cest Gredina-Kosovo sedlo ter za širitev vrtca v Majšperku.
Foto: M. Ozmec
Silvo Pernat, pomočnik komandirja PP Podlehnik (levo) je varnostne razmere v občini Majšperk ugodno ocenil in opozoril na novo zakonodajo.
Sicer pa je na tokratni 15. redni seji v četrtek, 19. aprila, svet občine Majšperk sklepal o 10 točkah. Pomočnik komandirja Policijske postaje Podlehnik Silvo Pernat je ob predstavitvi trenda varnostnih pojavov na območju občine Majšperk v minulem letu 2011 poudaril, da je splošna ocena ugodna, saj so na vseh področjih svojega dela beležili upadanje kršitev in kaznivih dejanj. Zagotovo je svoje storila tudi nova zakonodaja na tem področju, ki kršiteljem nalaga bistveno višje globe, posebej pa so zadovoljni, da je bilo manj kaznivih dejanj na področju kriminalitete ter kršitev javnega reda in miru. Kljub temu je Pernat opozoril, da občani še vedno niso dovolj seznanjeni s posledicami kršitev zakonodaje, pri čemer je izpostavil kršitve zakona o zaščiti živali. Ljudje vse pogosteje prijavljajo ogrožanje neprivezanih psov, ki se potepajo po vasi in lajajo ali celo napadajo mimoidoče, lastniki psov pa se potem prijemljejo za glavo, ko jim izročijo plačilni nalog za globo, saj je v tem primeru 800 evrov. Ugodnejše je bilo tudi stanje na področju
Zbrane ljubiteljske slikarje, teh je bilo 18 in med njimi veliko znanih imen iz sveta slikanja, so v občinski dvorani najprej pozdravili mladi pevci iz videmske osnovne šole, ki so jih z igranjem na orffova glasbila spremljali sošolci, za nekaj smeha je poskrbel humoren skeč, kulturni del prireditve pa je zaključila otroška folklorna skupina.
Prva slikarska kolonija v Vidmu je posvečena domačinu Lojzeku Kirbišu, sicer očetu prav tako znanega slikarja Dušana Kirbiša. Poleg že uveljavljenih ljubiteljskih slikarjev so se v kolonijo vključili tudi po trije učenci predmetnih stopenj vseh haloških osnovnih šol, od Majšperka, Cirkulan, Vidma, Podlehnika, Žetal in Zavrča. Najmlajši slikarji, ki jih je vodila mentorica Aleksandra Vidovič, so si za lokacijo svojih motivov izbrali okolje Poslan-čeceve domačije, kjer so ob svojih slikarskih platnih preživeli petek. Vidovičeva, ki je dala pobudo za izvedbo male kolonije, je med drugim pove-
prometne varnosti, saj so lani na območju občine Majšperk obravnavali le 57 prometnih nesreč, v katerih sta bila le dva udeleženca huje poškodovana, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo. A tudi tu velja opozoriti na novosti, saj policistov ni treba klicati za vsako malenkost. Če se denimo dve vozili med seboj oplazita in pri tem poškodujeta vzvratno ogledalo, je enostavneje, predvsem pa finančno manj obremenjujoče, če voznika izpolnita evro obrazec o prometni nesreči. Če bi poklicala policiste, bi ta povzročitelja prometne nesreče oglobila za znesek, ki je enkrat višji od novega ogledala.
Vandalizem tudi na podeželju
Sicer so bili svetniki s policijskim poročilom zadovoljni, kljub temu pa so na nekatere probleme opozorili še sami. Občane moti, da se v zadnjem času v vaseh okrog Majšperka vse pogosteje dogaja uničujoč mladostni vandalizem, ki ga ne morejo ustaviti, malce pa so okarali tudi policiste, češ da
dala, da se ji je s tem uresničila ena od želja, saj je tudi sama poleg pedagoškega poklica ljubiteljska slikarka in ji je ha-loška krajina izjemno draga.
Vse slikarje ter zaposlene in učence OŠ Videm skupaj z organizatorji vred je pozdravil
se z merilcem hitrosti pogosto postavljajo na nenaseljenih območjih, kjer prehitri vozniki nikogar ne ogrožajo, ne ugotavljajo pa kršiteljev v naseljenih krajih, kjer je hitrost omejena.
Po skrajšanem postopku so skoraj brez razprave potrdili oba odloka, ki bosta v občini urejala področje ravnanja z
tudi župan občine Videm Friderik Bračič, se jim zahvalil za sodelovanje in med drugim še povedal: „Tudi takšna slikarska kolonija je delček v mozaiku ustvarjanja celovite podobe občine, ki bo v obliki vaših umetnin ostala kot dragocen
odpadki, saj so soglasno sprejeli odlok o načinu opravljanja te obvezne gospodarske javne službe, nato pa še odlok, ki podrobneje ureja pogoje za podelitev koncesije za opravljanje te javne službe.
Soglašali so tudi s spremembami odloka o proračunu občine Majšperk za leto 2012, saj so
spomin našim zanamcem."
V okviru tridnevne slikarske kolonije so v Vidmu v petek popoldne zasadili še trto pred Vidovo klet, v soboto zvečer so se udeleženci kolonije udeležili predavanja Dušana Kirbiša na temo krajinskega slikarstva, v nedeljo pa so bili vabljeni na srečanje s filozofom Petjem Janžekovičem, ki je govoril o Božanski komediji.
Glavni organizatorji videm-ske kolonije so ljubiteljski slikar Branko Gaj št, Nina Jeza, Aleksandra Vidovič in društvo Ustvarjalec ob podpori občine Videm.
SM
ga z rebalansom prilagodili nekaterim dodatnim investicijam. Med drugim naj bi sredstva namenili še za obnovo osnovne šole in starotrške hiše na Ptujski Gori, za energetsko obnovo treh stavb, nekoliko so povečali sredstva za urejanje cestne infrastrukture in za zamenjavo svetilk javne razsvetljave, pa tudi za dokončanje kanalizacije v Majšperku ter za izgradnjo manjše čistilne naprave na Ptujski Gori za 70 populacijskih enot. Po dodatnem pojasnilu županje dr. Darinke Fakin, da gre za projekt, s katerim bo občina vložila načrt koriščenja sredstev na osnovi 21. člena zakona o financiranju občin, so potrdili investicijsko dokumentacijo za modernizacijo lokalne ceste Grdina-Sitež, odsek Grdina-Kosovo sedlo. Gre za 2.425 m dolg odsek ceste, ki je dotrajana, vrednost celotne modernizacije oziroma prepla-stitve in ureditve zajemanja in odvodnjavanja je ocenjena na okoli 180.000 evrov, od tega naj bi iz občinskega proračuna zagotovili okoli 35.000 evrov, preostalo pa naj bi pridobili iz državnega proračuna.
Kljub nekaterim pomislekom svetnikov, da bi bilo smotrno razmišljati o gradnji novega vrtca na dostopnejši lokaciji, so potrdili tudi investicijski program za širitev vrtca v Majšperku, s čimer naj bi po besedah županje dr. Darinke Fakin zagotovili pet dodatnih oddelkov in možnost odprtja šestega. Urediti nameravajo tudi vse prostore sedanjega vrtca, kuhinjo in druge prostore, ki so potrebni za normalno delovanje vrtca. Poslopje vrtca, v katerem je trenutno v varstvu 53 otrok, naj bi bilo po prenovi energetsko učinkovito, celotna investicija pa je ocenjena na dober milijon evrov. Dobro polovico sredstev naj bi zago-
tovili iz občinskega proračuna, drugo polovico pa iz SVLR oziroma iz skladov Evropske unije. Soglašali so tudi s predlogom sveta javnega zavoda OŠ Majšperk o predlagani delovni uspešnosti ravnatelja. Ob tem je Zlato Žnidar pripomnil, da bi lahko področje ocenjevanja ravnateljev javnih zavodov uredili drugače; nesmiselno je namreč, da se mora o tem, kakšno oceno si zasluži ta ali oni ravnatelj, razglabljati na 12 ali še več občinskih svetih. Sicer pa smo izvedeli, da gre le za formalne ocene, saj predlagane ocene delovne uspešnosti ravnateljem ne izplačujejo.
Koliko majskih dreves potrebujejo v občini?
Precej zanimivo je bilo tudi med pobudami in vprašanji. Svetnika Marjana Novaka je zanimalo, kako bo s financiranjem postavitve majskih dreves in kresovanj, Dragomir Murko je predlagal, da naj bi video posnetke občinskih sej objavljali tudi na spletni strani občine Majšperk, kot v nekaterih drugih občinah, da bi občani lahko videli in slišali, o čem razpravljajo in odločajo. Na vprašanje Ide Lorber, ali je res, da naj bi na reki Dravinji nekdo želel zgraditi elektrarno, je županja pojasnila, da je podobne informacije slišala tudi sama, zato bodo na občini to namero preverili. Janez Ve-dlin se je jezil nad zaščitenim območjem Nature 2000, ki naj bi nekatere oviralo pri razvoju in izganjalo še tiste redke, ki na območju Haloz želijo kaj graditi.
Z nekaterimi aktualnimi dogodki in potekom občinskih investicij pa je svetnike seznanila tudi županja dr. Darinka Fakin, ki je pojasnila, da so da pred sejo imeli v občini Maj-šperk dva pomembna obiska. Dopoldne so jih iz ministrstva za kmetijstvo obiskali sekretarka Marjeta Peterlin, mag. Bernarda Podlipnik in Luka Hočevar, s katerimi so se na občini pogovarjali o dokončnih rešitvah preskrbe s pitno vodo v Stopercah. Popoldne pa jih je obiskal še minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, s katerim so se pogovarjali o zagotovitvi sredstev za dokončanje že začetih investicij, predvsem za dokončanje kulturno-po-slovnega centra Majšperk, ki je v zaključni fazi. Nato pa je minister obiskal še podjetje AP Albin Promotion, kjer so ga seznanili z najnovejšimi strateškimi proizvodnimi načrti.
M. Ozmec
Prvi slikarski koloniji v občini Videm so se pridružili tudi osnovnošolci predmetne stopnje iz vseh haloških osnovnih šol.
Videm • Prva velika in mala likovna kolonija
S čopiči po haloških gričih
Občina Videm je s krajšo otvoritveno slovesnostjo v petek zgodaj dopoldne odprla prvo tridnevno slikarsko kolonijo, ki se je zaključila v nedeljo zvečer. Tema ustvarjanja številnih malih in velikih mojstrov čopiča je bila haloška krajina, ustvarjena dela pa bodo na ogled v Vidovi kleti v času vidovih dnevov, ki veljajo za neuraden občinski praznik.
mM
w
Foto: newshopper.com
Washington • 1000 milijard dolarjev na računu
IMF bo imel dovolj denarja za
v ■	a ■	■
soočenje s krizami
Medtem ko v Washington u poteka osrednji del spomladanskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, je bil glavni del boja proti širitvi krize opravljen že v petek. Izvršna direktorica IMF Christine Lagarde je lahko oznanila, da se je posojilna sposobnost IMF ojačala na skupaj več kot 1000 milijard dolarjev.
Lagardova je nove zaveze o prispevkih v obrambni zid IMF označila za velik, čeprav nujen, izraz kolektivne odločnosti mednarodne skupnosti za zagotovitev nadaljevanja okrevanja svetovnega gospodarstva.
IMF je januarja ocenil, da bo za obrambni zid pred širjenjem evropske dolžniške krize potreboval še 600 milijard dolarjev dodatnih sredstev, poleg že zbranih do tedaj. Lagardova je kasneje oceno znižala na 400 milijard, v petek pa je najavila, da ji je skupaj z zagotovili hitro se razvijajočih držav v skupini G20 uspelo nabrati za več kot 430 milijard dolarjev sredstev oz. zavez.
Letošnje spomladansko srečanje mednarodnih finančnih ustanov, ki so ju ustanovile evropske države skupaj z ZDA pred koncem druge svetovne vojne, je tako povsem drugačno od prejšnjih. Svetovno gospodarsko rast oziroma okrevanje po zadnji krizi tokrat ogroža Evropa, ki ima v IMF, poleg seveda zdA, glavno besedo pri odločanju.
Vendar ne več za dolgo časa, saj je obljuba o skupaj okrog 72 milijardah dolarjev s strani držav Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) prišla s pogojem, da se izvedejo leta 2010 dogovorjene reforme sistema kvot oz. glasovalnih pravic v odboru IMF.
»Nova sredstva smo pogojevali z reformo sistema kvot, kar je bilo sprejeto,« je dejal brazilski finančni minister Guido Mantega.
Države Brics niso natančno povedale, koliko denarja bo vsaka prispevala za obrambni zid IMF, saj dogovor o reformah še ni potrjen. Evropa tu ne dela težav. Danska finančna ministrica Margrethe Vestage je zagotovila, da se bo Evropa do jeseni odpovedala dvema sedežema v odboru IMF, kot je bilo dogovorjeno. Izjava G20 zagotavlja, da se bodo glasovalne moči do oktobrskega zasedanja IMF razdelile na novo, kar pomeni, da bodo tudi ZDA, ki so doslej zavlačevale z ratifikacijo reform, morale opraviti svoje delo. ZDA prav tako niso prispevale denarja za utrditev obrambnega zidu z utemeljitvijo, da so doslej poskrbele za neomejeno dolarsko likvidnost evropskih bank, kar je dovolj. ZDA so sicer še vedno najbolj vplivna gospodarska sila, vendar pa se sedaj stvari dogajajo tudi brez njih, kar pomeni, da nimajo več veta nad svetovno ekonomijo.
Omenjenih 1000 milijard dolarjev sicer ne bo dovolj,^ če bosta podobno kot Grčija, Irska in Portugalska bankrotirali še Španija in Italija. Zaradi tega na IMF opozarjajo, da je obrambni zid le kupovanje časa Evropi, da izpelje do konca potrebne reforme. Dodatni denar iz sklada je sicer načeloma namenjen vsem članicam, ki bi zašle v težave, vendar ni nobenega dvoma, kje tokrat leži vir morebitne epidemije.
Spomladanskega srečanja IMF in Svetovne banke se udeležujeta tudi minister za finance Janez Šušteršič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. V petek je potekalo srečanje v okviru belgijske konstituence, kjer je poleg Belgije, Avstrije, Belorusije, Češke, Madžarske, Kosova, Luksemburga, Slovaške in Turčije tudi Slovenija. Ta naj bi bila v skladu z reformami razpuščena in oblikovala se bo nova srednjeevropska konstituenca, to je skupina držav, ki pošilja enega predstavnika v odbor IMF. Slovenija je članica obeh mednarodnih finančnih ustanov od leta 1993, vendar je njena relativna teža premajhna, da bi lahko računala na kakšno povečanje vpliva. Vse je odvisno od tega, koliko kdo plača in Slovenija se bori predvsem za ohranitev sedanjega dostopa, ki ga ima s predstavnikom pri Svetovni banki Andrejem Kavčičem. (sta)
Tokio • Japonska bi do leta 2050 lahko izpadla iz kroga bogatih držav, predvsem zaradi staranja prebivalstva, ki bi lahko povzročilo krčenje gospodarstva, kaže raziskava inštituta The 21st Centruy Public Policy. Zmanjševanje delovne sile in nižja rodnost bi lahko nekoč mogočno gospodarstvo precej upočasnila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Japonsko gospodarstvo naj bi se začelo opazneje krčiti okrog leta 2030, krčenja pa ne bi ustavilo niti povečanje produktivnosti, ugotavlja inštitut. Japonski bruto domači proizvod (BDP) naj bi bil že leta 2014 manjši od indijskega, do leta 2050 pa naj bi japonski BDP znašal le še šestino BDP Kitajske in ZDA ter tretjino indijskega.
Frankfurt • Nemški inženirski velikan Siemens, ki je pred kratkim razrešil spor z grško vlado zaradi domnevnega podkupovanja, bo sodeloval pri projektu podaljšanja linij podzemne železnice v Atenah. Posel je vreden 41 milijonov evrov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Siemens bo zagotovil signalno opremo in dele za 16 kilometrov dolg podaljšek dveh linij podzemne železnice v grški prestolnici. Projekt sam naj bi sicer omilil prometni kaos v Atenah, zmanjšal število avtomobilov na mestnih ulicah in omejil izpuste ogljikovega dioksida. Neapelj • Na svojo prvo pot je danes odrinil prvi zasebni italijanski hitri vlak, ki ga je proizvedlo podjetje NTV. Kot so sporočili v družbi, je s tem med ponudniki potniškega prometa na italijanskih železnicah nastopila konkurenca, od katere bodo imeli največ koristi potniki. Temnordeč, 200 metrov dolg vlak z imenom Italo, ki se ponaša z uglajeno notranjo opremo in celo s kino vagonom, se je na svojo prvo vožnjo odpravil z glavne železniške postaje v Rimu, čez dobro uro pa je pot končal v Neaplju. Vlak podjetja NTV ima tudi panoramska okna in usnjene sedeže, ponuja potovanja v treh razredih, doseže pa hitrost 360 kilometrov na uro.
Madrid • Španska vlada načrtuje nove varčevalne ukrepe na področju zdravstva in izobraževanja, je razkril dokument, ki so ga javnosti posredovali pred začetkom današnje seje španske vlade. Z ukrepi naj bi letno država prihranila okoli 10 milijard evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Načrt za sedem milijard evrov letnih prihrankov na področju zdravstva je sicer precej razburil prebivalstvo, saj se nanaša tudi na upokojence. Prav tem je premier Mariano Rajoy pred volitvami novembra lani obljubljal, da bo varoval njihovo kupno moč. Frankfurt • Nemški proizvajalec tovornih vozil MAN je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 250 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar je okoli 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je na današnji skupščini delničarjev pojasnil izvršni direktor koncerna Georg Pachta-Reyhofen. Slabši rezultat je pripisal hudi konkurenci. MAN je ob tem med januarjem in marcem v letni primerjavi zabeležil malenkost večjo prodajo. Prihodki so namreč dosegli 3,8 milijarde evrov. Koncern je v obravnavanem obdobju prodal 35.000 vozil. Tudi število novih naročil, ki je doseglo 4,4 milijarde evrov, se ni veliko spremenilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zagreb • Hrvaška vlada je na zaprtem delu četrtkove seje podprla Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb (PBZ) v postopkih, ki jih na sodiščih vodita proti Ljubljanski banki oziroma Novi ljubljanski banki, so kratko sporočili iz vladnega urada za odnose z javnostmi. Gre za spore v okviru vprašanja deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev LB. Na vladi niso želeli dodatno pojasniti svojega sporočila, v katerem so zapisali, da so »potrdili stališča glede postopka na sodišču v pravni zadevi« vlagateljev tožb proti LB in NLB »zaradi izplačila«. Šlo naj bi za primera iz leta 1995 in 2001. New York • Ameriški industrijski in finančni velikan General Electric (GE) je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 3,03 milijarde dolarjev dobička, kar je 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kljub padcu dobička je koncern presegel pričakovanja analitikov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Dobiček iz poslovanja celotnega koncerna je znašal 3,6 milijarde dolarjev, kar je odstotek več kot v prvem četrtletju leta 2011. GE je v prvem četrtletju vknjižil 35,2 milijarde dolarjev prihodkov, kar je osem odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Analitiki so sicer pričakovali prihodke v višini 34,7 milijarde dolarjev. (sta)
Beograd •
Odpuščanje zaposlenih
Del Fructalove proizvodnje se seli v Srbijo
Srbski Nektar, ki je lani prevzel Fructal, bo po besedah izvršnega direktorja Bojana Raduna zaradi
ekonomskih interesov del Fructalove proizvodnje iz Slovenije prenesel v Srbijo. Fructal ima dolgoletno tradicijo in blagovne znamke, zato bo del proizvodnje vedno ostal v Sloveniji, je Radun pojasnil na forumu menedžerjev v Beogradu.
Med razlogi za selitev dela proizvodnje iz Slovenije v Srbijo je prvi mož Nectarja naštel ugodnejše carinske dajatve na izvoz ter nižje stroške proizvodnje in cenejše surovine, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
Glede bojazni zmanjševanja števila zaposlenih v Fructalu po prevzemu s strani Nectarja je Radun pojasnil, da je bilo že pred prevzemom znano, da v Fructalu obstaja višek delovne sile. Ničesar ne bodo
storili »na silo«, vendar pa gospodarski interes kaže na to, da se del proizvodnje preseli v Srbijo, sicer bi bilo v nasprotnem primeru ogroženo poslovanje celotne družbe in ostalih delovnih mest, je še pojasnil Radun.
Decembra lani, ko je Nectar postal lastnik Fructala, so v srbski družbi dejali, da poleg ohranitve proizvodnje načrtujejo dodatna vlaganja v razvoj sadjarstva in lokalnih pridelovalcev sadja v Vipavski dolini. Nectar pa je z ajdovsko občino tudi sklenil sporazum, v katerem se je zavezal, da zaposlenih v Fructalu - teh je okoli 370 - ne bo odpuščal.
Petkovega foruma menedžerjev, ki ga je v Beogradu pripravilo srbsko združenje menedžerjev, se je udeležil tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Ta je zbranim po poročanju Tanjuga pojasnil, da Gorenje resno razmišlja o širitvi naložbe v Valjevu in da se bo število zaposlenih v srbskih obratih Gorenja od sredine leta povečevalo, s sedanjih 1100 na verjetno več kot 1500.
Gorenje je po navedbah prvega moža velenjske družbe v preteklih šestih, sedmih letih v tri tovarne v Srbiji - v Valje-vu, Stari Pazovi in Zaječarju -investiralo okoli 70 milijonov evrov. Srbija, v kateri so tuje investicije dobrodošle, namreč tujim vlagateljem omogoča spodbude, je še pojasnil Bobinac. (sta)
Pariz • Kronologija nesreč po letu 1977
Najbolj smrtonosne letalske nesreče
Foto: en.wikipedia.org
Letalska nesreča v bližini pakistanskega glavnega mesta Islamabad, v kateri so najverjetneje umrli vsi ljudje na krovu, je najhujša letalska nesreča letos. Na krovu boeinga 737 pakistanske družbe Bhoja naj bi bilo okoli 130 ljudi. Kronologija nekaterih najhujših letalskih nesreč po letu 1977:
27. marec 1977 - Na letališču na Tenerifih sta trčila dva bo-einga 747, pri čemer je umrlo 583 ljudi. Ta nesreča velja za doslej najbolj smrtonosno v civilnem letalstvu.
25.	maj 1979 - Pri vzletanju v Chicagu je strmoglavilo letalo DC-10 družbe American Airlines. Umrlo je 273 ljudi.
19. avgust 1980 - V požaru na savdskem letalu Tristar na letališču v Rijadu je umrlo 300 ljudi.
12. avgust 1985 - Med Tokiom in Osako je strmoglavil boeing 747 družbe Japan Airlines. Umrlo je 520 ljudi.
11. julij 1991 - Le malo po vzletu je na letališču v Džedi razneslo DC-8 kanadske družbe Nationair. Umrlo je 261 ljudi.
26.	april 1994 - Na letališču v Nagoji je strmoglavil airbus A300-600 tajvanske družbe China Airlines. Umrlo je 264
ljudi.
8.	januar 1996 - Na tržnici blizu središča Kinšase je strmoglavilo tovorno letalo antonov 32. Umrlo je skoraj 300 ljudi.
17.	julij 1996 - Boeing 747 družbe TWA, ki je bil na poti iz New Yorka v Pariz, je razneslo malo po vzletu. Umrlo je 230 ljudi.
12. november 1996 - Na letu v New Delhi sta trčila savdski boeing 747 in kazahstanski iljušin 76. Umrlo je 349 ljudi.
26. september 1997 - Na severu Sumatre je strmoglavil airbus A300 indonezijske družbe Garuda. Umrlo je 234 ljudi.
31. oktober 1999 - Na morju ob obali ZDA je izginil boeing 767 egiptovske družbe Egyp-tair. Umrlo je 217 ljudi.
12. november 2001 - Kmalu po vzletu je na newyorško četrt Queens strmoglavil airbus A300 družbe American Airlines. Umrlo je 265 ljudi.
25. maj 2002 - V morje je strmoglavil boeing 747-200 tajvanske družbe China Airlines. Umrlo je 225 ljudi.
19.	februar 2003 - Na jugovzhodu Irana je strmoglavil iranski vojaški iljušin. Umrlo je 275 ljudi.
9.	julij 2006 - Na letališču v ruskem Irkutsku je letalo zapeljalo s pristajalne steze, trčilo v bližnjo zgradbo in zagorelo. Umrlo je 131 ljudi, 74 jih je preživelo.
18.	julij 2007 - Airbus A320 brazilske družbe TAM je trčil v poslopje na letališču Con-gonhas v Sao Paulu. Umrlo je vseh 186 potnikov in članov posadke.
20.	avgust 2008 - V nesreči letala španske družbe Spanair med pristajanjem na madridskem letališču je umrlo 154 ljudi.
1. junij 2009 - Med letom iz Ria de Janeira v Pariz je v Atlantski ocean strmoglavil airbus A330 francoske družbe Air France. Umrlo je 228 ljudi.
30. junij 2009 - Pred vzhodno afriško obalo je izginil airbus A310 letalske družbe Yemenia Air s 142 potniki in enajstimi člani posadke na krovu. Preživela je le 12-letna deklica.
15. julij 2009 - Na severu Irana je strmoglavil tupoljev 154 iranske družbe Caspian Airlines; umrlo je 168 ljudi.
12. maj 2010 - Na letališču v libijski prestolnici Tripoli je strmoglavil airbus A 330 libijske družbe Al Afrikija. Umrli so 103 ljudje, edini preživeli je bil osemletni nizozemski deček.
22. maj 2010 - Med pristajanjem v indijskem Mangalore-ju je strmoglavil boeing 737 indijskega prevoznika Air India Express.
28. julij 2010 - Blizu pakistanske prestolnice Islamabad je strmoglavil airbus A321 pakistanske družbe Air Blue. Pri tem je umrlo vseh 152 ljudi na krovu.
20. april 2012 - Blizu Isla-mabada je strmoglavil boeing 737 pakistanske družbe Bho-ja, na krovu katerega je bilo po prvih podatkih okoli 130 ljudi.
Najhujša letalska nesreča kakega slovenskega letalskega prevoznika se je zgodila 1. decembra 1981. Takrat je na korziško goro San Pietro strmoglavilo letalo Inex-Adrie Avioprometa. Umrlo je 180 ljudi. (sta)
Kolombo • Čudež na farmi
V Šrilanki na svet piščanec brez jajca
Kokoš na neki farmi v Šrilanki je »skotila« živega piščanca. Kot je danes pojasnil veterinar, pristojen za omenjeno farmo, je kokoš jajce očitno valila znotraj telesa, nato pa je po 21 dneh »skotila« živega piščanca in pri tem poginila.
»O takih čudežih sem doslej zgolj slišal, sedaj pa sem bil temu prvič priča tudi sam,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal veterinar P. R. Yapa. Pojasnil je še, da so ga lastniki farme, kjer kokoši gojijo v prosti reji, obvestili o zelo nenavadnem fenomenu, sam pa je nato na kokoši opravil obdukcijo. Kot je dejal, so smrt kokoši povzročile raztrganine. A piščanček je zdrav in se počuti dobro.
Nenavadni fenomen pa je prinesel tudi nov zasuk v odgovoru na večno vprašanje - ali je bila prej kura ali jajce. (sta)
Ptuj • Bomo dobili waldorfski vrtec?
Ptuj bo jeseni dobil nov vrtec
V kolikor bo na Ptuju dovolj velik interes in bo dovolj prijavljenih otrok, bo jeseni zaživel waldorfski vrtec. Če bo šlo vse po načrtih, bo cena varstva morda celo enaka tisti v javnem vrtcu.
Prizadevanja za ustanovitev waldorfskega vrtca na Ptuju so se pričela že pred tremi leti, ko je bilo ustanovljeno tudi ptujsko društvo waldorfskih pedagogov. Ptujska enota vrtca naj bi delovala v sklopu Waldorf-ske šole Ljubljana.
Kot je na predstavitvi dosedanjih prizadevanj za ustanovitev vrtca pojasnila Suzana To-mažič Blatnik, so se v zadnjih letih odprle mnoge možnosti, ki nakazujejo, da bodo zagotovljeni vsi predpogoji za delovanje. Civilna iniciativa je po besedah Tomažič Blatnikove že izbrala najprimernejši prostor, kjer naj bi vrtec stal. Najbolj ustrezna lokacija doslej je hiša v neposredni bližini Šolskega centra Ptuj, odprti pa sta še dve možnosti: stavba na Orešju, kjer je bilo predvideno, da bo enota javnega vrtca, in prostor v medgeneracijskem centru pri Domu upokojencev Ptuj.
Ali bo tudi dejansko septembra zaživel, pa je odvisno od tega, kakšen bo interes. V vrtcu naj bi imeli dve starostni skupini: prva je jaslična, v kateri bodo malčki do 3,5 let, v drugi pa starejši predšolski otroci.
V prvi skupini mora biti prijavljenih najmanj od 12 do 14 otrok, v drugi pa 18 otrok, da bo vrtec tudi dejansko septembra odprl svoja vrata.
Evidenčne prijave že zbirajo, podrobnejše informacije o delovanju in načinu pedagogike pa interesenti lahko dobijo tudi na igralnih uricah,
Waldorski vrtec bo najbrž zaživel že septembra. Na fotografiji levo Suzana Tomažič Blatnik in Rado Korošec (desno).
ki potekajo vsako drugo sredo v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju. Gre za brezplačna druženja otrok in staršev z waldorfskimi pedagogi. Jutri bodo potekale od 17. ure naprej, udeležba pa je brezplačna.
Kakšna je pravzaprav waldorfska pedagogika?
„To je pedagogika, ki naj bi bila prijazna otrokom, nam in naravi," je uvodoma waldorf-sko pedagogiko opisal pedagog Rado Korošec. Kot pojasnjuje, se vse gradi na dnevnem ritmu, ki je prilagojen starosti otroka. „Mi v vrtcu nadomeščamo vas starše, zato je pomembna tudi ljubezen do otrok," še dodaja Korošec, ki se z waldorfsko
pedagogiko ukvarja že več kot deset let.
Ta je po svetu že uveljavljena in priznana, svoj razcvet pa je v zadnjem desetletju doživljala tudi v Sloveniji. Vrtce imajo že v Radovljici, Celju, Murski Soboti, po dva v Mariboru in Ljubljani, jeseni pa se odpira še v Ajdovščini in v kolikor bo šlo vse po načrtih, tudi na Ptuju.
Osebni pristop, ki ga zagovarja waldorfska pedagogika, pa se nadaljuje tudi v waldorf-skih šolah. „Med nami nastane izjemna povezanost. Tu smo vsi potem kot velika družina," je med drugim dejala Tomažič Blatnikova.
Waldorfski pedagoški pristop se ne jemlje kot vsote vnaprej postavljenih pedagoških pravil in zapovedi, ampak kot metoda, ki skuša v svojem najglobljem jedru razviti učiteljevo in vzgojiteljevo sposobnost, da prisluhne vsakemu otroku
posebej. Utemeljitelj waldorf-ske pedagogike je bil avstrijski filozof in antropozof dr. Rudolf Steiner.
Kakšna bo cena?
Starše, ki so prišli na informativni pogovor, pa je seveda zanimala tudi cena vrtca. Po besedah Tomažič Blatnikove v waldorfskem vrtcu občina krije 85 odstotkov ekonomske cene, ostalih 15 odstotkov pa krijejo starši sami. To pomeni, da je za starše ta program nekoliko dražji kot v javnih vrtcih, a prizadevanja gredo v smeri, da bi bila tudi v teh vrtcih krita polna ekonomska cena. Kot je dejala Tomažič Blatnikova, je ptujski župan dr. Štefan Čelan pokazal pripravljenost za sodelovanje. V kratkem naj bi občina celo razpisala koncesijo, kar bi pomenilo, da bi bilo delovanje vrtca še lažje. Ekonomska cena bo pa seveda odvisna od števila prijavljenih otrok. Prav tako še ni usklajen delovni čas vrtca, saj se ta določi glede na potrebe staršev.
Posebnost vrtca je tudi to, da ga dejansko uredijo starši in pedagogi skupaj. Zato so apelirali na vse, ki bi želeli imeti svoje otroke v omenjenem vrtcu, da se jim pridružijo in pomagajo na različne načine. Ravno angažiranost in povezanost staršev, otrok in pedagogov na vseh področjih je namreč ključno izhodišče waldorfske-ga vrtca.
Dženana Kmetec
Ptuj • Plesna zgodba Božene Krivec
Ljubezen, kot jo dojemamo le ženske
Ptuj bo v četrtek bogatejši za še en svojevrsten kulturniški dogodek, ki bo na enem mestu povezal odlične vokaliste, instrumentaliste in plesalce iz našega mesta. Gre za plesno zgodbo z naslovom Ženske, ki si jo je zamislila in jo na oder postavila priznana koreografinja Božena Krivec.
Foto: Stanislav Zebec
Predstava je čustveno obarvana plesna zgodba.
»Kako je mogoče prepoznati ljubezen, jo ujeti ali se ji izogniti, se z njo poigrati, jo izrabiti, sprejeti ali zanikati, se ji predati, preslišati razum in slišati le srce ... Ljubezen v vseh pojavnih oblikah, kot jo doživljamo in okušamo le ženske. Ljubezen namreč ni kraj, kamor si namenjen, ampak je pot, po kateri hodiš. Če iščeš ljubezen, boš mogoče razočaran, ko jo najdeš. Če iščeš pot ljubezni, jo boš vedno nosil v srcu, zase in za druge,« o vsebini plesne zgodbe, ki si jo bomo v četrtek, 26. aprila, lahko ogledali v Mestnem gledališču Ptuj, pravi avtorica in koreografinja Bože-na Krivec.
Predstava Ženska je čustveno obarvana plesna zgodba, v kateri nastopajo plesalke Plesnega centra Mambo, vokalisti Teja Letonja, David Matici in Matija Puž, pianist Tom Hajšek,
na odru pa bodo svoje mesto imeli še plesni gostje: Anjeta Kralj, Saša Zavratnik, Jernej Vreg, Jernej Brenholc in Danijela Pekič.
Krivčeva, ki ji je pri uresničitvi ideje pomagala asistentka Aneja Cafuta, je v predstavi povezala več oblik umetnosti, vsem pa je skupna ljubezen in čutenje glasbe. Ples avtorica projekta dojema kot ljubezen in magijo, ki izčrpano telo napolni z energijo. »Te ponese do višav, žalost spremeni v veselje in poveže ljudi med seboj, je podobno sanjanju skozi svoja stopala. Včasih sem mislila, da je ljubezen univerzalno občutenje. Da se na neki točki stika z vsem in se zlije v enost, ki je ni mogoče primerjati z ničimer drugim. Pa sem spoznala, da jo vsak doživlja popolnoma drugače. Ko pa se pojavijo pričakovanja, se vse zaplete še
Pa brez zamere
Nalet na telo
Izpoved kvazi navijača
Kar se tiče športnega navijanja, oziroma bolje rečeno navijanja v športu, sem nekako na dveh bregovih. Prvi breg predstavlja bolj razumsko-na-ravna plat, ki mi narekuje, da sem skeptičen do skoraj vsej oblik množičnega udejstvovanja in skupinskih čustev. Le-te namreč v sebi brez izjeme nosijo zametek črednega nagona, ki se dostikrat tudi udejanji. Pač si ne morem pomagati, skupinske manifestacije so mi same po sebi sumljive. S tem seveda ne želim reči, da so vse tudi de facto udejanjenje črednega nagona, a mnogo se jih razvije v to smer.
Drugi breg, ki ga zasedam v pogledu navijanja v športu, pa je tisti bolj emocionalen, zaradi katerega tudi sam kdaj pa kdajzapadem v navijaško razpoloženje. Pač človek je tudi čustveno in ne zgolj racionalno bitje, tako da ga tu in tam "potegne" nekam, kamor se morda sam s strogo racionalno presojo ne bi spustil. Tako tudi sam kdaj pa kdaj obiščem kako rokometno tekmo ali kaj podobnega. Seveda, trudeč se, da tudi ob najbolj vročih trenutkih ne pozabim, da je to šport in da je pretirano usajanje ali kravžljanje živcev neproduktivno. Včasih uspe, včasih pač ne. Očitno je popolnoma upreti se svojemu semenu črednega nagona nemogoče.
Obstaja pa en šport, ob katerem nikoli ne ostanem hladen in za katerega lahko rečem, da se, kadar gre za njega, najbolj približam predstavi klasičnega navijača. Ne, ta šport ni nogomet, kajti ne vem točno zakaj, ampak nogomet mi od nekdaj gre po malem na živce (kaj čem, tako pač je); daleč od tega, da tu in tam ne pogledam kake pomembnejše tekme, a pač po naravi nisem tako ustrojen, da bi se našel v tem športu. Šport ki pa me res "spravi na obrate", je hokej na ledu. Tako mi je že od malega bilo žal, da na Ptuju ni kakega organiziranega kluba, ki bi se ukvarjal s tem športom.
Zakaj hokej? Kot sem enkrat že pisal, mi ni všeč zgolj hitrost in dinamika tega športa (če še niste, si obvezno pojdite pogledat kakšno tekmo v živo - Maribor je blizu), ampak tudi filozofija, ki jo v tej igri vidim; ko te namreč stokilski nasprotnik z več deset kilometri na uro zbije v ogrado (bando), se pravi, izvede nalet na telo, se ne valjaš po tleh v nedogled in v neskončnih mukah (kot se to rado zgodi pri katerem drugem športu), ampak je tvoj cilj čimprej vstati in nadaljevati igro. To je filozofija in odnos, ki bi ga morali vsi mi praktici-rati tudi v vsakdanjem življenju - to zna namreč biti precej kruto in nam zadati kak krepak udarec ali dva. A poanta ni v tem, da se ob tem nekako "samo-smileče-se" valjaš po tleh, ampak da si čimprej opomoreš ter se spet postaviš na noge. Tako bi v življenju na nek način vsi morali biti hokejisti, ne pa da smo takrat, ko nas le-to lopne po hrbtu, bolj podobni igralcem v nekaterih drugih športih, pri katerih je poudarjanje (prave in namišljene) bolečine sestavni del igre.
Seveda, hokej na ledu ne more biti všeč vsem, in tako kot smo si ljudje drugačni, imamo tudi drugačne preference, kar se tiče športa. Tako vam niti pod razno ne mislim soliti pameti glede vaših športnih (ne)pre-ferenc. Govorim seveda zase in ne za vas - in zame je hokej na ledu šport številka ena.
Ali sem bil na pravkar končanem svetovnem prvenstvu prve divizije v Stožicah? Itak!
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
bolj - ljubezen kažemo res na zelo različne načine ali pa je sploh ne,« še pravi Božena Krivec, ki bo skupaj z vsemi nastopajočimi skozi plesno zgodbo prikazala, kako sama dojema ples in ljubezen.
Predstava, ki jo bodo na oder postavili v četrtek ob 17. in 19. uri je nastala v koprodukciji z Zvezo kulturnih društev Ptuj, podprlo pa jo je podjetje DTS Korenjak Ptuj.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ormož • Specialna olimpijada MATP
Zmagovalci so bili prav vsi
Na Osnovni šoli Stanka Vraza v Ormožu so v torek prvič organizirali regijske igre specialne olimpijade MATP. Udeležilo se jih je 9 ekip iz Pomurja in Podravja s 59 tekmovalci in 35 spremljevalci. Program MATP je namenjen tistim osebam, ki zaradi težjih in težkih kombiniranih motenj ne zmorejo udejstvovanja v športih, ki zahtevajo razumevanje navodil, samostojnost pri izvedbi aktivnosti in poznavanje pravil.
Otvoritve olimpijade so se udeležili župani vseh treh občin na Ormoškem, v imenu vseh treh pa je udeležence pozdravil Alojz Sok. Zaželel jim je lepo druženje in povedal, da župani želijo s svojo prisotnostjo na simbolni ravni podpreti samo tekmovanje in pa delo vzgojiteljev ter staršev, ki ni lahko. Vendar prav z njihovo pomočjo otroci, ki jim je življenje naložilo težko breme, to lažje premagujejo. Poudaril je tudi, da so na tej olimpijadi zmagovalci prav vsi, ki so se je udeležili. Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica Simona Meško in jim zaželela dobro počutje, razveselili pa so se tudi prisotnosti direktorice Zveze Sožitje Mateje De Reya.
Program MATP so kot dodatek športom specialne olim-
Foto: Viki Ivanuša
Na olimpijadi se je predstavilo 9 ekip z 59 tekmovalci, za katere je skrbelo 35 spremljevalcev.
pijade zasnovali Američani, v devetdesetih letih se je razširil tudi v Evropo, v Sloveniji ga izvajajo od leta 2000. Tekmovalci v programu MATP potrebujejo visoko specializirane programe treninga zaradi motenj v dušev-
nem, gibalnem in čustvenem razvoju. Program MATP ponuja individualno načrtovano vadbo in prilagoditve športnih dejavnosti ter s tem omogoča športno udejstvovanje tudi osebam z najtežjimi kombinirani-
mi motnjami. MATP omogoča povečanje fizične aktivnosti, ki vodi k izboljšanju motoričnih sposobnosti, fizične kondicije in funkcionalnih sposobnosti, k razvoju pozitivne samopodo-be s pridobivanjem znanja, tesnejši družinski povezanosti z vključevanjem v šport ter nudi več možnosti za razvoj prijateljstva z drugimi tekmovalci, njihovimi družinami in s širšo skupnostjo.
Kot je povedala Andreja Re-sman, so se na šoli Stanka Vraza za organizacijo tekmovanja odločili, ker dobivajo vedno več učencev s takšnimi motnjami in za njih v okviru regularnega programa specialne olimpijade ni bilo programa, v katerega bi se lahko vključevali.
Tekmovanje je potekalo na šestih postajah. Igre pa vsebujejo preizkuse iz gibljivosti, spretnosti, rokovanje s predmetom. Vsak tekmovalec mora opraviti naloge na vseh postajah. Pri tem je pomembno, da nalogo opravi samostojno, s pomočjo ali z delno pomočjo. Namen igre pa je, da se udeleženci vključijo in nalogo opravijo.
Vsaki dve leti potekajo tudi državne igre, ki bodo organizirane spet prihodnje leto.
Viki Ivanuša
Skorba • Gledališka skupina KD
Predstavili Županovo Micko
Odrasla gledališka skupina KD Skorba se je 25. marca premierno predstavila z Linhartovo Županovo Micko. Mlada igralska zasedba je s komedijo v dveh dejanjih nasmejala vse obiskovalce v dvorani. Prvo slovensko komedijo so posodobili in jo spremenili v narečje.
Slika Hajdina_premiera.JPG:
Foto: Tanja Furek
Režiserka je tudi letos bila domačinka Simona Hazimali, ki je povedala: »Tekst smo najprej spremenili v naše narečje. To nam je vzelo kar precej časa in bilo je zahtevnejše delo, kot smo si v začetku predstavljali. Pohvaliti moram celotno skupino, saj je vsak igralec 'prevajal' svojo vlogo in tako bil soustvarjalec besedila. Igro posodobiti je bil lažji del. Zraven smo se zelo zabavali in uživali. Nismo je v celoti spremenili, ogrodje ostaja. Županova Micka je še vedno prepoznavna in aktualna tudi v današnjem času. Mislim, da nam je to uspelo zelo dobro prikazati. Premiera nam je odlično uspela in se že veselim ponovnih predstav.«
Že uigrani igralski zasedbi sta se pridružila dva nova mlada igralca Nejc Lazar in Boštjan Šumenjak.
Sodeč po aplavzu in nasmejanih obrazih občinstva je premiera odlično uspela. Predstavo so na domačem odru ponovili na velikonočni ponedeljek, čakajo pa jih še gostovanja.
Tanja Furek
Ptuj • Promocija znanosti osnovnošolcem
Potujoči eksperimenti
V minulih dveh tednih si je skoraj 200 osnovnošolcev ogledalo različne zanimive eksperimente. Tako so na primer izvedeli, kako glasno lahko poslušajo glasbo, ne da bi to imelo posledice na njihov sluh, kot tudi, kaj se nahaja v nevihtni steklenici, ki napoveduje vreme.
V minulih dveh tednih se je v prostorih Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuj odvijal zanimiv projekt, imenovan Potujoči eksperiment. Njegov namen je razvoj raziskovalnih vrednosti med mladimi in je financiran iz sredstev Ekonomskega socialnega sklada. Glavni koordinator je Evropski kul-
turni in tehnološki center Maribor, ptujski CID pa sodeluje kot konzorcijski partner.
V sklopu projekta so predstavljeni različni poskusi, ki so podobni tistim, ki jih najdemo v raznih centrih eksperimentov in so vizualno privlačni. Na Ptuju so tako osnovnošolcem v več skupinah na zabaven na-
čin prikazali naravne zakone, vse pa ob aktivni vlogi mladih radovednežev. Poskusi so po zahtevnosti prilagojeni različnim skupinam; tako so na primer ptujskim šolarjem prikazali zbirke eksperimentov, ki so primerne njihovi starosti in interesom. Izvedeli so, na kakšnem principu deluje ne-
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
O lokalni samoupravi
Majhna Slovenija premore 212 občin in prav toliko županov ter direktorjev občinskih uprav. Občine se financirajo iz lastnih virov, sredstev države in zadolžitev, pri tem pa največji del predstavljajo sredstva dohodnine. Po merilih, ki jih je računsko sodišče uporabilo v reviziji, je bilo v letu 2010 finančno samostojnih 48 občin. Pri tem finančna samostojnost pomeni, da so sredstva dohodnine prebivalcev teh občin zadostna za financiranje obveznih nalog občin. V letu 2010 je bilo 162 občin prejemnic presežne solidarnostne izravnave.
Spodnje Podravje zagotovo velja za območje, kjer je razdrobljenost občin v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami, zelo izrazita. Po letu 1994 je nekdanja velika ptujska občina na območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric začela razpadati. Nekdanje krajevne skupnosti so jo zapuščale ena za drugo. Preoblikovale so se v samostojne občine, občani pa so izvolili svoje župane in občinske svetnike. Majhne podeželske občine so veliki mestni zagotovo odvzele del finančne pogače. Z njihovo ustanovitvijo pa se je na krajevno raven prenesla možnost odločanja o tem, kaj podeželje potrebuje in kaj bi bilo trevba storiti za njegov razvoj. Ne zatiskajmo si oči pred tem, da je bila pred ustanovitvijo majhnih občin najmanj polovica ali še več haloških gospodinjstev brez pitne vode oziroma javnega vodovoda. Tudi vsaka haloška ali slovenjegoriška cesta, ki je bila zgrajena v tem času, je po mojem trdnem prepričanju bila potrebna. Ko destrniški poslanec in nekdanji župan Franc Pukšič govori o tem, da so pred 20 leti še ponekod v Slovenskih goricah ali v Halozah ljudje gazili v blatu, se z njim še kako strinjam. Prav tako pa vsakič, ko beseda nanese na smiselnost in obstoj občin, svoje sogovornike opozorim na to, da so v občinah Videm, Majšperk in Žetale javni vodovod dobili šele pred leti in da tudi na našem območju, ne samo v Afriki ali na kateri drugi celini, ob vstopu v 21. stoletje ni bila urejena vodooskrba.
Že omenjeni dolgoletni prvi mož destrniške občine je pogosto javno poudaril, da so majhne občine biser lokalne samouprave. Temu mnenju se sicer ne morem pridružiti stoodstotno, saj so ponekod nekatere občine izvajale naložbe, za katere tudi sami občani niso bili prepričani, da so nujno potrebne. Južno od Ptuja imamo občino, ki je morda nekoliko preveč vlagala v dvorane, gasilske in vaške domove. Spet druga, tam severno od Ptuja, je asfaltirala morda kakšno poljsko pot ali stezo preveč. Prav tako je ponekod sredi polja in njiv urejena javna razsvetljava.
Danes je dejstvo, da osrednja lokalna skupnost v regiji - Mestna občina Ptuj - infrastrukturno zaostaja za svojimi podeželskimi sosedami, tako na področju cestne infrastrukture, kanalizacije, rekreacijskih površin in še česa. In vse to med drugim tudi na račun denarja, za katerega so jo prikrajšale njene majhne sosede. Spet po drugi strani pa je vprašanje, ali bi majhne občine danes imele obrtne cone, obnovljena šolska poslopja, nove vrtce in urejena upravna središča, če se bi pred leti odločile za samostojen razvoj. In če so državnih ali lokalnih funkcionarjev še tako polna usta besed, da je treba stremeti k skladnemu regionalnemu razvoju, pa je to samo fikcija. Kajti Ljubljana gleda samo nase, Maribor prav tako. Tudi Ptuj gleda v prvi vrsti nase. In zakaj tudi vsaka mala občina ne bi gledala samo nase? Kolektivni duh v naši državi je že zdavnaj zamrl. Postali smo individua-listi, vsak se zavzema samo zase in za svoje koristi.
Osnovnošolci so aktivno sodelovali pri eksperimentih.
vihtna steklenica, kako dolgo in predvsem kako glasno lahko poslušamo glasbo, ne da bi to imelo posledice na naš sluh,
iz česa je narejena kapica na vžigalici ter kako močno seva usmerjevalnik.
Namen eksperimentov je v prvi vrsti promocija znanosti med mladimi, k sodelovanju pa so bile vabljene prav vse šole iz Ptuja. Doslej sta se odzvali le osnovni šoli Ljudski vrt in Olge Meglič.
Demonstracije, ki so za šole povsem brezplačne, bodo po potrebi in v dogovoru z Jure-
tom Šarmanom, vodjo projekta v CID Ptuj, izpeljane tudi za ostale šole, v kolikor bodo te seveda izrazile interes. Ker pa gre za odlično zadevo, ki je dosedanje udeležence povsem navdušila in v njih zbudila zanimanje, je pričakovati, da bo dober glas segel tudi do drugih šol ter da bodo tudi ostali šolarji dobili priložnost videti kak zanimiv eksperiment.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Rokomet
Krka zadala vinarjem nov poraz
Stran 12
Rokomet
Preac in Dogša omogočila nastop mladincem
Stran 12
Namizni tenis
Za NTK Ptuj končno 4. mesto
Stran 13
Kikboks
Mladim Ormožanom 5 naslovov prvakov
Stran 13
Nogomet
Spremenjena zasedba Zavrča pokazala zobe
Stran 14 Janez Podkrajšek Osemdeset let ptujske šahovske legende
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Balvansko plezanje • Svetovni pokal v Log - Dragomerju
Markovičeva slavila na domači tekmi
Mina Markovič je že na začetku tekmovalne sezone 2012 očitno v sijajni formi. Na domači tekmi za svetovni pokal v balvanskem plezanju v Log
-	Dragomerju pri Ljubljani je po izjemnem nastopu v finalu zmagala. To je njena druga zmaga na tekmah za svetovni pokal v balvanskem plezanju; prvo je dosegla lani v Mun-chnu. Nedeljska v Logu šteje »dvojno«, saj jo je dosegla pred bučno domačo publiko. Ta se je v finalu dodatno ogrela ob hudomušnih šalah in napovedih komika Boštjana Gorenca
-	Pižame in »odpičenih« glasbenih spremljavah kitarista skupine Siddhartha Janija Ha-ceta in njegovega glasbenega prijatelja Sergeja Randeloviča.
Gledalci so Mino spodbujali oba tekmovalna dneva, v katerih je Ptujčanka pokazala svojo izjemno fizično pripravljenost. V soboto je v kvalifikacijah v prvih poskusih preplezala vseh pet balvanov: s tem do-
Rekordno število nastopajočih
Na tekmi je nastopilo rekordno število tekmovalcev v vsej zgodovini tekem svetovnega pokala v balvanskem plezanju: v balvane se je podalo kar 121 športnih plezalcev (50 deklet in 71 fantov) iz 23 držav.
sežkom si je delila 1. mesto z Britanko Shauno Coxey in Japonko Akijo Noguchi. Tudi nedeljski polfinalni nastop je opravila zelo dobro, saj je od štirih balvanov prišla do vrha treh; pri tretjem ni šla »z glavo skozi zid«, saj je bil skok na drugo stran zares zelo težak. Tako se je v finale uvrstila kot tretja, saj sta bili boljši od nje Anna Stohr, ki je edina od polfina-listk zbrala vse štiri vrhove, in Britanka Shauna Coxsey.
V finalu je bila Markovičeva preprosto razred zase, saj je od-plezala vrhunsko in je uspešno preplezala vse štiri balvane. Na vseh je delovala izredno samozavestno in sproščeno ter je s fenomenalno gibljivostjo premagala vse težave. Kratke sme-
Svetovni pokal, Log -Dragomer, rezultati
finale
1.	MINA MARKOVIČ (SLOVENIJA)	3T7 3B6
2.	SHAUNA COXSEY (V. BRITANIJA)	2T2 3B3
3.	ANNA STOHR (AVSTRIJA)	2T3 3B3
4.	MOMOKA ODA (JAPONSKA)	2T3 3B4
5.	AKIYO NOGUCHI (JAPONSKA)	1T1 3B6
6.	MELISSA LE NEVE (FRANCIJA)	0t 2b6
Svetovni pokal, vrstni red po dveh tekmah:
1AKIYO NOGUCHI	JAPONSKA	151
2.	MINA MARKOVIČ	SLOVENIJA	147
3.	ANNA STOHR	AVSTRIJA	145
4.	SHAUNA COXSEY	V. BRITANIJA	135
5.	MOMOKA ODA	JAPONSKA	89

;, " - & BMHr
Foto: David Breznik
Mina Markovič je v Dragomerju slavila drugo zmago na tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju; prvo je dosegla lani v Munchnu.
6. MELANIE SANDOZ FRANCIJA
77
ri so bile neverjetno težavne, vendar jih je Markovičeva z navidezno lahkotnostjo uspešno premagala. Po preplezanem četrtem finalnem balvanu je vesela stekla v objem svojih reprezentančnih kolegov in trenerjev. Za najboljšo slovensko športno plezalko je na drugem mestu zaostala Britanka Shau-na Coxsey, na 3. mestu pa je
Nogomet • 2. slovenska liga
Nov korak k naslovu prvakov
Bela krajina -Aluminij 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Štrukelj (14.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Bingo, Spahič, Rešek (od 85. Tisaj), Kmetec, Štrukelj (od 79. Krajnc), Petek, Lonza-rič. Trener: Bojan Flis.
Na igranje v Črnomlju nogometaši Aluminija od lanske jeseni niso imeli lepih spominov, saj so jih domačini v tem prvenstvu edini doslej uspeli premagati. Na nekaj podobnega so domači navijači upali tudi tokrat, saj njihovim nogometašem kar močno gori pod nogami. Na drugi strani je v goste prišel z naskokom vodilni klub lige, ki pa je tokrat nastopil v močno okrnjeni postavi, brez Režonje, Kureža, Majera in Pe-
čovnika ... Ker Aluminij nima pretirano »dolge klopi«, je bil to velik hendikep; v zapisniku je bilo za tekmo prijavljenih le 15 igralcev.
Igrišče v Črnomlju v nedeljo ni bilo kvalitetno, vendar je bilo za oboje enako. Kidričani so pričeli dobro in na začetku zapretili prek izkušenega Kmetca, nato pa v 14. minuti z zadetkom Jana Štruklja dokončno umirili domače nogometaše. Ti so sicer poizkušali na vse načine, vendar so jih Kidričani uspešno nadzirali. Zaradi takšne igre si nobena od ekip do konca polčasa ni priigrala izrazitih priložnosti.
Drugi del tega srečanja je zaradi zaostanka domačinov prinesel nekoliko več dinamike, čeprav ni bilo klasičnega obleganja gola vratarja Murka.
Trener Bojan Flis je že pred srečanjem dejal, da so se na to tekmo dobro pripravili in tako je tudi bilo: ves čas so igrali mirno in dobro preprečevali akcije domače ekipe. Ob tem so imeli tudi nekaj priložnosti za zadetek: s streli iz okrog 20 metrov sta nevarno poizkusila Bingo in Sambolec, iz nekoliko manjše razdalje pa je priložnost zapravil Rešek. Kljub veliki pomembnosti srečanja za igralce Bele krajine ti niso igrali grobo, zato je sodnik Dobrun iz Ljubljane na vsaki strani pokazal le po dva rumena kartona. Na koncu srečanja so gostje iz Kidričevega zmagovito dvignili roke, saj se polagoma približuje čas, ko bo 1. mesto tudi teoretično potrjeno .
Danilo Klajnšek
končala lanskoletna zmagovalka Loga in skupna zmagovalka v svetovnem pokalu v balvanskem plezanju, Anna Stohr.
Zmage pri moških se je veselil Rus Rustam Gelmanov, najboljši Slovenec pa je bil na 11. mestu Klemen Bečan. Naše barve so v Log Dragomerju ob Markovičevi in Bečanu zastopali še Maja Vidmar, Katja
2. SNL
REZULTATI 21. KROGA: Bela krajina - Aluminij 0:1 (0:1), Kalcer Radomlje - Garmin Šenčur 2:3 (0:1), Bravo 1 Interblock - Roltek Dob 2:2 (1:2). Tekmi Krško - Dra-vinja Kostroj in Simer šampion -Šmartno 1928 bosta v torek, 24. 4.
1.	ALUMINIJ 22 16 5 1 43:9 53
2.	ROLTEK DOB 22 11 8 3 36:25 41
3.	GAR. ŠENČUR 22 10 6 6 38:28 36
4.	INTERBLOCK 22 8 7 7 26:24 31
5.	KRŠKO 21 7 8 6 19:17 29
6.	K. RADOMLJE 22 8 2 12 29:32 26
7.	BELA KRAJINA 22 4 10 8 27:34 22
8.	ŠAMPION CELJE 21 5 5 11 29:32 20
9.	ŠMARTNO 1928 21 5 5 11 24:44 20
10.	DRAVINJA K. 20 4 4 13 15:41 16
1. SNL: Maribor, šampion!
REZULTATI 31. KROGA:
Celje - H iT Gorica 0:0; rdeči karton: Romih 88./Celje
Mura 05 - Rudar 1:0 (0:0); strelec: Eterovic 89.; rdeči karton: Sa-vic 36./Rudar
Maribor - Triglav 8:0 (4:0); strelci: Velikonja 14., 17., 68., Ibraimi 35., 80., Šušteršič 41./a. g., Rajče-vic 56., Volaš 90.
Vidmar, Mateja Hohkraut, Jernej Kruder, Urban Primožič, Jure Bečan in Domen Škofic. Najboljši svetovni plezalci in plezalke se bodo že ta konec tedna merili na tretji tekmi za svetovni pokal na Dunaju, na kateri bo prav gotovo ponovno ena izmed favoritinj za zmago Ptujčanka Mina Markovič. Ta je po lanski skupni zmagi v težav-
Olimpija - Nafta 1:0 (0:0); strelec: Valenčič 84.
Luka Koper - Domžale 2:1 (2:0); strelci: Hasič 16./11-m, Bre-čevic 34.; Vrhunc 78.
31 22 31 16 31 15 31 13 31 13
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	MURA 05
4.	HIT GORICA
5.	KOPER
6.	RUDAR VELENJE31 10
7.	DOMŽALE 31 10
8.	CELJE 31 8
9.	NAFTA 31 5
10.	TRIGLAV 31 6
»Na vse ali nič«
Mina Markovič »V finalu sem se počutila res v redu. Iz balvana v balvan sem tudi več tvegala. Po nesrečni enki, ki sem jo sicer preplezala, sem se še bolj zagnala v plezanje. Sledil je balvan, ki ga je bilo nujno splezati. V dvojko sicer nisem šla vzpodbudno, najprej sem malo 'tipala', a potem sem se zbrala. Na robu je bilo nekaj kritičnih trenutkov, v katerih pa sem si rekla: grem na vse ali nič in tvegala več kot na treningih. Podobno je bilo na tretjem balvanu, kjer sem se celo malo spravila v lastno godljo. Takrat sem si sama pri sebi rekla 'Kar si skuhala, to še pojej in se spravi iz tega položaja'. Pika na i je bil dinamični gib na vrhu, ki je še mene presenetil, da sem ga tako trdno zadržala. Pri četrtem balvanu sem že na ogledu smeri videla oprimek po coni, za katerega sem vedela, da bo težak. Preden sem šla v ta balvan pa mi je skozi misli šel stavek selektorja naše članske reprezentance Simona Margona - 'Če si bila sposobna v polfinalu tako plezati, lahko tudi v finalu vse splezaš'. Tako sem šla v smer in odplezala kot najbolje znam. Veliko vzpodbudo so mi pri vsem plezanju dali navijači, ki so bili v finalu enkratni! Morda je že bil kakšen gib na meji, da mi uide, a glasno vzpodbujanje mi je dalo neverjetnega elana. Hvala vsem navijačem.«
6	3	77:30	72
7	8	51:34	55
5	11	42:39	50 9 9	44:32	48 9 9	43:33	48 9 12	48:43	39
6	15	36:47	36 9 14	36:45	33 9 17	30:58	24 5 20	15:61	23
»Maribor, šampion«, je v nedeljo zvečer odmevalo po Ljudskem vrtu, kjer so stari/novi državni prvaki svojim najzvestejšim privržencem - okoli 5 tisoč se jih je zbralo - priredili pravo golijado in kranjskemu Triglavu nasuli kar osem zadetkov. S to zmago so si pet krogov pred koncem prvenstva tudi teoretično zagotovili novi naslov prvakov - že jubilejni 10 v zgodovini samostojne Slovenije. Nedeljska tekma je bila zares veličastna pika na i odlični sezoni, v kateri so bili vijoličasti razred zase. Sezono so začeli s kvalifikacijami za evropsko Ligo prvakov, se prek njih uvrstili v Ligo Evropa, ob
nostnem plezanju in kombinaciji še enkrat pokazala, da je trenutno najpopolnejša športna plezalka na svetu!
David Breznik
tem pa uspešno zbirali točke v domačem prvenstvu. Rekordna bera jim je prinesla ta zgodnji uspeh, do katerega so prišli s povprečjem več kot 2,5 danih zadetkov na tekmo (povprečno so doslej prejeli manj kot enega). V nedeljo sta bila v glavni vlogi Etien Velikonja in Agim Ibraimi, ki sta skupaj prispevala kar pet zadetkov. Predvsem prvi blesti v spomladanskem delu, ko je na nek način zamenjal vloge z Dalibor-jem Volašem, ki je bil ključni mož Maribora v jesenskem delu. Trener Darko Milanič se tako s svojimi varovanci upravičeno veseli drugega zaporednega naslova državnega prvaka: skozi vso sezono je vedno znal poiskati pravo enajsterico, znotraj katere je zablestelo kar nekaj posameznikov: Ibraimi, Volaš, Tava-res, Mertelj, Rajčevič, Milec, Velikonja, Cvijanovič ...
V senci Maribora je vedno bližje 2. mestu ljubljanska Olimpija, ki je tokrat s težavo ugnala Nafto. Mura 05 se je namučila z Velenjčani, čeprav je imela od 36. minute igralca več, ob tem pa še enajstmetrovko. Fajič je ni izkoristil, njegov spodrsljaj pa je nekaj minut pred koncem popravil Mate Eterovič.
DK, JM
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Krka zadala nov poraz vinarjem
Obramba Krke je bila previsoka ovira za Ormožane.
Krka - Jeruzalem 37:33 (18:14)
KRKA: Vrbinc, Grubar; Flajs 3, Leban 3 (1), Lavrič 1, Fink 2, Sve-telšek 8, Potočar, Zupančič, Orlič, Papež 12 (3), Cvikl 3, Jurečič 2, Hotko, Terkaj, Klobčar 3. Trener: Slavko Ivezič. JERUZALEM: Jelen, Belec, Žu-
1. A SRL (m) -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATA 5. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 25:33 (15:19), Krško - Maribor Branik 26:33 (18:17). Srečanje Trimo Trebnje - Cimos Koper je preloženo.
1.	GORENJE 25	24	1 0	49
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 25	19	1 5	39
3.	CIMOS KOPER 24	17	1 6	35
4.	TRIMO TREBNJE 24	12	0 12	24
5.	MARIBOR BRANIK 25	9	3	13	21
6.	KRŠKO 25	8	1 16	17
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATA 5. KROGA: Krka -Jeruzalem Ormož 37:33 (18:14), Ribnica Riko hiše - Istrabenz plini Izola 32:30 (17:18). V tem krogu je bilo prosto Šmartno.
1.	KRKA	24	8	4	12	20
2.	RIBNICA RIKO H. 24	8	3	14	19
3.	ISTRABENZ P. IZOLA24	7	2	15	16
4.	JERUZ. ORMOŽ 24	6	3	15	15
5.	ŠMARTNO 24	4	5	15	13
Mokerc Ig -Moškanjci Gorišni-ca 31:25 (13:14)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 3, Zorli, Bedrač 4, Arnuš 4, Balas 1, Lozinšek 2, Prav-dič 3, Lukaček 1, Vincek 3, Firbas 3, Preac 1, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so bili v tem krogu poraženi na gostovanju pri Mokerc Igu, kjer so se merili z neposrednim tekmecem na lestvici. To je bil derbi tega kroga in mogoče tudi ključna tekma za končno 2. mesto, ki prinaša še uvrstitev v 1. B SRL. Pri Gorišničanih se je vsekakor poznala odsotnost poškodovanih Dejana Dimca in Luka Zorlija; slednji je bil sicer vpisan v postavo, vendar ni nastopil. V prvem polčasu se ta hendikep ni poznal, saj sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, gostje pa so na koncu zaključili prvi polčas z minimalnim vodstvom. Vse to je delovalo
2. SRL MOŠKI
REZULTATI 23. KROGA: Mokerc Ig - Moškanjci Gorišnica 31:25, Drava Ptuj - Rudar 38:29, Nova Gorica - Slovenj Gradec 24: 36, Radeče MIK Celje 29:21, Pomurje - Mitol Sežana 33:21
1. SLOVENJ GRADEC 21	19	1	1	39
2. MOKERC IG 21	16	1	4	33
3. MOŠKANJCI - GOR. 21	15	2	4	32
4. ČRNOMELJ 21	13	2	6	28
5. RADEČE MIK CELJE 21	13	0	8	26
6. DRAVA PTUJ 21	12	2	7	26
7. BREŽICE 22	12	0	10	24
8. ARCONT RADGONA 21	9	2	10	20
9. POMURJE 21	5	3	13	13
10. COL 20	6	0	14	12
11. MITOL SEŽANA 22	3	1	18	7
12. NOVA GORICA -1 21	4	0	17	7
13. RUDAR 21	3	0	18	6
ran; Korpar 2, Krabonja 3, Žmavc, Rajšp, Bogadi 3, Radujkovic 3, Ču-dič 9 (5), Špiljak 5, Sok 3, Hebar 1, Kljajič 1, Cingesar, Šišmanovič 3. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Krka 4/3; Jeruzalem 6/5; IZKLJUČITVE: Krka 6; Jeruzalem 10 minut; IGRALEC TEKME: Jernej Papež (Krka).
Ormožanom na gostovanju v Novem mestu ni uspelo osvojiti pomembnih točk za obstanek v ligi. Krka je proti Jeruzalemu zabeležila šesto zmago na zadnjih sedmih tekmah. Vinarji so tako prvi del Lige za obstanek končali pri treh porazih in eni zmagi, kar je pod pričakovanji, zato
optimistično pred drugim polčasom, v katerem so upali na osvojitev kakšne točke.
Po prvih desetih minutah nadaljevanja srečanja je še vse kazalo, da bi se to res lahko zgodilo, saj so rokometaši Mo-škanjcev - Gorišnice držali vodstvo 17:19. Sledilo pa je obdobje, ki bi ga gostje najraje pozabili: v dobrih desetih minutah so naredili nekaj zaporednih napak in Mokerc je z mini serijo 6:0 prešel v vodstvo 23:19. S tem je bilo dejansko konec sanj gostov o srečnem razpletu, saj se nikakor niso mogli več vrniti v igro in ogroziti domačega vodstva v zaključku srečanja.
S tem porazom so morali Gorišničani tekmecu začasno prepustiti 2. mesto. Do konca prvenstva imajo sicer lažji razpored od Mokerca Iga, ki se bo moral pomeriti še z Rudarjem, vodilnim Slovenj Gradcem in Črnomljem, Gorišnica pa s Po-murjem, Rudarjem in Radečami. Realnih možnosti za 2. mesto je tako še vedno precej ...
Danilo Klajnšek
Drava Ptuj -Rudar Trbovlje 38:29 (18:17)
RK DRAVA PTUJ: Grm, Toš 1, Ferk, Janžekovič 6, Verdenik 2, Bez-jak 6, Šamperl 2, Maroh 6, Kenda 1, Pukšič 5, Sabo 2, Zolar 2, Čeh 1, Fridrih 2, Požar 2. Trener: Tomi Matjašič.
Na Ptuju sta se v dvorani Center pomerila tekmeca, ki sta v preteklosti preživljala že bistveno boljše čase: še vedno je namreč živ spomin na obračune teh dveh ekip, ki sta v 90. igrali v 1. ligi. Zdaj sta na novi poti, vsaj zaenkrat pa je uspešnejša ptujska.
četo trenerja Saše Prapotnika v zaključku sezone čaka težka naloga glede obstanka v elitni ligi. V 6. krogu bodo vinarji prosti, v 7. krogu (5. maja) pa na Hardek prihaja zasedba
Drava je tekmo pričela precej zmedeno in živčno (predvsem v obrambi), kar so gostje izkoristili in v 5. minuti povedli z 1:5. Uvodna nervoza je na srečo kmalu splahnela in domačini so v 16. minuti izenačili na 8:8. Do odmora je sledilo obdobje izenačene igre, v kateri nobena od ekip ni vodila za več kot zadetek ali dva.
Bistveno bolj razburljiv je bil drugi polčas, ki so ga brez težav dobili domačini. Po mini seriji 4:0 je bilo v 39. minuti 23:19, kar je bila prva otipljivej-ša prednost varovancev Tomija
Jan Maroh, rokometaš Drave: »V začetku nam igra nikakor ni stekla. Slabo smo odigrali predvsem v obrambi, vendar pa smo se nato le prebudili in dokazali, da smo boljši od Rudarja. Žal sta na samo tekmo vplivala sodnika, ampak za nas se je kljub rdečim kartonom vse dobro izteklo. Sedaj nas čaka prvak Slovenj Gradec, s katerim bomo igrali sproščeno: bomo videli, kaj nam bo to prineslo.«
Šmartnega, ki je glavni konkurent Ormožanom v boju za obstanek.
Krka, ki je nastopila brez prvega strelca lige Dejana Čan-čarja, je vodila skozi celotno tekmo: uvodoma je bilo 3:0 in 4:1. Gostom se je v nekaj primerih uspelo približati na gol zaostanka, nazadnje pri rezultatu 13:12. Največjo uganko za obrambo in vratarje Jeruzalema je predstavljal Jernej Papež, ki je do odmora zadel 6-krat. S svojima zadetkoma v zaključku prvega dela je Papež Krki prinesel vodstvo 18:14.
Sredi 2. polčasa so Novome-ščani Ormožanom ušli kar na 7 točk prednosti (28:21), po nekaj uspešnih obrambah Boštjana Belca pa so se vinarji približali le na dva zadetka zaostanka (33:31). Žal so bili v zaključku
Matjašiča. Gostom so opazno pričele pojemati moči, toda na žalost sta tekmo, ki se je naglo lomila v prid domačinov, pričela kvariti sodnika. Z nekaj nerazumljivimi izključitvami sta razburjala igralce in navijače obeh ekip in sicer mirno srečanje naredila precej napeto. Ptujčani so unovčevali svojo kvaliteto, razigral se je vratar Grm (skupaj 15 obramb) in v 49. minuti je bilo že + 8 v njihovo korist (33:25). Vse bolj živčni gostje so pričeli delati grobe prekrške, zaradi česar so bili deležni številnih izključitev za dve minuti. Najvišjo prednost na tekmi so si Ptujčani sicer priigrali v 57. minuti, ko je bilo 37:27. Ko se je že zdelo, da bo tekma mirno speljana do konca, pa je še enkrat več »udarila« sodniška« naveza Bratko-vič-Breznik. Ta je v 59. minuti zaradi domnevnega udarjanja neposreden rdeči karton pokazala Pukšiču, čeprav ta ni storil ničesar. Zaradi upravičenega negodovanja je bil nato izključen še pomočnik trenerja Drave Marko Kac.
tp
spretnejši domačini, ki so imeli v napadu izjemno razpoložena Papeža in Miho Svetelška, ki je mrežo ormoških vratarjev v 2. polčasu zatresel kar 6-krat.
UK
Dober odpor oslabljenih Ptujčank: Gen-I Zagorje -Mercator Tenzor Ptuj 32:23 (18:9)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Majcen 2, Korotaj 11, Ivančič, Močnik 4, Bolcar 3, Tumpej 3, Žiher, Selinšek. Trener: Nikola Bistrovič.
Četrto srečanje v končnici za prvaka v 1. ženski rokometni ligi je Ptujčankam namenilo pot v Zagorje. Na gostovanje k naši - v zadnjih letih - drugi najuspešnejši ekipi, se je ekipa iz Ptuja podala precej okrnjena, saj je v Zasavje odšlo le 9 igralk. Zaradi poškodb ali bolezni so manjkale Mateševa, Borovčakova, Praprotnikova in Kolednikova.
Kljub vsemu pa velja gostje pohvaliti za prikazano, saj so se pogumno borile, dobro igrale predvsem v obrambi in favoriziranim Zagorjankam, ki so nastopile v popolni zasedbi, povzročile nemalo težav. V uvodu so Ptujčanke z agresivno obrambo in lahkimi zadetki povsem zmedle Zasavke in izid je bil še v 16. minuti izenačen na 8:8. Pri tem izidu pa se je tehtnica močno prevesila na domačo stran, saj so rokometa-šice v rdečem naredile precej tehničnih napak, svoje pa je prispevalo še nekaj sumljivih
Velika Nedelja Carrera Optyl - Cerklje 37:27 (18:9)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec 3, Majcen 2, Kaučič 2, Hanželič 2, Horvat, Bezjak 1, Vesel-ko 6, Bračič 2, Preac (15 obramb, 1 iz 7-m), Ivančič 7, Tušak 3, Dogša (4 obrambe, 3 iz 7-m), Lorenčič 1, Meško 3, Špindler 5, Hojžar. Trener: Bojan Munda.
Točka, ki so jo igralci Velike Nedelje osvojili v prejšnjem krogu v Sevnici, je bila zanje potrditev dobre forme, predvsem pa velika vzpodbuda za naslednje tekme. S takšno miselnostjo se je proti Cerkljam v domači dvorani pričakovala zmaga in s tem oddolžitev gostom za poraz v prvem delu prvenstva.
Po začetni prednosti gostov so vajeti igre v svoje roke prevzeli domačini in iz minute v minuto višali svojo prednost. Ta je v 29. minuti znašala že neulovljivih deset zadetkov. Ponovno je odlično predstavo v vratih pokazal Tadej Preac, ki je z obrambami svojim soigralcem omogočal doseganje »lahkih zadetkov«. Gostje so na drugi strani imeli nekaj priložnosti za zmanjšanje razlike, predvsem s streli iz sedmih metrov, vendar so že v prvem polčasu zapravili kar tri (3 obrambe Dogše). Po vodstvu z osmimi zadetki prednosti je domači trener že v prvem polčasu namenil nekaj minut igre tudi igralcem s klopi.
1. A SRL (ž) -LIGA ZA PRVAKA
3. KROG: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj 32:23 (18:9). Srečanje Krim Mercator - Krka bo odigrano v sredo, 25. 4.
1.	KRIM MERCATOR 3	3	0	0	50
2.	ZAGORJE GEN - I 3	2	0	1	44
3.	KRKA	2	1	0	1	36
4.	MER. TENZOR PTUJ 4	0	0	4	30
sodniških odločitev, kar je izkušena zasedba Bojana Voglar-ja izkoristila za delni izid kar 9:0 in tako je bilo v 28. minuti že 17:8.
Začetek drugega dela igre je bil z gostujoče strani ponovno dober: obramba je bila na mestu, svoje pa je v tem delu dodala tudi vratarka Križančeva. V 42. minuti je bil izid 21:15, kar je bilo sprejemljivih + 6 za domačo zasedbo. Gostje so dobile celo priložnost, da se še bolj približajo vrsti Zagorja. Ta je nekoliko podcenjevala vrsto Nikole Bistroviča, vendar je v obdobju, ko so imele Ptujčanke na parketu igralko več, Zagorje iz hitrih protinapadov doseglo kar 3 zadetke. Tekma je bila tako odločena, kljub porazu z devetimi zadetki razlike pa ostaja vtis gostujoče zasedbe pozitiven. Blestela je predvsem Korotajeva, ki je v zadnjem času v odlični formi. Tokrat je zadela 11-krat, obenem pa dosegla zadnjih šest zadetkov za Ptujčanke.
Ekipo Mercator Tenzorja do konca sezone čakata še dva obračuna: 5. maja se bodo najprej pomerile s Krko v Novem Mestu, predvidoma 12. maja pa bo na Ptuju sklepno dejanje letošnje 1. lige, tekmice bodo Zagorjanke.
tp
Tudi začetek drugega dela je bil za domačine odličen, saj so do 39. minute svoje vodstvo povišali na + 13 (24:11). Od 40. minute naprej je svojo priložnost za igro dobila ve-likonedeljska mladost, saj so do konca tekme počasi v igro vstopali mladinci. Navdušenje v dvorani je bilo v zadnjih 10 minutah na višku, saj je takrat igro v svoje roke prevzela mladinska ekipa in do konca uspešno parirala gostom, za katere je igral tudi trener Likozar. Lestvica strelcev pri domačih je zelo široka, saj so zadeli vsi igralci, z izjemo obeh vratarjev ter kadetov Gregorja Hojžarja in Mitje Horvata, ki je bil že pred srečanjem zaradi slabosti odpeljan v zdravstveni dom.
Danilo Klajnšek
1. B SRL (m)
REZULTATI 20. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Cerklje 37:27, Slovan - Grča Kočevje 28:26, Grosuplje - Dol TKI Hrastnik 27:26, Celje Pivovarna Laško B -Alples Železniki 27:24, Dobova -
Sevnica 26:29				
1. SVIŠ GROSUPLJE 19	17	0	2	34
2. SEVNICA 20	14	2	4	30
3. DOL TKI HRASTNIK 20	10	3	7	23
4. GROSUPLJE 20	11	0	9	22
5. CELJE PIVO. LAŠKO 20	10	1	9	21
6. VELIKA NEDELJA 20	9	3	8	21
7. SLOVAN 20	8	4	8	20
8. CERKLJE 20	8	2	10	18
9. GRČA KOČEVJE 20	7	2	11	16
10. ŠKOFLJICA 19	4	4	11	12
11. DOBOVA 20	3	5	12	11
12. ALPLES ŽELEZNIKI20	4	2	14	10
Slavko Ivezič, trener Krke: »Ne glede na zmago z igro nisem zadovoljen. V obrambi ne igramo več tako dobro, kot smo igrali pred časom. Sicer igralci kot ekipa funkcionirajo dobro, ampak če ekipa vseh 60 minut tekme ne diha kot eden za drugega, potem se lahko zgodi to, kar se je zgodilo danes. Tu mislim predvsem na slabšo igro v obrambi, posledično pa smo prejeli veliko golov.«
Sašo Prapotnik, trener Jeruzalem: »Lahko rečem, da je Krka zasluženo zmagala. V drugem polčasu smo se sicer približali na dva gola, to pa je bilo tudi vse, kar smo danes naredili. Nam sedaj ostane težka borba za obstanek, v naslednjem krogu pride v goste ekipa iz Šmartnega, to pa bo za nas tudi odločilna tekma.«
Rokomet • 2. SRL (m)
Prednost za napredovanje ima sedaj Ig
Rokometaši Drave so odpor Rudarja strli šele v končnici.
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet • 1. B SRL (m)
Preac in Dogša omogočila nastop mladincem
Vračanje h koreninam
Odkup in vrednost lesa se večata
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je v letu 2011 opazno povečala vrednost odkupljenega lesa v vseh kategorijah in sicer za okoli 39 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom.
V letu 2011 je bila poleg višje vrednosti odkupa večja tudi količina odkupljenega lesa. Vrednost odkupa hlodov za žago in furnir je bila v lanskem letu za skoraj 37 odstotkov višja kot v letu 2010, vrednost odkupa lesa za celulozo in plošče je bila kar za 65 odstotkov višja kot v letu 2010, vrednost odkupa lesa za kurjavo pa se je lani povečala za 28 odstotkov.
Na mesečni ravni je skupna vrednost odkupa okroglega lesa decembra 2011 bila za 36
Urednica priloge: Simona Meznarič Teksti in fotografije:
Simona Meznarič, Majda Goznik, Črtomir Goznik, Dženana Kmetec, Viki Iva-nuša, Martin Ozmec.
% nižja kot v novembru 2011. Vrednost odkupa hlodov za žago in furnir je bila nižja za okoli 40 %, vrednost odkupa lesa za kurjavo pa za skoraj 26 %. Vrednost celotnega odkupa okroglega lesa v decembru 2011 je bila skoraj še enkrat višja kot v decembru 2010. Tudi vrednosti odkupa vseh posameznih kategorij lesa so bile v decembru 2011 višje kot v decembru 2010. Vrednost odkupa hlodov za žago in furnir je bila višja za okrog 100 %, vrednost odkupa lesa za kurjavo pa za okoli 50 %.
Kdaj je najbolje sekati les?
Prvo in najpomembnejše pravilo sečnje lesa je, da - če se le da - sekamo pozno jeseni,
pozimi ali zgodaj spomladi, ko je les v mirovanju in se po njem ne pretakajo življenjski sokovi. Listavce sekamo jeseni in pozimi, ko je listje odpadlo, ali zgodaj spomladi pred novim brstenjem.
Najslabši je sicer les spomladi posekanih dreves. Takrat je v njem največ soka, zato se najdlje suši, se zvija in krivi. Najbolj ga napadajo lesni črvi in različne bolezni. Zato je potrebno, kolikor je mogoče, skrajšati čas od sečnje do predelave lesa na žagi in čim prej odpeljati posekano drevje iz gozda. Pomembna je tudi starost drevesa. Les premladih dreves je še redek, premehak in poln soka, neodporen proti različnim boleznim. Les prestarih dreves pa je po drugi strani izgubil svoje najboljše lastnosti.
Žal sneg mnoge gozdne predele pozimi naredi povsem nedostopne, tako da je sečnja v tem času nemogoča. Po drugi strani mora tudi podjetje, ki upravlja z gozdom, enakomerno porazdeliti svoje kapacitete skozi celo leto. Zato je sečnja skozi celo leto bolj ali manj enakomerna.
Les vse pomembnejši tudi v
gradbeništvu
Sečnja je sicer glavni vir
lesne mase tako za lesno predelovalno industrijo kot za gradbeništvo. Poleg tega, da je enostaven za obdelavo, je znana tudi njegova sorazmerno nizka toplotna prevodnost, nanj je tudi enostavno nanesti izolacijske plasti, zaradi lahke lesene gradnje pa je izvedba energijsko učinkovitih hiš še posebej ugodna z ekonomskega vidika. Če primerjamo les z drugimi nosilnimi materiali npr. z opeko ali pa armirnim betonom, ugotovimo, da ima izjemno ugodne toplotno zaščitne karakteristike.
KUHINJ
Pri enakih zunanjih merah lesena gradnja omogoča do 10 odstotkov več uporabne površine v primerjavi z masivno gradnjo. Masa lesa je majhna, življenjska doba pa zelo dolga, zdrži tudi visoke obremenitve, je zelo žilav in trden. Lesene hiše so v zadnjem času veliko bolj zanimive, saj ljudje zopet odkrivajo prednosti takšne gradnje. Seveda tudi pri lesu velja, da ima vsaka stvar svoje prednosti in slabosti, vsekakor pa les kot gradbeni material vedno znova pozitivno preseneča.
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
• 080 88 24
www.panles-kuhinje.si
AKCIJA MESECA APRILA!
Pri nakupu kuhinje in aparatov ^ v vrednosti lesenega dela | nad 2500 eur, vam	F
PODARIMO
LCD televizor cnunpio
Foto: Črtomir Goznik
SALON PANLES KUHINJE NA PTUJU: Puhova c. 2250 Ptuj tel: 02 79 80 2BO, gsm: 031 669 729		
	POPOLNI SERVIS	© © © @ IZMERE STROKOVNO BREZPLAČNA MONTAŽA NA DOMU SVETOVANJE DOSTAVA V CENI KUHINJE
Pravilno skladiščenje lesa
Da bo izkoristek čim večji
Pomlad je tisto obdobje v letu, ki je najprimernejše in tudi najbolj aktualno za sečnjo in spravilo lesa. Kurilna vrednost lesa pa je zelo odvisna od količine vlage v njem, zato je zelo pomembno, kako pravilno oziroma najbolje skladiščiti drva, da bodo ob uporabi čim bolj suha.
Jasno je, da ima les za kurjavo višjo kurilno vrednost, če vsebuje čim manj vlage. Sveže posekan les ima praviloma 40 ali več odstotkov vlage, gozdno suh les okoli 30 odstotkov, zračno suh les okoli 15 odstotkov, tehnično osušen les pa približno 10 odstotkov. Nižja kot je vsebnost vlage v lesu, višja je njegova kurilna vrednost. Po raziskavah, ki so bile opravljene v nekaj zaporednih letih, je dokazano, da se najbolj osuši les, ki je pokrit in spravljen na sončnih prepišnih legah. Najmanj pa se posuši les, ki je nepokrit in spravljen na senčni legi. Vlaga v lesu se je merila od oktobra do oktobra. Čisto konkretno je
Kaj vpliva na kurilno vrednost lesa?
Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode; več kot je vode v lesu, več energije se porabi za njeno izhlapevanje in manj za ogrevanje.
Na vsebnost vode v lesu vpliva veliko dejavnikov: drevesna vrsta, rastišče, na katerem je drevo raslo, starost drevesa, letni čas poseka, vitalnost in zdravje drevesa, del drevesa (narašča proti krošnji in koreninam, pada od sredine proti obodu debla), vsebnost vode pa je različna tudi v jedrovini in beljavi ter v ranem in poznem lesu.
bilo ugotovljeno, da se je količina vlage v skladovnicah lesa v senci, ki so bile nepokrite, sicer zniževala nekje do maja na 40 odstotkov, čez poletje spet porasla, nato avgusta ponovno padla na slabih 40 odstotkov,
potem pa se do novembra dvignila nazaj na 60 odstotkov! Podobno se je dogajalo s količino vlage v nepokritih skladovnicah na soncu, le da je bil odstotek vlage nekoliko nižji; avgusta le dobrih 15 odstotkov, do novembra pa je vlaga spet narasla na 50 odstotkov. V skladovnicah, ki so bile po vrhu pokrite, se je na sončnih legah količina vlage konstantno zniževala in obstala med 15 in 20 odstotki tudi novembra. Podobna je bila krivulja sušenja tudi pri pokritih skladovnicah v senci, le da je bila količina vlage nekoliko višja, okoli 25 odstotkov. Iz rezultatov sledi, da je drva najbolje spraviti zunaj na sončni legi in obvezno pokrita, maksimalno kurilno vrednost pa dosežejo v pol leta oziroma v enem letu. Sušenje dve leti ali več nima učinka, saj les med letnimi časi nase ponovno veže vlago," je pojasnil
__
Igor Kopše s ptujske enote Zavoda za gozdove.
Poleg pokritosti in lege skladovnic na sušenje zelo vpliva tudi oblika drv: okroglica, polovica (okrogli les, razcepljen na pol), četrtina in sredica (osrednji del okroglega lesa brez skorje). „Do poletja se vedno najhitreje osušijo sredice, vendar pa jim v deževnem avgustu zna zelo hitro spet narasti vlaga. Zelo podobno se sušijo tudi
polovice in četrtine, slednje vseeno nekoliko bolje in imajo po enem letu nižjo vlažnost. Najslabše pa se sušijo okrogli-ce. Sicer pa je pri skladiščenju drv pametno upoštevati še naslednje napotke: skladovnica naj bo nekoliko dvignjena od tal, tako da počiva na tramovih ali hlodih, s čimer se zagotovi dobra cirkulacija zraka. Les je najbolje skladiščiti na zračnih mestih, bolj prepišnih legah,
izpostavljenih soncu. Razlika med posameznimi skladovnicami ali med skladovnico in zidom naj bo vsaj 10 centimetrov. Če se les skladišči v skladiščnem prostoru, pa naj bodo zunanje stene odprte oziroma z režami."
Najvišje kurilne vrednosti sicer dosegajo listavci - javor, breza, bukev, hrast in jelša, nižje pa iglavci - smreka, bor in macesen.
Foto: SM
Foto: SM
Wood-Mizer strojna oprema za gradnjo lesenih hiš
Z razumno investicijo v obdelovalni stroj lahko začnete ali razširite svoje zmožnosti pri izdelavi lesenih hiš ali brunaric.
Podjetje Wood-Mizer je svetovno uveljavljen proizvajalec lesnoobdelovalnih strojev in opreme že od leta 1982. Svojo proizvodnjo imajo na treh lokacijah v ZDA ter na Poljskem, proizvode pa tržijo s široko razvejano mrežo zastopstev, med katerimi je tudi predstavništvo FAMTEH, d. o. o. v Sloveniji in na Hrvaškem.
Vodilni Wood-Mizerjev proizvod so tračne žage posebnih konstrukcijskih izvedb, ki uporabljajo izjemno tanke tračne liste.Tračne žage odlikuje njihova mobilnost ter izjemno enostavno in zanesljivo upravljanje. Uporaba tankega 2 mm tračnega lista je razlog za odločno boljše izkoristke razreza kakor tudi bistveno manjši del odpada - žagovine v primerjavi s klasičnimi tračnimi žagami, ki uporabljajo liste debeline od 6 do 8 mm.
Tračna žaga Wood-Mizer LT 15 je namenjena fleksibilni rabi v poklicne namene ali kot nepogrešljiv stroj vsake uspešne kmetije. Posebna konstrukcijska izvedba omogoča razrez hlodovine poljubnih dimenzij. Hlod z nakladalnimi vilicami zelo lahko vpnemo na postelje in razrez se s pritiskom na gumb lahko prične. Motorne izvedbe žage so lahko tri, in sicer 7,5 kW elektromotor, 16KM bencinski ali celo 10KM dizelski motor. Operater z lahkoto nadzira in vodi agregat po vsej dolžini reza, pri čemer je opcijsko možna tudi avtomatska nastavitev debeline posameznega odreza. Ta se enostavno vnese prek operacijskega panela. Pomik agregata je lahko
ročen ali elektrificiran. Stroj je odlična izbira za vse, ki želijo lesu dodati novo vrednost.
Wood-Mizer pa od junija 2010 nudi tudi drugo strojno opremo za izdelavo brunaric. Kot nadgradnjo žage LT 15 so izdelali tudi rezkalni agregat MP 100, ki se enostavno namesti na postelje žage. Srce agregata so štirje noži in električni pogon moči 4 kW. Z uporabo različnih nožev lahko izdelamo praktično vse geometrije v lesu, potrebne za gradnjo brunarice.
Do danes je bilo v Evropi prodanih že več kot 6000 strojev, ki jim bo prav tako mogoče dodati nov rezkalni agregat, bodisi na obstoječe ali novo dodatno postelje.
S takšno opremo boste postali resen in kompetenten proizvajalec elementov za moderno lesno gradnjo.Vaša investicija pa vam bo povrnjena v izjemno kratkem času, zato ne oklevajte in pokličite generalnega zastopnika tračnih žag Wood-Mizer za SLOVENIJO:
FAMTEH, d. o. o. Gačnikova pot 2 2390 Ravne na Koroškem Slovenija
Tel: +386 262 04 232, 230 Faks: +386 262 04 231 Splet: www.famteh.si GSM: +386(0) 31 775 999; +386(0)41 395 216 E-pošta: info@famteh.si
_(PR)
Les je vsestransko uporaben
Pohleven: S predelavo lesa hitreje iz krize!
Na nedavno zaključenem gornjeradgonskem sejmu Megra, Engra in Kogra je bil na dan lesa izveden zelo zanimiv strokovni posvet z naslovom Zakaj je les najboljše gradivo. Osrednji govornik na posvetu je bil Franc Pohleven z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer velik zagovornik gradnje z lesom.
Doktor Pohleven je med drugim povedal naslednje: „Nobenega dvoma ni več, da je za globalno segrevanje planeta kriv človek, ki je z energetskim izrabljanjem fosilnih gorivih porušil ravnovesje na Zemlji. Z izrazito povečano porabo energije ter drugimi dejavnostmi, se je v zadnjih desetletjih emisija toplogrednih plinov, med njimi tudi ogljikovega dioksida, drastično povečala. To-plogredni plini v višjih zračnih plasteh preprečujejo emisijo sončne energije nazaj v vesolje in planet se intenzivneje segreva. Priča smo taljenju ledu in ekstremnim vremenskim pojavom, kot so suše, povo-dnji, orkani ... Ali je še upanje, da upočasnimo spremembe in še pravočasno vzpostavimo ravnovesje na Zemlji? Slovenija je dežela gozdov in narava nas je bogato obdarila z lesom, ki je skozi stoletja omogočal obstoj ter preživetje našim prednikom. S predelavo in uporabo lesa pa bi lahko, tako kot v preteklosti tudi danes, uspešno izšli iz ekonomske in družbene krize. Žal pa razmere v samostojni Sloveniji lesu niso naklonjene in bolj spoštujemo energetsko potratne materiale, kot so jeklo, beton, aluminij in plastika, lesu pa se prisoja zgolj kurilno vrednost. Zaradi takega odnosa družbe do lesa se je v lesnopredelovalni industriji zaposlenost za trikrat zmanjšala, število delovnih mest pa še vedno pada."
Pohleven je v nadaljevanju opozoril, da je govorjenje o tem, da bo prehod na alternativne vire energije pripomogel k izboljšanju stanja, zavajajoče: „Glede na trend porabe energije trenutno alternativni viri ne kompenzirajo niti letnega dviga potrošnje fosilnih goriv, kaj šele, da bi njihovo porabo zmanjšali. Rešitev je v takojšnem vsesplošnem zmanjšanju porabe energije. To bi dosegli, če bi se čim prej preusmerili na energetsko varčne tehnologije in energetsko nepotratne sonaravne materiale, kot so platno, bombaž, les, kamen ... Les je od vseh materialov in surovin za izdelke najbolj varčen, saj nastaja s pomočjo sonca, pri čemer se iz ogljikovega dioksida tvori lesna masa. Je naravno obnovljiv in ustreza načelom trajnostnega razvoja, saj najmanj vpliva na okolje, je dar narave. K dodatnemu znižanju emisije CO2 prispeva tudi predelava lesa v izdelke in objekte, za kar je potrebno nekajkrat manj energije kot za izdelke iz drugih materialov. En kubični meter lesnih izdelkov v končnem izračunu prispeva k znižanju ekvivalentno dveh ton CO2. Če les enostavno sku-rimo (lesna biomasa), je CO2 nevtralen, predelan v izdelke pa znatno prispeva k znižanju CO2 v ozračju, kar je bistveni cilj obvladovanja klimatskih sprememb."
Strokovnjak je kritično ocenil tudi po njegovih besedah
preveč popularizirano gradnjo (betonskih) pasivnih hiš: „Dan-danes je popularno varčevanje z energijo pri uravnavanju klime v bivalnih prostorih - govorimo o pasivni hiši. Strinjam se, da bi s tem dosegli manjšo emisijo, vendar ne za vsako ceno. Ali se sploh zavedamo, koliko energije oz. sporočenega CO2 je bilo potrebnega za izgradnjo armiranobetonske pasivne hiše?! Gradbeništvo je eden od največjih porabnikov energije, saj se za proizvodnjo cementa, železa in izolacijskega materiala - kamene volne sprosti ogromno CO2. Tako bi za razvrstitev, tudi za dotacije države, morali nujno upoštevati celotno porabljeno energijo od proizvodnje materialov do izgradnje. Popolnoma nič nismo doprinesli k znižanju CO2, če smo zgradili pasivno hišo iz energetsko potratnih materialov in pri njihovi proizvodnji v ozračje sprostili ogromne količine CO2. Torej končni rezultat (izid) je ravno nasproten. Z dosti manj energije bi objekt iz naravnega materiala lahko ogrevali desetletja in bi se CO2 sproščal postopoma. Zato bi moral biti vsak objekt označen s podatkom, koliko energije je bilo vložene v izgradnjo oz. koliko ekvivalentov CO2 se je pri nastajanju objekta sprostilo, upoštevajoč materiale in tehnologijo gradnje."
V Sloveniji le 5 % novogradenj lesenih
S prehodom na naravne gradbene materiale, kot sta les in kamen, bi tako lahko po besedah Pohlevna znatno prispevali k zmanjšanju emisije CO2: „Najboljša pasivna hiša je lesena. V obdobju uporabe ohranja oz. skladišči od 30 do 80 ton CO2, če pa dodamo še leseno opremo, pa od 30 do 60 ton CO2. V Sloveniji je v zadnjih letih od novo zgrajenih hiš le dobrih 5 % lesenih. Nič kaj boljše razmere na tem področju niso v osrednji in južni Evropi. Sicer pa več kot dve tretjini človeštva (Kanada, ZDA, Skandinavske države, Kitajska, Indija, Japonska) živi v lesenih hišah. Če bi v Evropi za 10 % povečali delež novozgrajenih hiš iz lesa, bi tako letno za 25 % znižali količino CO2, predvideno s Kjotskim protokolom. Čeprav delež lesenih hiš v zadnjem času narašča, pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se les zamenjuje z drugimi materiali in to za izdelke, za katere je to najmanj potrebno, ko so npr. plastična in aluminijasta okna, vrata, fasade, ograje . K zmanjšani emisiji toplogrednih plinov pa ne prispevamo le z izgradnjo lesenih hiš, ampak tudi z vzdrževanjem ugodne klime v bivalnih prostorih. V lesenih je potrebno mnogo manj energije za gretje in hlajenje, saj je občutek mraza ali vročine v prostoru kompenziran za 2 stopinji Celzija, s čimer se prav tako prihrani ogromno energije. Poleg dobrega poču-
Najboljša pasivna hiša je po prepričanju dr. Pohlevna lesena.
tja pa je bivanje v leseni hiši bolj zdravo kot v armiranobetonski s posebnimi sistemi prezračevanja Zaradi vseh teh dejstev bi morala okoljska politika države energetsko potratne tehnologije „kaznovati", energetsko varčne pa vzpodbujati oz. stimulirati. Energetsko zahtevne materiale bi uporabljali le v primeru, ko jih ni mogoče izdelati iz sonaravnih. Država Slovenija bi morala z izgradnjo javnih objektov iz lesa dajati
vzgled državljanom. Ti protokolarni objekti pa so zgrajeni iz betonsko-jeklene kletke, obdane s steklom, plastiko ter aluminijem, a lesa je bore malo. Z najnovejšim ukrepom je vlada, namesto da bi podprla izgradnjo lesenih hiš, stimulirala izgradnjo »pasivnih« armiranobetonskih hiš in energetsko potratno izolacijo starih hiš. S takšnimi ukrepi še dodatno poslabšuje klimatske razmere, saj s tem vzpodbuja industrijo,
da v ozračje sprosti še več CO2, namesto da bi ga zmanjševali. Narobe svet!"
Franc Pohleven je prepričan, da je iz lesa mogočne narediti skoraj vse: od objektov, visoko tehnološko razvitih in oblikovanih izdelkov, do celuloze in papirja: „Les predstavlja tudi surovino za številne kemične snovi, ki jih sedaj pridobivamo iz fosilnih materialov, kot so goriva, topila, barve, lepila, izolacijski in polimerni materiali ter drugi
tehnološko visoko razviti proizvodi, kot na primer karbonska vlakna, elektronska vezja, zdravila itd. Predelava lesa je delovno intenzivna in vsak kubični meter hlodovine, ki je predelan v izdelke, omogoča številna človeku in do okolja prijazna delovna mesta, obenem pa lesni proizvodi ustrezajo načelom trajnostnega razvoja ter sovpadajo s turistično usmerjenostjo Slovenije."
Načrtujete nov dom? Bodite preudarni pri najemu kredita.
Ko končno najdemo stanovanje ali hišo, ki bi jo radi kupili, se največkrat znajdemo pred vprašanjem, kakšen kredit najeti. Banke ponujajo različne pogoje. Kako izbrati najprimernejšo obrestno mero in dobo odplačila ter se izogniti tveganjem, ki smo jim izpostavljeni pri odplačilu kredita?
Pametni se zadolžujejo, a po pameti
Preden se odločite za kredit, premislite, koliko se lahko zadolžite, da vaš življenjski standard ne bo ogrožen in boste mesečne obveznosti lahko redno odplačevali. Izberite si nepremičnino, ki si jo lahko privoščite z zmernim in razumnim zadolževanjem. Na splošno velja, da naj mesečni izdatki za odplačilo dolga ne presežejo 40 odstotkov mesečnega neto prihodka. Poleg tega naj doba odplačevanja kredita ne presega roka trajanja dobrine, kupljene s tem kreditom.
Katero obrestno mero izbrati?
Pri načinu obrestovanja imate na izbiro spremenljivo, nespremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Veliko se jih odloči za kredit s spremenljivo obrestno mero, ker je na dan najema kredita praviloma nižja kot nespremenljiva. Pri tem lahko tvegajo, da se bo v času odplačila kredita spremenila obrestna mera in posledično tudi mesečna obveznost odplačila kredita, ki se lahko tako poveča, da pripelje do težav z odplačevanjem kredita. Primer: V zadnjih sedmih letih bi zaradi sprememb referenčne obrestne mere mesečna obveznost lahko nihala med 354,75 EUR in 471,21 EUR*. Daljša je doba odplačevanja kredita, večje so možnosti spremembe obrestne mere. Ce se temu tveganju želite izogniti, se odločite za nespremenljivo obrestno mero, ki zagotavlja nespremenjeno mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita (ob predpostavki, da je bil kredit najet v domači valuti).
Vprašajte za posebnosti
Ce ste mlajši od 45 let, boste v NLB lahko kredit odplačevali tudi do 30 let, če boste kredit zavarovali z zastavo nepremičnine. Ce boste kredit zavarovali z zastavo nepremičnine, boste lahko v NLB izkoristili tudi možnost odloga začetka odplačevanja kredita, in sicer do 12 mesecev (t. i. moratorij). Pri tem boste kredit lažje odplačevali, če se boste odločili za moratorij samo na glavnico, pri čemer se obresti za kredit poravnavajo sproti - v nasprotnem primeru se namreč neplačane obresti po koncu moratorija prištejejo h glavnici, ki bo zato višja.
Razmislite o ustreznem zavarovanju
Ob najemu kredita razmislite še o zavarovanju samega kredita in sebe kot kreditojemalca. NLB ponuja številne možnosti, med drugim tudi zavarovanje za primer brezposelnosti. Ce imate družino, se zavedajte odgovornosti do družinskih članov. Ce se vam zgodi najhujše, jim ne zapustite finančnih bremen, zato se življenjsko zavarujte z NLB Vita Odgovorno, tako da se bodo vaši dolgovi lahko poplačali iz sklenjenega zavarovanja.
Najem stanovanjskega kredita je velik in pomemben korak, zato ga naredite premišljeno. Najbolje je, da se posvetujete s strokovnjakom, saj je pri določanju finančnih ciljev in mesečnih obveznosti za njihovo uresničitev praviloma objektivnejši. V NLB Poslovalnicah po vsej Sloveniji so vam na voljo svetovalci za osebne finance, ki vam bodo z veseljem odgovorili na vprašanja, povezana z najemom kredita. Na posvet se lahko naročite na spletni strani www.stanovanjskikredit.si ali prek telefona na številki 01 477 20 00.
nlbO
* Primerjali smo izračune za kredit v znesku 50.000 EUR z odplačilno dobo 15 let. Upoštevali smo obrestno mero 6-mesečni Euribor + 2,45 % (velja za NLB Stanovanjski kredit za ^ kreditojemalca, ki na račun v NLB prejema redne prejemke in sklene življenjsko zavarovanje kreditojemalca pri NLB Viti), pri čemer smo za najnižjo vrednost 6-mesečnega Euriborja 0 vzeli 0,94 % (april 2010),za najvišjo pa 5,32 % (oktober2008). Marca 2012 je bila vrednost6-mesečnega Euriborja 1,29 %.	|
Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pri tem nastopata "ra kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. NLB Vita Odgovorna ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog.
Foto: S M
Lepota in funkcionalnost v sozvočju
Les je nežen in trpežen
Za projektiranje in ustvarjanje lepih in funkcionalnih zunanjih igral je navdih treba iskati pri otrocih in njihovih potrebah. Dobro zasnovana igrala stimulirajo otroški razum in domišljijo, ki se razvijata v brezskrbni igri.
Pri delu z lesom je najprej treba dobro poznati njegove zakonitosti, saj gre za naravni material, ki živi svoje življenje. „Pri oblikovanju lesenih zunanjih igral za otroke je v posamezno zamisel treba vključiti brezskrbnost, razigranost, neobremenjenost in preprostost
otroškega sveta. Zamisel nato povežemo in uskladimo z zahtevami veljavnih standardov, ki določajo način in kvaliteto proizvodnje ter montaže zunanjih igral," je povedal Matej Makoter, direktor podjetja Mitos, ki je v severovzhodni Sloveniji s svojimi igrali opremilo
že veliko število vrtcev in šol.
Varnost otrok je pri projektiranju igral seveda na prvem mestu. Zato je poleg izbire dobrega igrala in strokovne montaže certificiranega igrala priporočljivo, da se igrala redno pregledujejo in servisirajo. Na ta način se preprečijo ne-
Matej Makoter, direktor podjetja Mitos
Foto: Viki Ivanuša
Bivalna enota je nov izziv, v katerem so tudi celotno notranje pohištvo izdelali iz naravnega lesa.
zaželene poškodbe otrok, ki bi lahko nastale kot posledica dihanja lesa, nepravilne uporabe, naravne obrabe igral ter vandalizma. Les je namreč na prostem izpostavljen vremenskim vplivom, napadu gliv in insektov ter dolgotrajnemu
Les na vrtu
Les kot edinstven naravni vir predstavlja neizmeren potencial za gradnjo predvsem zaradi številnih prednosti, ki jih ima pred drugimi materiali. Zraven tega omogoča številne izvedbe izdelkov zanimivih arhitekturnih razsežnosti, zaradi svojih izjemnih lastnosti in izgleda pa ga lahko tudi odlično kombiniramo z drugimi materiali, na primer s steklom, kamnom, kovino in drugimi.
S pravilno izbiro lesa, ustrezno izvedbo in s pravilnimi konstrukcijskimi in arhitekturnimi rešitvami so lahko ravno izdelki iz lesa tisti izdelki, ki so v hiši, ob njej, na vrtu ali dvorišču, arhitekturno zanimivi oz. se izvrstno vklapljajo v celostno arhitekturno podobo domov.
Kot družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju obdelave lesa in proizvodnje lesenih izdelkov vam nudimo celovite rešitve, in sicer: svetujemo, projektiramo in nudimo kompletno izvedbo izdelkov iz lesa, primernih za dom, vrt ali prosti čas.
Izdelujemo: lesene fasade in ograje, zimske vrtove, tla za terase, nadstreške, pokrite terase, garaže (carporte), vrtne ute in drugo. Za izdelavo omenjenih izdelkov uporabljamo najrazličnejše drevesne vrste, odvisno od zahtev in namena uporabe, na primer: smrekov masivni les, lepljen smrekov les, macesnov les, les sibirskega macesna, eksotične drevesne massaranduba, lapacho ...), termično modificiran les in številne druge.
vrste (teak, ipe,
Les v vasem domu
Dom (hiša ali stanovanje) je prostor, kjer preživimo velik del svojega življenja. Les kot naravni material je zato idealen za izvedbo opreme v vašem domu, saj nudi izjemne oblikovne možnosti na področju arhitekturnih zahtev v oblikovanju interierov. Za izdelavo notranje opreme lahko uporabljamo masivni les evropskih drevesnih vrst, pa tudi eksotične drevesne vrste iz drugih kontinentov (za katere je značilna še večja barvna in teksturna raznolikost v primerjavi z domačimi drevesnimi vrstami), furnirje teh drevesnih vrst, razne lesne plošče, lesne kompo-zite ter številne druge kombinacijske materiale (kamen, steklo, kovino, polimerne materiale). Ker sledimo trendom na področju razvoja pohištva, vgrajujemo tudi najrazličnejše oblike razsvetljave in kvalitetno okovje priznanih proizvajalcev. Na tem področju vam lahko tudi svetujemo oziroma nudimo celovito podporo.
Smo podjetje z več kot tridesetletnimi izkušnjami, specializirani za proizvodnjo notranje opreme in izdelkov po naročilu oziroma po vaših željah. Prednost individualne unikatne proizvodnje v primerjavi z industrijsko je predvsem v tem, da smo zelo prilagodljivi, predvsem kar zadeva izbiro materialov, barv, izvedbe, dimenzij
in funkcionalnosti. Ob tem pa vam lahko celotno opremo v vašem domu izdelamo tako, da je barvno in oblikovno smiselno in estetsko usklajena in tako daje dovršeno arhitekturno podobo. Nudimo vam celovite rešitve na področju opremljanja vašega doma, in sicer svetujemo, projektiramo, izdelamo in montiramo naše izdelke.
Izdelujemo najrazličnejše skupine izdelkov po meri, med drugim: kuhinjsko pohištvo, notranja in vhodna vrata, lesena okna, stopnice, spalnice, vgradne omare z drsnimi vrati, otroško, kopalniško in pisarniško pohištvo ter številne druge izdelke po vaših željah in naročilu!
Za več informacij nas pokličite, obiščite ali nam pišite. Z veseljem vam bomo prisluhnili in vam pomagali pri izvedbi vašega projekta! Dosegljivi smo na telefonski številki 02 748 10 56, po faksu 02 748 10 57 ali po e-pošti mizarstvo.zamuda@siol.net.
V podjetju Mizarstvo in trgovina ZAMUDA za vas poslujemo vsak delovnik od 7.30 do 16.30, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00!
7AMUPA
MIZARSTVO IN TRGOVINA
stiku z zemljo. Življenjsko dobo lesa je mogoče podaljšati s sredstvi za kemično zaščito in s sredstvi za kemično površinsko zaščito lesa. Za otroška igrala v Mitosu uporabljajo postopek impregnacije, ki ga izvajajo izključno s sredstvom, ki ne vsebuje kromovih soli in ni nevarno za ljudi in okolje. „Proces impregnacije izvajamo v sodobni računalniško vodeni impregnacijski komori po Bethellovem postopku oziroma po postopku polnih celic. Za impregnacijo je najbolje uporabiti zračno suh les. Ta se najprej izpostavi vakuumu, da se odprejo lesne celice in izsesa zrak. Sledi polnjenje komore z impregnacijskim sredstvom, s povišanjem tlaka na 8 do 10 atmosfer pa se doseže, da raztopina prodre v les do predpisanih vrednosti. Po določenem času se impregnacijsko sredstvo prečrpa iz komore, les pa se nato s pomočjo podtlaka še posuši. Organske snovi les trajno zaščitijo in se ne spirajo. Tudi za barvanje uporabljamo ekološke barve. Težimo k temu, da ker je les
Foto: Viki Ivanuša
naraven material, naj takšen v čim večji meri tudi ostane," je povedal Matej Makoter, čigar podjetje zaposluje 12 delavcev.
Sogovornik je povedal tudi, da k osnovnim naročilom vrtcev običajno sodijo gugalnice, plezalni stolp s toboganom, peskovnik in plezalo, poudarek dajejo kvaliteti in raznolikosti, dobro pa so ozaveščeni tudi glede varnosti.
Poleg igral, notranje opreme, vrtnih garnitur, pergol in ograj pa so se v podjetju začeli ukvarjati tudi z ustvarjanjem bivalnih brunaric. „Vedno iščemo nekaj novega. Opažam, da ljudje vedno raje bivamo v naravi, obdani z naravnimi elementi, kjer se dobro počutimo. Bivalna enota je narejena iz lesa, ki je znotraj zaščiten z naravnimi premazi. Tudi kompletno notranje pohištvo smo oblikovali iz naravnega lesa. Klima v brunarici je krasna, še posebno ko gori ogenj v kaminu," je o novem projektu povedal Matej Makoter, ki je svojo proizvodnjo zasnoval na kvalitetni individualni proizvodnji.
IZDELUJEMO LESENO ^ STAVBNO POHIŠTVO, TER OSTALO OPREMO POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ. MOŽNOST PRIDOBITVE SUBVENCIJE EKO SKLADA. RAZPOLAGAMO TUDI S CERTIFIKATI ZA LESENA POŽARNA VRATA.
ZLAHTIC
KVALITETA N NIKOLI IZ MODE
TjWm
www.zlahtic.si
Žlahtič d.o.o., Zagrebška cesta 54, 2250 Ptuj, Slovenija t: +386 (0)2 787 6070, e: info@zlahtic.si
Mehanizacija obvladuje vse več del v gozdu
Ročna žaga se umika strojem
V Sloveniji se je zanimanje za sodobno rabo lesa v energetske namene v zadnjem času močno povečalo. Razlogov za to je več, najpomembnejši med njimi pa je zviševanje cene fosilnih goriv. Hkrati z vedno večjo izrabo lesa pa so se uveljavili tudi sodobni stroji za sečnjo ter za obdelavo lesa.
Strojna sečnja je zagotovo prihodnost dela v gozdovih, saj je za delavca veliko bolj varna, vendar pa tudi ne bo povsem izrinila ročnega dela.
Poglavitna prednost strojev za sečnjo, poleg že omenjene večje varnosti delavca v kabini, je njihova velika učinkovitost. Seveda pa se jih ne da uporabiti povsod; neprimerni so za skalnata, zelo strma in močvirna območja, nerentabilni pa so tudi v primerih majhnih pose-
kov le nekaj dreves.
V slovenskih gozdovih se načeloma uporabljata dve vrsti strojev za sečnjo, ki so lahko samostojni ali pa se uporabljajo kot priključek na traktorju, in sicer stroji za kleščenje in izdelavo (procesorji) in stroji za podiranje, kleščenje in izdelavo sortimentov (harvesterji). Glavni element procesorjev in harvesterjev je procesorska oz. harvesterska glava, ki je opremljena s čeljustjo za
prijemanje, noži za kleščenje, verižno žago za prežagovanje in merilno napravo. Stroji so opremljeni tudi za nočno delo, tako da lahko delujejo 24 ur na dan. Njihove zmogljivosti so različne, najzmogljivejši pa lahko obdelujejo drevesa do debeline 90 cm. Manjši harvesterji, ki so namenjeni redčenjem, so lahko kot priključki na traktorjih, večji pa so samostojni stroji, ki tehtajo do 40 ton. Zaradi velike teže, čeprav
predvsem pri obračanju. Zato je delo s takšnimi stroji najbolje opravljati, ko so tla še zmrznjena.
Tudi nadaljnja obdelava debel ni več ročna, saj je na terenu opaziti vse več strojev. Za izdelavo lesnih sekancev se tako uporabljajo strojni sekalniki. Izvedbo sekalnika določajo pogon, mobilnost in način polnjenja. Sekalnik ima lahko lasten pogon ali pa ga poganja traktor prek kardanskega zgloba. Ročno polnjenje sekalnika je fizično naporno in zamudno delo, zaradi česar se zmanjšujejo dejanski učinki.
Učinkovitejše in enostavnejše je polnjenje stroja z nakladalno napravo. Cene
sekalnikov so odvisne od izvedbe stroja. Zelo pomembni podatki pri odločanju za se-kalnik so moč, največji premer lesa, ki ga lahko še seseka, ter učinki in cena. Z naraščanjem učinka sekalnika pada strošek izdelave na enoto proizvoda, povečuje pa se začetna investicija. V Sloveniji prevladujejo srednje veliki sekalniki (kapaciteta od 5 do 50 nm3/uro), ki naj bi jih bilo dve tretjini. Po količini proizvedenih se-kancev pa seveda prevladuje-
jo veliki sekalniki (kapaciteta nad 50 nm3/uro). Podatki iz anketnih vprašalnikov pa so tudi pokazali, da je bilo največ sekancev proizvedenih v jugovzhodni Sloveniji.
Številni proizvajalci na trgu že nekaj časa ponujajo tudi različne rezalne, cepilne in ce-pilno-rezalne stroje za izdelavo polen oz. drv. Prednost teh je, da s podajalnim trakom pomikajo do krožne ali verižne žage, jih razžagajo na ustrezno dolžino (od 20 do 50 cm) ter jih nato s hidravličnim cepil-nim strojem razcepijo. Večina teh strojev omogoča cepljenje
Projekti na ključ
Dolžinsko spojen (es, konstrukcijski lepljeni nosilci, gradbeni les in lesni izdelki, lepljene lesene plošče, križno lepljene lesene plošče, bruna, profiliran les, parket
sstíá

www.ledinek.com
na 2, 4, 6 ali 8 kosov. Tako raz-žagana in razcepljena polena s transportnim trakom tran-sportirajo na želeno mesto. Cepilno-rezalni stroji omogočajo avtomatizacijo celotnega procesa izdelave polen.
Ob omenjenih strojih pa so na slovenskem trgu tudi že stiskalnice, stroji in mlini za izdelavo briketov.
Foto: SM
Foto: SM
Lesno gospodarstvo
Prihodnost lesne stroke je v povezovanju
Stanje v slovenski lesnopredelovalni industriji je zaskrbljujoče. V tem sektorju je bilo v zadnjih 25 letih izgubljenih približno 23 tisoč delovnih mest. V slovenski lesnopredelovalni industriji je bilo v zlatih časih zaposlenih 42 tisoč delavcev. Les je v Sloveniji ena najpomembnejših surovin, saj je z gozdom prekritih okrog 62 odstotkov površin. Letni prirast na prebivalca znaša štiri m3, od tega se ga poseka manj kot polovica. Za izhod iz krize sta les in predelava lesa izrednega pomena.
Po besedah dr. Franca Pohlevna, vodje delovne skupine za patologijo in zaščito lesa na oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, bi lahko omogočili zagon lesnopredelovalne industrije, s tem pa tudi povečanje zaposlitev. Gre za proizvodnjo, ki ne onesnažuje okolja, hkrati pa omogoča prehod v nizkoo-gljično družbo. Les je ena od surovin, iz katere je mogoče narediti skoraj vse, temu primerno podporo pa bi morala imeti tudi lesarska stroka. Država ji ta trenutek ne namenja skoraj nobene pozornosti, le-
snopredelovalna industrija je dobesedno na dnu. Les bi morali bo besedah Franca Pohlevna opredeliti kot nacionalno strateško surovino za proizvodnjo izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo. V tem trenutku bi morali ustanoviti vsaj 30 centrov predelave lesa, okrog njih pa oblikovati celotno goz-dnolesno verigo. O stanju v slovenski lesnopredelovalni industriji smo se pogovarjali z Matjažem Tajhmajstrom, univ. dipl. gospodarskim inženirjem, vodjem procesov v družinskem podjetju Mizarstvo Tajhmajster, ki je eden tistih
Foto: Črtomir Goznik
Z gozdovi je pokritih okrog 62 odstotkov Slovenije.
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
mladih strokovnjakov s področja lesarstva, ki zelo jasno vidi prihodnost na tem področju.
Kakšno je po vašem mnenju trenutno stanje v lesnopredelovalni industriji?
„Trenutno stanje v lesnopredelovalni industriji ni najbolj spodbudno, saj je ta sektor v zadnjih 25 letih izgubil približno 23.000 delovnih mest kar je velik udarec za slovensko gospodarstvo. Vzrokov za to je več; morda je to panogo bolj kot kriza prizadelo premajhno vlaganje v raziskave in razvoj ter nabavo novih tehnoloških rešitev, kar posledično pomeni upad konkurenčnosti. Če primerjamo uspešna slovenska podjetja, jim je skupno to, da so se preusmerila predvsem na tuje trge, saj je slovenski trg premajhen, da bi lahko uspešno na njem deloval celoten sektor lesnopredelovalne industrije."
Kako pa se v vašem podjetju soočate z novimi razmerami na trgu?
„Naše podjetje Mizarstvo Tajhmajster je manjše družinsko podjetje, v katerem smo se odločili, da se bomo razvijali predvsem na področju tehnologije in trženja, saj danes ne pomaga veliko, da znaš narediti kvaliteten izdelek, če ga ne znaš tudi dobro predstaviti in prodati. V zadnjih kriznih letih smo naredili velik tehnološki preboj, vsako leto povečevali prodajo in število zaposlenih. Dejstvo pa je, da morajo vsi v podjetju delati mnogo več in biti produktivnejši, če želimo obdržati ali malo povečati svojo pozicijo na trgu, saj cene lesenih izdelkov vztrajno padajo, surovine pa se dražijo. Letošnje leto smo začeli z uveljavitvijo nove blagovne znamke, imenovane Lignum vrata, ki je specializirana predvsem za trženje lesenih vhodnih vrat, notranjih vrat in protivlomnih vrat za stanovanja v bloku. Naš cilj je, da s pomočjo sejmov in različnih marketinških pristopov blagovno znamko uveljavimo in z njo nastopimo na celotnem evropskem trgu. Zavedamo
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Tajhmajster: „Na tuji trg moramo prodreti z lastnimi blagovnimi znamkami, ne pa kot podi-zvajalci tujih podjetij."
se, da imamo tehnologijo, motivirane zaposlene in izredno kakovostne produkte, kar je osnova za uspešno prihodnost podjetja."
Kakšni pa so vaši cilji za prihodnost?
„V preteklih letih smo ogromno sredstev vlagali v novo
tehnološko opremo, vendar sama tehnologija ni dovolj in ni sama sebi namen, ampak potrebuje tudi strokovno usposobljene sodelavce, da z njo lahko dosežemo optimalne rezultate. V letošnjem letu bomo končali z optimizacijo proizvodnih procesov, sočasno pa vlagali
Foto: Črtomir Goznik
Uspeh na trgu lahko prinesejo samo kvalitetni izdelki.
tudi v izobraževanje kadra. Naš cilj je postati srednje veliko podjetje z vrhunsko storitvijo za stranke in motiviranimi zaposlenimi. Celoten proizvodni sistem že sedaj v veliki meri temelji na računalniško podprti tehnologiji, kar povečuje preglednost in produktivnost ter zmanjšuje možnost napak."
Kje vi osebno vidite priložnost za slovensko lesno predelovalno industrijo?
„Slovenski mizarji, lesarji in predelovalci lesa imamo veliko možnosti, s katerimi bi lahko postali uspešnejši in v ponos slovenskemu gospodarstvu. Prva stopnja je združevanje sektorja, pri čemer sta nam lahko v veliko oporo in pomoč Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica. Temelje torej imamo, vendar jih ne znamo pravilno izkoristiti. Na članih teh zbornic pa je, da predlagajo rešitve in dajo pobude v smeri delovanja. Časi so takšni, da je treba biti samo iniciativen, se združevati in iskati priložnosti, in ne čakati, da priložnost najde nas. Druga stopnja je skupno trženje na tujih trgih, saj nas je velika večina lesarjev iz Podravja manjših obrtnikov in podjetnikov, ki ne zmoremo nositi finančnega bremena pri samostojnem nastopu na tujih sejmih in pri promoviranju naših izdelkov. To je pogoj za začetek uspešnega prodora na tuja tržišča pod lastnimi blagovnimi znamkami in ne kot podizvajalci za velika tuja podjetja. Klub trenutnim razmeram na trgu, ki so in bodo žal postale stalnica, se je treba prilagajati in iskati nove izzive. Prepričan sem, da imamo vse, kar je potrebno za uspeh lesnega sektorja, torej tradicijo, kvaliteto, pridnost in iznajdljivost."
-	TESARSKA DELA
-	KROVSKA DELA
-	KLEPARSKA DELA
-	POKRIVANJE STREH Z BRAMAC, TONDACH IN CREATON KRITINO TER
-	POKRIVANJE S PLOČEVINASTO KRITINO.
Za vaš avtomobil
Privoščite si lesen nadstrešek
Ce nimate garaže ali dovolj prostora za svoj in dodaten avtomobil, bo treba razmisliti o gradnji zunanjega nadstreška. Ker je les za to najbolj primeren in cenovno dostopen, vam priporočamo gradnjo lesenega nadstreška.
Vsekakor si zaslužite, da vas pozimi ne bo strah, kakšen bo vaš jekleni konjiček v snegu in ledu in kako ga bodo poleti ogrožala sončna pripeka in neurja s točo. Pa tudi sicer je nadstrešek za avtomobil, za pokritje terase ali vhoda, za drvarnico ali kolesarnico vedno uporaben in vsestranski. Veliko je razlogov za postavitev lesenega nadstreška, poglavitni pa so sprejemljiva cena in enostavna postavitev ter za velikost do 30 m2 tudi brez obiskov občinskih uradnikov.
Les je naravni material in ima vrsto dobrih lastnosti. Je elastičen, ni elektrostatičen, omogoča dihanje celotne konstrukcije, odlično regulira tudi vlago v prostoru, je dober dušilec zvoka, ne vsebuje strupenih snovi, ki bi vplivale na zdravje ljudi, predstavlja pa tudi ugodno razmerje med težo in trdnostjo.
Leseni nadstreški so lahko sestavljeni iz kvalitetnega celega ali lepljenega lesa različnih vrst. Nudili bodo zaščito vašega avtomobila, avtodoma, motorja ali drugih stvari pred vremenskimi vplivi. Lahko si jih umislite z enokapno, dvo-kapno celo z ukrivljeno streho.
Prednosti lesenega nadstreška so v visoki obstojnosti in odpornosti na vremenske vplive, zanje ni potrebno posebno vzdrževanje, zagotavljajo vam dolgotrajno zatesnjenost v ek-stremnih vremenskih pogojih. Lahko pa si privoščite lesene konstrukcije v vseh velikostih in barvnih odtenkih. Vsak leseni nadstrešek je možno nadgraditi z dodatnimi elementi ali stenami, lahko pa ga opremite tudi z raznimi dodatld za zaščito pred vetrom, z vetrno obrobo in pokrijete s poljubno kritino ter odtočnimi žlebovi. Najpogosteje uporabljajo poli karbonatno kritino, ki prepušča svetlobo, hkrati ščiti pred soncem in vplivi vremena. Več oblikovnih možnosti dopuščajo tegola, opeka ali kovina, odvisno od naklona. Priporočamo vam, da pri odprti neizo-lirani konstrukciji nadstreška uporabite cenejši, lahko tudi sveže žagan les, ki ga pred uporabo dobro impregnirate, da preprečite vdor škodljivcev. Pri zaprti izolirani konstrukciji pa lahko izdelate osnovno konstrukcijo in ostrešje vsaj iz umetno osušenega lesa, ki vsebuje manj vlage. Tak les je navadno že termično obdelan
Foto: M. Ozmec
Lesen nadstrešek za vaš avtomobil je zagotovo učinkovita in dobra naložba, prijeten pa je tudi za oko.
in s tem dodatna impregnacija ni potrebna in ni priporočljiva, saj je večina impregnacij
zdravju škodljivih. Za vidne konstrukcije, ki morajo biti tudi lepe na pogled, je najbolj
Prednosti kamina
Romantika ob kaminu
Centralno ogrevanje z avtomatsko regulacijo, ki sicer velja za udobno obliko, je v primerjavi z ogrevanjem s kamini finančno gledano precej dražje. Iz tega razloga se vedno več ljudi odloča za kombinacijo obojega, kar prinese tudi več sto evrov prihranka na sezono. Nezanemarljivo pa je seveda tudi vzdušje, ki ga lahko pričara le kamin.
Čeprav se sezona ogrevanja izteka, je ravno v teh mesecih temperatura pravšnja, da le s kaminom lahko ogrejemo naše domove. V zimskih mesecih lahko kamini samostojno ogrevajo stanovanje ali pa so odlična kombinacija s centralnim ogrevanjem.
Vsak način gretja ima svoje prednosti in slabosti. Če je na primer ogrevanje na centralno bolj udobno in zahteva manj dela in truda, so prednosti kamina prav tako nezanemarlji-ve. Ob vzdušju, ki ga ustvarijo ogenj in svetloba v peči, je pomemben tudi finančni učinek. Les je namreč kot sredstvo za ogrevanje v primerjavi s ceno kurilnega olja in plina še vedno cenejši.
Prvotno so bili kamini preprostih oblik
Rimljani so toplozračno ogrevanje poznali veliko prej kot v srednji Evropi, kjer so se kamini razvili v 9. stoletju. Izdelava kaminov je bila najprej zelo preprosta, kasneje pa so jih začeli v bogatejših hišah krasiti in oblagati z grbi in družinskimi emblemi. Sčasoma so kamini postajali bolj
razkošni in izdelani iz kvalitetnih materialov. Razvoj kamina je potekal postopno, tako da se je v časovno kar dolgem obdobju izoblikovala končna oblika odprtega kamina. Ti so primerni, če je potreben le občasen vir toplote in ogrevanja, ki obenem polepša stanovanjski ambient. Ob tem poznamo tudi zaprte kamine, s katerimi se lahko ogreva glavni prostor kot tudi sosednji prostori s kroženjem toplega zraka.
Prav tako prijeten ambient in toploto pa ustvarjajo plinski kamini, ki so toplozračni, za gorivo pa uporabljajo utekočinjen naftni plin butan-propan.
Pravo vzdušje pravega ognjišča pa ustvarjajo električni kamini. Nekateri so tako dobro izdelani, da skoraj ni mogoče razlikovati od pravega ognjišča. Primerni pa so za prostore, kjer ni dimnikov.
S čim kuriti?
Danes imajo kamini ob svoji osnovni funkciji ogrevanja tudi dekorativni namen, saj so po navadi postavljeni v središče prostora. Če je estetska funkcija prepuščena domišljiji lastnika kamina, je nekaj stvari, na katere je treba pri izdelavi kamina biti pozoren. Pozna-
primeren lepljen les, ki je izmed vseh vrst lesa tudi najbolj osušen.
Pri gradnji lesenega nadstreška upoštevajte dejstvo, da mora imeti trde, običajno betonske temelje.
Velikost določite tako, da bo v globino in širino vsaj pol metra večji od vašega avtomobila. Za običajna osebna vozila so priporočljive mere 3 m v širino in 5 do 6 m v globino. Nadstrešek za dva avtomobila pa naj bo širok še enkrat toliko, torej 6 m, prav toliko pa naj bo tudi globok. Za leseno strešno konstrukcijo nadstreška priporočamo izdelavo iz osnovno pre-
pleskanega lepljenega lesa, postavljen naj bo na pocinkanih kovinskih podstavkih, pokrit pa s prozorno ali klasično kritino, obrobljeno s pocinkano, lahko tudi barvanim žlebom z odtokom. Sicer pa lesene nadstreške najpogosteje pokrivamo s tegolo, pločevino ali pa s prosojno poli karbonatno strešno kritino. Še to: cene lesenih nadstreškov so glede na vrsto, kvaliteto in zaščito lesa ter glede na vrsto kritine različne, v povprečju pa se za en avtomobil gibljejo od 2000 do 3000 evrov, za dva avtomobila pa od 3500 do 4500 evrov.
-OM
Poznamo odprte in zaprte kamine, plinske, električne ...
mo veliko število konstrukcij kamina, osnova vseh pa je bolj racionalno izkoriščanje goriva. Za gorivo se še vedno uporablja izključno drva, saj druga goriva, predvsem premog in koks, načeloma niso uporabna. Razen pri konstrukcijah, ki so posebej prirejene za to.
V odprtih kaminih se mora kuriti samo izbrano in kakovostno gorivo, najprimernejši je les listavcev: bukev, hrast, bre-
za. Priporočljivo je tudi, da les vsaj dve leti skladiščimo v zračnem in suhem prostoru.
Manj pa je za odprte kamine primeren les iglavcev, saj se zaradi velike vsebnosti smole pri gorenju sproščajo iskre.
Uporabi pa se lahko tudi mehak les (topol, lipa, jelša), vendar ima nizko kurilno vrednost, hitro gori in ne ustvari dovolj žerjavice.
Dženana Kmetec
Alojz Cugmajster s.p.,
v
Cesta v Železnike 8; 3215 Loče e-mail: alojz.cugmajster@siol.net
Prodaja in izdelava:
ZA KURJAVO: BRIKETI IN PELETE
les za ostrešje ■ mizarski les briketi in pelete ■ talni pod morali	- opaž
deske	■ brune
plohi	- briketi
sekanci, kosovni odpadki, žagovina možna dostava
odkup lesa za izdelavo lesne bio mase za kurjavo
Telefon: 03/ 759 21 70, GSM: 041/ 751 208
Foto: DK
Pred zamenjavo peči do strokovnjaka
Z alternativnimi sistemi do pol nižjih stroskov ogrevanja
Les je za Slovenijo eden od najpomembnejših obnovljivih surovin glede na to, koliko gozda ima. Svojega lesnega bogastva pa ne zna pravilno in ustrezno uporabiti.
Glede na vedno višje stroške ogrevanja stanovanj, individualnih hiš in drugih objektov zaradi nenehnega poviševanja cen kurilnega olja, se v zadnjem času vse več gospodinjstev odloča za spremembo energenta oziroma energetsko sanacijo, za zamenjavo ekstra lahkega kurilnega olja z lesno biomaso (drva, peleti, sekanci,
briketi). Konec kurilne sezone je najbolj primeren čas za zamenjavo peči in vira energije.
Statistični urad Slovenije je objavil, da se je leta 2009 z lesom ogrevalo že več kot 300 tisoč gospodinjstev, od tega jih je 100 tisoč pridobilo les za ogrevanje iz gozda, ki so ga tudi sami pripravili. Leta 2011 so slovenska gospodinjstva po-
Delitev lesne biomase glede na končno obliko kuriva
Drva - razžagan les, ki je po potrebi tudi cepljen z namenom energetske izrabe v napravah, kot so kamini, peči ali kotli za centralno ogrevanje.
Lesni sekanci - kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm, ki jih izdelujejo iz drobnega lesa, lesa slabše kakovosti ali lesnih ostankov.
Peleti - stiskanci, ki so narejeni iz čistega lesa, proizvajajo jih s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja.
Briketi - večji stiskanci, narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev in drugih neonesnaže-nih lesnih ostankov.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ponudba kotlov je velika.
Boštjan Kokot
rabila 1137 tisoč ton lesnih goriv, med katerimi so prevladovala polena. Drva so še vedno tradicionalna oblika lesnih goriv. V zadnjem obdobju pa se povečuje tudi uporaba lesnih sekancev, peletov in briketov. Zanimivo je, da se povečuje tudi število javnih stavb, ki za ogrevanje uporabljajo les. Slovenija si je v svojo energetsko politiko zastavila cilj, da bo do leta 2020 podvojila zdajšnji delež obnovljivih virov energije, v tem letu naj bi predstavljal že 25 odstotkov v bilanci celotne porabe energije v državi.
Država tudi zagotavlja spodbude za prehod na ogrevanje z lesno biomaso. Za naložbe v obnovljive vire energije je mogoče pridobiti sredstva iz treh virov. Informacije je mogoče dobiti na spletni strani Eko sklada, ki zagotavlja do 25 odstotkov nepovratnih sredstev, finančne spodbude za naložbe v obnovljive vire energije je
mogoče pridobiti prek razpisa ministrstva za gospodarstvo, tovrstne naložbe pa prek razpisov spodbuja tudi ministrstvo za kmetijstvo. Največja težava Slovenije je v tem, da je pustila vnemar lesnopredelovalno industrijo. Na stotine tisoč m lesa zato vsako leto konča na tujem. V zadnjem času si tudi prek Skupnosti slovenskih občin prizadevajo, da bi čim več ljudi skušali preusmeriti na ogrevanje z lesno biomaso, saj v krizi ljudje nenadzorovano kurijo najrazličnejše stvari, ki bi sicer sodile na odlagališča odpadkov, s tem pa škodijo okolju. Kot pravi Boštjan Kokot, direktor podjetja K. B. Kokot, d. o. o., Mo-škanjci, ki se je specializiralo na področju strojnih instalacij, vodovoda, ogrevanja, prezra-
čevanja in klimatskih naprav, se je v zadnjih letih zelo povečalo število gospodinjstev, ki se odločajo za zamenjavo peči, s tem pa tudi vira energije. Ponudba na trgu je zelo velika, predvsem pa moramo vedeti, kaj želimo z zamenjavo doseči. V prvi vrsti pa gre za znižanje stroškov ogrevanja, ki predstavljajo enega večjih stroškov v vsakem gospodinjstvu. Če bomo kurilno olje na primer zamenjali s peleti, se bo domači račun za ogrevanje najmanj prepolovil, pri čemer pa niso upoštevani stroški naložbe. Nadvse pomemben je tudi okoljski vidik oziroma opiranje na lastne energetske zmožnosti v času, ko se ves svet bojuje proti podnebnim spremembam in tudi globalni gospodarski krizi. Les zgoreva
z zelo majhnim deležem CO2. Pred zamenjavo peči se je dobro posvetovati s strokovnjaki. Ogrevanje s kotli na pelete je še posebej primerno za hiše, v katerih prevladuje radiatorsko ogrevanje, najcenejše je sicer ogrevanje s sekanci, vendar so po drugi strani potrebna večja vlaganja v opremo, zato je primernejše za večje porabnike in skupne kotlovnice. Alternativni sistemi ogrevanja so najmanj tako kvalitetni kot ogrevanje s kurilnim oljem. Pri tem pa Boštjan Kokot odsvetuje kombinacijo dveh energentov v enem kotlu. Najboljša rešitev je kotel na eno vrsto goriva, tudi zaradi predpisov, ki pri kombinaciji goriv zahtevajo za vsako vrsto samostojno dimno napravo.
GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, d.d. Tyrševa ulica 15, 2000 MARIBOR
GOZDNI OBRAT PTUJ Rogozniška cesta 12, 2250 Ptuj Tel.: (02)79 80 400
Prodaja;
-	bukova drva
-	drva ostalih trdih listavcev
-	odkupuje in prodaja obli les
-	na željo lastnikov gozdov izvaja storitve tudi
l v njihovih gozdovih
Foto: Črtomir Goznik
Drva so še vedno tradicionalna oblika lesnih goriv.
Šolski šport • Rokomet
OŠ Ormož državni podprvak
Osnovna šola Ormož je bila na Hardeku gostitelj finala DP osnovnih šol v rokometu. Na zaključni turnir so se poleg šole gostiteljice uvrstile še OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Sava Kladnika Sevnica in OŠ Trebnje. Za razliko od minule sezone je bil turnir precej kvalitetnejši in zelo izenačen, saj so vse ekipe bile sestavljene iz klubskih igralcev Jeruzalema, Trima, Sevnice, Črnomlja. Največ uspeha je požela OŠ Trebnje, ki je v svojih vrstah imela tudi naj vratarja (Žiga Urbič) in naj igralca (Matic Kotar). Naj strelec turnirja je bil Miha Kolmančič (OŠ Ormož) z 21 zadetki.
V zadnji tekmi, ki je odločala o prvaku sta se pomerila domača šola in OŠ Trebnje. Po 1. polčasu je bolje kazalo gostiteljem, ki so vodili 6:5 in pri tem zamudili še nekaj lepih priložnosti za višjo prednost. V drugem delu so pobudo na igrišču prevzeli Trebanjci in na koncu zasluženo slavili z izidom 9:12. V tekmi, ki je odločala o tretjem mestu, so
Za OŠ Ormož so nastopali in srebro osvojili: Klemen Zlatnik; Miha Kolmančič, Taras Savčak, Matic Štumberger, Dejan Kociper, Gašper Horvat, Timon Grabovac, David Lukner, Tilen Kosi, Nino Ula-ga, Boštjan Žižek Cvetko, Rene Plavec, Nejc Zidarič, Matej Niedorfer, Martin He-bar, trenerja Uroš Krstič in Saša Prapotnik.
Sevničani presenetljivo, vendar zasluženo ugnali Črnomaljce z rezultatom 18:12.
Sodniško nalogo so z odliko opravili sodniki Spodnjega Podravja Peter Zorli, Andrej Kumer in Ivan Anderlič. Celoten turnir sta si ogledala tudi selektor slovenske reprezentance Boris Denič in igralec Gorenja Velenja ter bivši učenec OŠ Ormož Marko Bezjak.
Uroš Krstič
Finalni turnir DP osnovnih šol
Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Sava Kladnika Sevnica 16:9 (9:4), OŠ Trebnje - OŠ Mirana Jarca Črnomelj 13:11 (9:7), OŠ Ormož - OŠ Mirana Jarca Črnomelj 15:15 (8:6), OŠ Trebnje - OŠ Sava Kladnika Sevnica 22:9 (11:5), OŠ Sava Kladnika Sevnica - OŠ Mirana Jarca Črnomelj 18:12 (9:5), OŠ Ormož - OŠ Trebnje 9:12 (6:5).
Vrstni red: 1. OŠ Trebnje, 2. OŠ Ormož, 3. OŠ Sava Kladnika Sevnica, 4. OŠ Mirana Jarca Črnomelj.
Rokometna ekipa OŠ Ormož
Šolski šport • Odbojka
Zmaga za OŠ Videm
V četrtek, 12. aprila, se je v Jur-šincih zaključilo medobčinsko tekmovanje v odbojki za mlajše učenke letnika 1999 in mlajše (predtek-movanje je bilo na sporedu 2. 4.). V finalni del tekmovanja sta se uvrstili najboljši ekipi iz dveh predtekmo-valnih skupin: iz skupine A mlade Juršinčanke in Kidričanke, iz skupine B pa Brežanke in Videmčanke. V razburljivih, povečini izenačenih finalnih dvobojih, smo videli slavje učenk OŠ Videm, poleg njih pa so se na področno tekmovanje kot drugouvrščena ekipa uvrstile tudi mlade odbojkarice iz Juršincev.
Rezultati, predtekmovanje:
skupina A (OŠ Juršinci, 2. 4.): Cirkovce - Juršinci 0:2, Kidričevo - Markovci 2:0, Markovci -Juršinci
0:2, Cirkovce - Kidričevo 1:2, Kidričevo - Juršinci 0:2, Markovci - Cir-kovce 2:1;
Skupina B (OŠ Destrnik, 2. 4.): Destrnik - Trnovska vas - Videm 0:2, Ljudski vrt - Breg 0:2, Breg -Videm 0:2, Destrnik - Trnovska vas - Ljudski vrt 1:2, Ljudski vrt - Videm 0:2, Breg - Destrnik - Trnovska vas 2:0.
Finale (OŠ Juršinci, 12. 4.): Juršinci - Kidričevo 2:1, Breg - Videm 1:2, Kidričevo - Videm 1:2, Juršinci - Breg 2:0, Breg - Kidričevo 2:1, Videm - Juršinci 2:0.
Končni vrstni red:
1. OŠ Videm, 2. OŠ Juršinci, 3. OŠ Breg, 4. OŠ Kidričevo, 5.-6. OŠ Markovci, OŠ Ljudski vrt, 7. OŠ Cirkovce, 8. OŠ Destrnik - Trnovska vas tp
Ekipa odbojkaric Oš Videm
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Za NTK Ptuj končno 4. mesto
REZULTATI 18., ZADNJEGA KROGA: Ptuj - Kema Puconci I. 0:5, Ilirija - Muta 5:1, Krka - Tempo 5:2, Zavarovalnica Maribor - Sobota 5:1, Kema Puconci II - Edigs Mengeš 5:4
1. ZAVAROVALNICA MARIBOR18		17	1	34
2. KEMA PUCONCI I.	18	16	2	32
3. KRKA	18	12	6	24
4. PTUJ	18	11	7	22
5. TEMPO VELENJE	18	10	8	20
6. SOBOTA	18	9	9	18
7. ILIRIJA	18	5	13	10
8. EDIGS MENGEŠ	18	5	13	10
9. KEMA PUCONCI II.	18	5	13	10
10. MUTA	18	0	18	0
PTUJ - KEMA PUCONCI I 0:5
Krušič - Škraban 0:3, Bojnec -Horvat 0:3, Napast - Ropoša 2:3, Šegula - Škraban 0:3, Krušič - Ro-poša 0:3
V soboto se je s tekmami 18. kroga končala letošnja sezona
škodba, maturantski ples, smrt v družini) so namreč manjkali Slodej, Pavič in Piljak. Tako so priložnost za nabiranje izkušenj dobili mladi Luka Krušič, Žan Napast, Aljaž Bojnec in Marsel Šegula. Ti se pričakovano niso mogli resneje upirati gostom, ki so z visoko zmago potrdili končno 2. mesto. Tretje mesto so z zmago proti Velenjčanom osvojili igralci Krke iz Novega mesta, četrto pa je pripadlo ptujski ekipi. Dolgo časa so bili v igri tudi za 3. mesto, a se v nadaljevanju sezone nekaj dvobojev ni končalo po njihovih željah.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (NTK Ptuj)
v 1. moški in ženski ligi. Naslova državnih prvakov sta že pred zadnjim krogom osvojili ekipi ŽNTK Zavarovalnica Maribor (moški: Gregor Zafošnik, Gregor Komac, Zvonko Plo-
hl) in Fužinarja Interdiskonta (ženske).
Na Ptuju so domačini oslabljeni pričakovali favorizirano prvo ekipo Keme Puconci: zaradi različnih razlogov (po-
Luka Krušič: »Sam sem se za igralne mize vrnil šele pred kratkim, saj sem imel težave s poškodbo palca na roki. S svojima igrama sem lahko zadovoljen, seveda pa z ekstremno mlado ekipo proti odličnim tekmecem iz Pucon-cev nismo imeli možnosti za kakšno točko.«
Kikboks • Zaključni turnir DP v Brežicah
Mladim Ormožanom pet naslovov državnih prvakov
V soboto, 14. aprila, je v Brežicah potekal zaključni turnir za DP Slovenije v kikboksu v disciplinah light kontakt, kik light in K1-r, ki ga je organiziral Klub tajskega boksa Brežice v sodelovanju s Kikboksing zvezo Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 124 tekmovalcev in tekmovalk iz 24 slovenskih klubov.
Klub borilnih veščin Ormož je v disciplini light kontakt uspešno zastopalo šest mladih tekmovalcev, ki so se domov vrnili s petimi naslovi državnih prvakov in dvema naslovoma vice prvaka. Tekmovanja se je poleg trenerjev Danila in Milana Korotaja udeležila tudi sodnica z mednarodno licenco Tončka Kaluža in skupina
Rezultati turnirja v Brežicah:
1. Nuša Štefančič (mladinke, - 55 kg)
1. Dejan Kociper (st. kadeti, - 42 kg)
1. Matjaž Pleh (st. kadeti,
-	47 kg)
1. Žan Tomažič (st. kadeti,
-	57 kg in - 63 kg)
1.	Florjan Kuharič (člani, -79 kg)
2.	Rok Tomažič (st. kadeti,
-	42 kg)
Končne uvrstitve v DP:
1.	mesto: Nuša Štefančič, Dejan Kociper, Matjaž Pleh, Žan Tomažič (v dveh kategorijah);
2.	mesto: Florjan Kuharič, Rok Tomažič.
Tekmovalci KBV Ormož
staršev, ki je glasno vzpodbujala mlade tekmovalce KBV Ormož.
Sobotni turnir za DP Slovenije je bil eden izmed zaključnih turnirjev, ki se jih bodo udeležili tekmovalci KBV Ormož. V mesecu maju jih čaka zaključni turnir v disciplini semi kontakt na Ptuju, že naslednji konec tedna, med 20. in 22. 4., pa bo v Innsbrucku potekal močan turnir za svetovni pokal Austrian classics 2012, ki se ga nameravajo udeležiti tudi člani ormoškega kluba.
Sašo Vidovič, Alen Mesarič ter Tomi Hojnik in Alen Kujavec, ki sta člana Kung fu kluba Ptuj, a v kikboksu nastopata za ekipo KBV Ptuj.
V skupnem seštevku za DP v light kontaktu za leto 2012 so ptujski tekmovalci dosegli naslednje uvrstitve:
3. mesto je osvojil Sašo Vi-dovič (mladinci do 69 kg), 4. mesto je osvojil Alen Mesarič med člani do 74 kg in 7. mesto je osvojil Benjamin Golob med člani do 74 kg.
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki s Ptuja: Edvard Štegar, Milan Breg, Franc Vrbančič, Aleš Skledar in Mateja Erlač. Tekmovalce pa so tokrat na tekmovanju vodili
Branko Fidler in Karl Šau-perl.
Zadnji finalni turnir v letošnjem letu bo potekal na Ptuju v mesecu maju, in sicer v disciplini semi kontakt in ful kontakt, v katerih bo nastopalo okrog 30 tekmovalcev s Ptuja.
UR
KBV Ptuj
Za ekipo KBV Ptuj so v Brežicah nastopali štirje tekmovalci:
Karate • Karate-do klub Ptuj
Karateisti Karate-do kluba Ptuj so se v soboto, 14. aprila, udeležili tekme za 12. pokal Rogaške Slatine. Špela Pernek, Ela Valenko, Matija Friedl, Jure Sluga, Oscar in Krištof Križanec, Matic Herga, Tilen in Patrik Murko, Primož Golob in Vito Levstik so tekmovali v katah in borbah ter ponovno osvojili lep ekipni uspeh. V katah so na zmagovalni oder stopili Jure Sluga, ki je osvojil 2. mesto, ter Ela Valenko in Patrik Murko, ki sta zasedla 3. mesti. V borbah sta se drugih mest veselila Špela Pernek in Krištof Križanec, Oscar Križanec pa je osvojil 3. mesto.
jk
Kujavec prvak, Hojnik podprvak
Na finalu državnega prvenstva v kikboksu je z dvema tekmovalcema nastopil tudi Kung fu klub Ptuj. Turnirja sta se pod vodstvom Karla Šauperla udeležila Bojan Ku-javec in Tomi Hojnik, ki sta zastopala barve KBV Ptuj (s tem odlično sodelujejo) ter dosegla odlične rezultate. Šele 16-letni Hojnik je v disciplini K-1, v kategoriji do 75 kg med mladinci osvojil odlično 2. mesto, saj je bil kljub odlični pripravljenosti primoran predati finalni dvoboj zaradi poškodbe kolena. Bojan Kujavec se je znova, že drugo leto zapored, okronal z naslovom državnega prvaka v K-1 med člani do 67 kg. V finalnem dvoboju je že v prvi rundi tekmeca dvakrat poslal na tla. Po koncu druge runde in po sodnikovi prekinitvi je prejel še (prepovedan) udarec, zaradi katerega je bil tekmec dokončno diskvalificiran.
DB
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
Spremenjena zasedba Zavrča pokazala zobe
3. SNL - vzhod
REZULTATI 19. KROGA: Stojn-ci - Zavrč 0:3 (0:2), AHA EMMI Bistrica - Tehnostroj Veržej 2:1 (1:0), Malečnik - Paloma 1:2 (0:0), Čarda - Tromejnik G - Kalamar 0:1 (0:0), Rakičan - Zreče 1:1 (0:1), Grad -Koroška Dravograd 2:2 (1:1), Od-ranci - Kovinar Štore 1:0 (0:0)
1.	ZAVRČ 19 17 1 1 68:14 52
2.	ČARDA 19 9 5 5 37:27 32
3.	K. DRAVOGRAD 19 8 8 3 29:21 32
4.	MALEČNIK 19 7 8 4 31:25 29
5.	STOJNCI 19 8 3 8 29:29 27
6.	TROMEJNIK 19 8 2 9 26:33 26
7.	KOVINAR ŠTORE 19 7 4 8 26:30 25
8.	A. E. BISTRICA 19 8 1 10 27:39 25
9.	ZREČE 19 6 6 7 21:24 24
10.	TEH. VERŽEJ 19	7	3 9	23:28	24
11.	ODRANCI	19	7	2 10 26:35	23
12.	PALOMA	19	6	3 10 25:33	21
13.	GRAD	19	5	2 12	28:40	17
14.	RAKIČAN	19	4	4 11 27:45	16
Razmeroma veliko število rdečih kartonov je najbolj zaznamovalo 21. krog v 3. ligi vzhod. Največje presenečenje je nedvomno slavje ekipe Tromejnika pri spomladi razigrani Čardi. Uspeh ekipe iz Gorič-kega je vreden še toliko več, saj je do njega prišla kljub igralcu manj. Zelo zanimiv je tudi izid iz Maleč-nika, kjer je slavila Paloma, pri domačinih pa je bil izključen nekdanji vratar Aluminija in Drave Miha Bra-tušek. Končno je slavila tudi ekipa iz Slovenske Bistrice, ki je v soboto doma na kolena spravila spomladi bled Veržej. Grad je gostil Dravograd, maloštevilno občinstvo pa je videlo štiri zadetke (spet je za Grad zadel Gorazd Gorinšek), po dva na vsaki strani. V lokalnem obračunu je Zavrč unovčil kvaliteto in Stoj n-cem zabil tri zadetke.
STOJNCI - ZAVRČ 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Letonja (19.), 0:2 A. Čeh (44.), 0:3 Šnajder (74.)
STOJNCI: Vitez (od 46. Zajc), Ra-tek, Janžekovič, S. Golob, Milošič, Draškovič (od 59. S. Meznarič), P. Pernek (od 46. G. Pernek), Vinkovič, Korez, Pečnik, M. Kokot. Trener: Boris Klinger.
ZAVRČ: D. Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Kokol, A. Čeh, Letonja, Matjašič (od 68. Fridl), Šnajder (od 74. Avguštin), S. Kokot (od 57. Murat), Kelenc. Trener: Miran Emeršič.
Le nekaj dni po pokalnem obračunu sta se ponovno pomerila lokalna tekmeca Stojnci in Zavrč. Če je domača zasedba favorizirane goste v sredo dodobra namučila, pa tokrat temu ni bilo tako. Dodobra spremenjena četa Mirana Emeršiča (v ekipi je bilo glede na sredo kar 5 sprememb) je nadzirala domala vso srečanje in povsem zaslužno visoko slavila.
Kljub temu da je bila nedelja oblačen in hladen dan, se je v Stojn-cih zbralo okrog 400 ljubiteljev nogometa, ki so sicer videli nekoliko slabšo predstavo kot v sredo, v veliki meri pa gre zasluga za to dežju in razmočenemu igrišču. Gostje so takoj pa prvem pisku sodnika Šarta zagospodarili na igrišču in domačine potisnili na njihovo polovico. Večjih priložnosti sicer ni bilo, v 19. minuti pa je za 0:1 zadel Letonja. Tudi po zadetku so bili belo-črni gospodarji na terenu, dve lepi priložnosti pa je zapravil Matjašič. V 36. in 37. sta se mu pridružila še Šnajder in S. Kokot in številni privrženci Zavrča so se ustrašili, da bi se jim to utegnilo maščevati. Te strahove je tik pred iztekom polčasa razblinil Aleš Čeh, ki se je po dolgotrajni poškodbi kolena v nedeljo vrnil na igrišče in z močnim strelom iz kakih 20 metrov (ob rahli pomoči domačega branilca Janžekoviča) povišal na 0:2.
Na začetku drugega polčasa smo v 52. minuti videli imenitno priložnost Koreza, ki je po strelu iz
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (v belih dresih) so v nedeljo pred velikim številom gledalcev pokazali, zakaj so z naskokom najboljše moštvo 3. SNL - vzhod.
Matjaž Korez, nogometaš Stojncev: »Menim, da se nam je poznala utrujenost od sredine tekme. Zavrč je kvalitetna ekipa, ki ima širšo klop, kar je po mojem odločilo srečanje, poleg tega se je Zavrč na igrišču postavil nekoliko drugače kot v sredo. Kljub temu porazu smo z uvrstitvijo na lestvici lahko zadovoljni.«
Aleš Čeh, nogometaš Za-vrča: »Pokazali smo, da smo boljša ekipa od Stojncev in zasluženo slavili. Praktično smo že drugoligaši, kar potrjujemo iz kroga v krog, upam pa tudi, da bomo serijo obdržali tudi v zadnjih sedmih preizkušnjah. Sedaj nas čaka Čarda, igrali pa bomo tako, da bomo skušali čim večkrat zadeti.«
Tezno - Tehnotim Pesnica
1.	ŠMARJE PRI J. 18 14	3 1
2.	TEH. PESNICA 19 14	3
3.	PODVINCI B. K. 18 12	2
4.	POHORJE 19 12	1
5.	NŠ DRAVA PTUJ 19 10	4
6.	MARLES HIŠE -1 19 10	3
7.	PECA	19
8.	KOVINAR TEZNO 19
9.	ŠOŠTANJ 18
10.	MU ŠENTJUR 18
11.	KRŠKO B 13
12.	KOROŠKE G. -1 18
13.	C. O. ORMOŽ 19
14.	BOČ POLJČANE 18
9 2
7	1 11
5	5	8
5	1 12
4	1 8
3	4	11
3	1 15
2	3	13
1:2 (1:G)
51:14	45
5G:22	45
39:17	38
42:27	37
5G:24	34
33:25	32
3G:36	29
26:39	22
33:35	2G
28:5G	16
11:22	13
21:4G	12
17:54	1G 16:42
9
kota (Milošič) z glavo zadel vratnico. Nato se je tekma vrnila v stare tirnice: gostje so prevladovali v posesti žoge, domači pa so bili le senca ekipe, ki je bila v sredo najmanj enakovredna bodočemu drugoli-gašu. Osmoljenec tekme je bil nedvomno Matjašič, ki je v 63. minuti zapravil še tretjo lepo priložnost na srečanju. Zato pa priložnosti, da se vpiše med strelce, ni izpustil iz rok Šnajder, ki je iz bližine zadel v 74. minuti in tako postavil končni izid srečanja 0:3.
Stojnčane v naslednjem krogu čaka srečanje v Veržeju, medtem ko bo Zavrč na domačem terenu gostil drugouvrščeno Čardo.
Tadej Podvršek
Štajerska liga:
Drava izgubila zaradi slabe realizacije
Nogometaši v Štajerski ligi so v soboto odigrali 19. krog, ki ni prinesel presenečenj. Vodilne Šmarje pri Jelšah so brez težav odpravile Or-možane, Pesnica pa je tesno slavila proti mariborskemu Kovinarju. Pod-vinčani so z zmago v Šentjurju ohranili 3. mesto, medtem ko je ptujska Drava klonila v Rušah pri Pohorju. S tem porazom je dokončno konec sanj o visokem mestu, saj za vodilnim dvojcem zaostajajo že 11 točk. Moč vodilne ekipe iz Šmarij bo v nedeljo pokazalo njihovo nedeljsko srečanje v Podvincih.
REZULTATI 19. KROGA: MU
Šentjur - Podvinci Betonarna Kuhar 0:2 (0:1), Pohorje - NŠ Drava Ptuj 3:1 (0:1), Šmarje pri Jelšah -Carrera Optyl Ormož 3:1 (2:0), Boč Poljčane - Šoštanj 0:1 (0:0), Mar-les hiše - Peca 6:0 (3:0), Kovinar
ŠMARJE PRI JELŠAH -CARRERA OPTYL ORMOŽ
3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Firer (9.), 2:0 Debelak (23.), 2:1 Govedič (74.), 3:1 Vraničar (77.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ:
Fijavž, Strmšek, Štiberc, Panič, Jurčec, Šeruga, Srša. Mlinarič, Govedič, Trstenjak, Kolarič. Trener: Milivoj Jamnik.
MU ŠENTJUR - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:2
(0:1)
STRELEC: 0:1 Zagoršek (11.), 0:2 Zagoršek (86.) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (od 87. Čeh), Šebela. Marinič, Lah, Topolovec, D. Brumen, Belšak, Zagoršek, Požegar (od 63. Hauptman), Vindiš. Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši Podvincev so še naprej v dobri formi in pridno zbirajo točke. Tokrat so gostovali v Šentjurju in si priigrali novo zmago, že 12. v tem prvenstvu. Za razliko od drugih srečanj so tokrat imeli terensko pobudo, vendar veliko manj priložnosti. Eno redkih so izkoristili na začetku tekme, ko je po lepi akciji celotnega napada žogo v mrežo poslal Zagoršek. Tudi v nadaljevanju srečanja so bili gostje nekoliko boljši, podjetnejši, zmago pa so potrdili štiri minute pred koncem srečanja, ko je Damir Zagoršek dosegel še drugi zadetek na srečanju.
Danilo Klajnšek
Miran Ljubec, trener Podvincev Betonarne Kuhar:
»Igra je potekala po zastavljenih taktičnih zamislih, brez pretresov. V polju smo bili veliko boljši, izkoristili pa tisto, kar se nam je ponudilo. To je bilo dovolj za zmago, ki je povsem zaslužena.«
POHORJE - NS DRAVA PTUJ 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ljubec (45.), 1:1 Hriberšek (59.), 2:1 Cehtl (69.), 3:1 Cehtl (85.)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Go-ričan, Topolnik, Horvat, Rakovec, Ljubec, Wagner, Antolič, Zdovc, Levanič (od 80. Furh), Čeh (od 76. Klajderič). Trener: Tomi Grbavac.
Člani NŠ Drava so si na gostovanju v Rušah ustvarili kup imenitnih priložnosti za zadetek, vendar je ponovno šepala realizacija. V prvem polčasu so domačini le enkrat resneje ogrozili ptujskega vratarja Vrečka, medtem ko so nogometaši Drave popolnoma kontrolirali srečanje. Ljubec je v 15. minuti zadel vratnico, sicer pa so imeli priložnosti tudi Antolič, Wagner in Ljubec. Po izigrani kombinaciji je po skrajšanem kotu v 45. minuti zadel Ljubec.
V nadaljevanju je za Dravo najprej t. i. 100 % priložnost zgrešil Antolič, ki je bil sam pred vratarjem Crnjacem. Po eni redkih napak ptujske obrambe je Pohorje izenačilo (Hriberšek v 59. minuti). V nadaljevanju tekme je »na sceno« stopil glavni sodnik Arnautovič, ki je za domačine dosodil enajstmetrovko, potem ko je Rakovec naredil prekršek zunaj kazenskega prostora. Strel z bele točke je Vrečko Cehtlu obranil, vendar je slednji odbito žogo poslal v mrežo. V nadaljevanju so Ptujča-ni pritiskali proti vratom Pohorja in želeli izenačiti, a je sodnik v 84. minuti izključil še Wagnerja (dobil je drugi rumeni karton, čeprav prekršek sploh ni obstajal). Domačini so po prostem strelu povišali prednost na 3:1.
David Breznik
1. Liga MNZ Ptuj:
Hajdini lokalni derbi s Skorbo
REZULTATI 19. KROGA: Apače
-	Bukovci 4:0, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Oplotnica 2:3, Središče
-	Rogoznica 2:1, Hajdina - Skorba 2:0, Lovrenc - 1A Avto Gerečja vas 0:1, Videm - Gorišnica 2:0, Podvin-ci Agrocenter Ptuj - Makole 1:0
1.	SREDIŠČE	19	15	3	1	57:16	47
2.	1 A GER. VAS 19	13	2	4	47:20	41
3.	VIDEM	19	12	1	6	46:37	37
4.	OPLOTNICA	19	10	3	6	40:33	33
5.	HAJDINA	19	10	2	7	40:34	32
6.	APAČE	19	7	7	5	41:32	28
7.	BUKOVCI	19	7	4	8	34:37	25
8.	ROGOZNICA	19	6	5	8	27:28	23
9.	SKORBA	19	6	3	10	27:48	21
10.	GORIŠNICA 19 6 3 10 30:40 21
11.	PODVINCI A. P. 19 5 5 9 34:37 20
12.	DORNAVA V. K. 19 5 4 10 32:47 19
13.	LOVRENC 19 3 5 11 12:31 14
14.	MAKOLE 19 3 3 13 19:47 12
1.	liga MNZ Ptuj:
HAJDINA - SKORBA 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Pacher (77.), 2:0 Štumberger (83.)
DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC - OPLOTNICA 2:3 (2:2)
STRELCI: 1:0 Zagoršek (20.), 1:1 Čerenak (29. iz 11-m), 2:1 Majcen (32.), 2:2 Kos (37.), 2:3 Kavc (59.)
LOVRENC - 1A AVTO GEREČJA VAS 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Debevec (85.) PODVINCI AGROCENTER PTUJ -MAKOLE 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Modrič (69. iz 11-
m)
VIDEM - GORIŠNICA 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Krajnc (57.), 2:0 Vinko (74.)
2.	Liga MNZ Ptuj:
Majšperk do zmage v sodnikovem podaljšku
REZULTATI 16. KROGA: Slovenja vas - Pragersko 3:1, Spodnja Polskava - Cirkulane 1:4, Zgornja Polskava - Tržec 1:9, Grajena -Hajdoše 0:1, Podlehnik - Markovci 3:2, Leskovec - Majšperk 2:3
1.	TRŽEC 16 15 1 0 76:10 46
2.	MAJŠPERK 16 15 1 0 53:10 46
3.	CIRKULANE 16 10 1 5 49:32 31
4.	HAJDOŠE 16 9 1 6 35:34 28
5.	SLOVENJA VAS 16 7 3 6 24:21 24
6.	MARKOVCI 16 7 1 8 40:33 22
7.	PODLEHNIK 16 6 4 6 28:28 22
8.	SP. POLSKAVA 16 6 3 7 24:32 21
9.	PRAGERSKO 16 4 2 10 23:40 14
10.	GRAJENA 16 3 0 13 14:48 9
11.	LESKOVEC 16 2 2 12 16:48 8
12.	ZG. POLSKAVA 16 1 3 12 17:63 6 GRAJENA - HAJDOŠE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Glažar (73.) LESKOVEC - MAJŠPERK 2:3
(0:2)
STRELCI: 0:1 Tominc (8.), 0:2 Fr-lež (25. iz 11-m), 1:2 Merc (72.), 2:2 Jelen (73.), 2:3 Škrabl (92.)
PODLEHNIK - MARKOVCI 3:2
(1:2)
STRELCI: 0:1 Vnuk (14.), 1:1 Murko (24.), 1:2 Ornik (30.), 2:2 Trafela (75.), 3:2 Feguš (87.)
SLOVENJA VAS - PRAGERSKO 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Ules (23.), 1:1 Rampre (25.), 2:1 Levanič (65.), 3:1 Gasenburger (76.)
SPODNJA POLSKAVA - CIRKULANE 1:4 (0:4)
STRELCI: 0:1 Klajderič (14.), 0:2 Kelc (16.), 0:3 Belšak (34.), 0:4 Klajderič (43.), 1:4 Ferenv (80. iz 11-m)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: štirje remiji v ligi 35
VETERANI 40
REZULTATI 13. KROGA: Tržec -Markovci 3:0, Lovrenc - Ormož 3:1, Leskovec - Zgornja Polskava 1:0, Gorišnica - Pragersko 75 2:0, Pod-vinci - Podlehnik 2:3
1.	ORMOŽ 13
2.	ZG. POLSKAVA 13
3.	PRAGERSKO 75 13
4.	LOVRENC
5.	GORIŠNICA
6.	PODLEHNIK
7.	PODVINCI
8.	LESKOVEC
1G. TRŽEC
8	3	2	29:16	27
6	3	4	21:16	21
6	2	5	29:27	2G
5	4	4	18:21	19
5	3	5	25:17	18
5	3	5	17:18	18
5	3	5	25:28	18
5	1	7	16:41	16
4	2	7	19:26	14
2	4	7	19:25	1G
VETERANI 35
REZULTATI 13. KROGA: Borovci
-	Boč 11:2, Hajdina - Skorba 3:3, Grajena - Polskava 2:2, Cirkulane
-	Dornava 1:1, Pohorje Oplotnica -Videm 2:2
1.	VIDEM 13 11 1 1 46:14 34
2.	BOROVCI 13 8 3 2 51:26 27
3.	HAJDINA 13 7 3 3 36:13 24
4.	POHORJE - O. 13 7 2 4 25:15 23
5.	SKORBA 13 5 4 4 25:21 19
6.	POLSKAVA 13 4 3 6 29:31 15
7.	GRAJENA 13 3 3 7 12:36 12
8.	CIRKULANE 13 2 4 7 18:40 10
9.	BOČ	13 3 1 9 17:44 10
10.	DORNAVA 13 2 2 9 16:35 8
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Znova blizu točki ...
V 14. krogu 1. slovenske ženske nogometne lige so Igralke Dornave gostovale pri Krki v Novem mestu In dokaj nesrečno ostale brez točke. Že v jeseni so nogometašice Dornave doma Novomeščankam odvzele točko, tokrat pa so jih od nje delile samo štiri minute ... V derbiju kroga so igralke Slovenj Gradca ugnale Rudar in jih prehitele na 2. mestu lestvice.
REZULTATI 14. KROGA: Krka -Dornava 2:1 (0:0), Slovenj Gradec -Rudar Škale 2:0 (1:0), Velesovo Kamen Jerič - Teleing Pomurje 1:10 (1:5), Jevnica - Maribor 4:0 (3:0)
1.	T. POMURJE 14 11 1 2 79:24 34
2.	SLOV. GRADEC 14 9 2 3 59:21 29
3.	RUDAR SKALE
4.	JEVNICA
5.	KRKA
6.	MARIBOR
7.	VELESOVO K. J.
8.	DORNAVA
4 9 2 3 46:13 29 4 8 2 4 44:26 26 4 7 3 4 31:29 24 4 4 1 9 21:41 13 4 2
4 1 1 12 2G:9G 4 G 2 12 15:71
KRKA - DORNAVA 2:1
(0:0)
STRELKI: 1:0 Dragica Stipič (65.), 1:1 Nina Kovačič (80.), 2:1 Dragica Stipič (85.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Nuša Pernat, Marina Baklan, Martina Potrč, Gabrijela Milec (od 67. Jana Mohorko), Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Daša Veličkovič, Lucija Hameršak, Nina Kovačič. Trener: Mitja Serdinšek.
DK
Športni napovednik
Nogomet
KVALIFIKACIJE ZA UEFA POKAL REGIJ
V	torek, 24. 4., se bosta ob 17.00 v Renkovcih v 2. krogu kvalifikacij regij UEFA pomerila reprezentanci MNZ Lendava in MNZ Ptuj.
MLADINSKI POKAL
V	sredo, 25. 4., bodo nogometaši Aluminija v četrtfinalu pokala NZ Slovenije ob 16.30 gostili sovrstnike Rudarja iz Velenja.
TUrnir v malem nogometu
Bar Desetka prireja v petek, 27. 4., turnir v malem nogometu. Ta se bo na igrišču ŠD As v Vareji pričel ob 9.00. Organizatorji sprejemajo prijave do začetka turnirja, prijavnina pa znaša 50 evrov. Prve tri ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade. Dodatne informacije: 031 801 834.
DK, JM
Šah • Janez Podkrajšek
Osemdeset let ptujske šahovske legende
Znameniti ptujski šahist Janez Podkrajšek je bil rojen 27. aprila 1932 v Novem mestu. Od leta 1946 dalje, ko se je s starši preselil na Ptuj, in vse do danes je član ptujskega šahovskega društva. Januarja 1949 je na tretjem mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru na splošno presenečenje osvojil 1. mesto pred Dušanom Njegovanom, Marjanom Riba-ričem, Edvardom Roblekom, Zdravkom Vospernikom ter drugimi znanimi slovenskimi šahisti, kot sta Vide Vaupotič in Vinko Cuderman, ter s tem nesporno dokazal svoj izreden talent. Istega leta je uspešno nastopil na mladinskem prvenstvu Jugoslavije, kjer je premagal tudi zmagovalca turnirja. Prvak ptujskega šahovskega društva je bil leta 1949 in 1950. Zaradi zahrbtne bolezni in
rezultat + 33 = 20 - 13) in za slovensko republiško reprezentanco na medrepubliških tekmovanjih (46 nastopov, rezultat + 31 = 9 - 6). Na moštve-nih dopisnih prvenstvih Jugoslavije je za ptujsko moštvo odigral kar 99 partij in dosegel na čelni deski fenomenalnih 79 točk (77,7 %) in tako bistveno prispeval, da so ptujski dopisni šahisti osvojili kar dva najvišja državna naslova in dosegli še nekaj odličnih uvrstitev.
Janez Podkrajšek je mednarodni mojster ICCF od leta 1981 in »starejši mednarodni mojster« od leta 1999, ko je bil uveden ta mednarodni naslov. Ob sedemdesetletnici domačega društva mu je bil za tekmovalne dosežke in organizacijsko delo podeljen naslov »častni član« Šahovskega društva Ptuj.
Janez Podkrajšek rad šahira z mladimi.
dolgoletnega zdravljenja celo desetletje ni več nastopal na šahovskih tekmovanjih.
Leta 1960 je pričel ponovno aktivno nastopati: najprej je zmagal na prvenstvu Ptuja, nato še leta 1964 na mariborskem okrajnem šahovskem prvenstvu ter se uvrstil na slovenski šampionat, na katerem so nastopali skoraj vsi takratni najboljši slovenski igralci - osvojil je odlično 5. mesto. Leta 1965 si je na članskem prvenstvu Slovenije z velemojstrom Stojanom Pucem delil prvo do drugo mesto, vendar mu mojstrski naslov ni bil priznan, čeprav je šahovska organizacija naknadno ta naslov priznala vsem, ki so si delili 1. mesto na slovenskih članskih prvenstvih! Kot slovenski prvak je uspešno nastopil na pol-finalnem turnirju za prvenstvo Jugoslavije, aktivno igranje na turnirjih pa je zaključil leta 1975, ko je bil drugi na prvenstvu Slovenije. Pred tem je leta 1965, 1967, 1973 in 1975 zmagal na ptujskih šahovskih prvenstvih. Kot odličen moštveni igralec je vsa leta zelo uspešno nastopal za ptujsko moštvo na republiških in zveznih tekmovanjih, občasno pa je kot posojen igralec nastopil tudi za ŽŠK Maribor v zveznih ligah.
V pričetku šestdesetih let je »odkril« dopisni šah kot način šahovskega tekmovanja, v katerem je lahko v polni meri razvil svoj razkošni šahovski talent. Na osmem dopisnem šahovskem prvenstvu Jugoslavije je zasedel drugo mesto, odlično je nastopal za jugoslovansko dopisno šahovsko reprezentanco na olimpijadah in evropskih prvenstvih (66 nastopov,
Po slovenski osamosvojitvi je uspešno igral tudi za slovensko olimpijsko reprezentanco na polfinalu dvanajste dopisne šahovske olimpijade (rezultat: + 6 = 2 - 2) in na treh velemojstrskih turnirjih: argentinskem Memorialu M. Lewkovitz B, drugem Memorialu dr. Milana Vidmarja in na Memorialu Frančeka Brgleza, ki ju je priredila slovenska dopisna šahovska organizacija. Po slednjem turnirju se je odločil zaključiti svoje dopisno šahovsko udej-stvovanje, saj se po lastnih besedah »brez računalnika ne more več uspešno zopersta-vljati mlajšim«.
V pričetku devetdesetih se je preselil v Savinjsko dolino ter prenehal z aktivnim igranjem šaha, zelo rad pa prihaja na redne letne šahovske piknike in srečanja ob različnih šahovskih obletnicah. Ptujski šahisti vseh generacij želimo Janezu Pod-krajšku ob častitljivi obletnici obilo zdravja ter še mnogo nepozabnih srečanj z njim.
Janko Bohak
Samurajsko mečevanje
Priprave na DP
V soboto, 21. aprila, so v Športni dvorani Mladika na Ptuju potekale priprave na državno prvenstvo Iaido zveze Slovenije (IZS), ki se jih je udeležilo šest klubov. Vodil jih je Silvester Vogri-nec, strokovni vodja Akademije bojevniških veščin Ptuj in predsednik sodniške komisije IZS.
Na Ptuju se je sestalo šest klubov Iaido zveze Slovenije, in sicer iz Murske Sobote, Ljubljane, Maribora, Celja, Griže in Ptuja. Udeleženci so imeli najprej skupni trening, ki ga je vodil Silvester Vogrinec, mojster samuraj-skega mečevanja (kenjuitsu 6. DAN, iaido 5. DAN in kendo 4. DAN). V okviru veščine iaido, ki temelji na bliskovitem potegu meča (katane, samurajske sablje) iz nožnice (saye) z namenom posekati napadalca, so izvajali kate (vezane tehnike) šole toyama-ryu, ki jo
Foto: Roby Wong
Priprave na državno prvenstvo Iaido zveze Slovenije je vodil Silvester Vogrinec (levo), strokovni vodja Akademije bojevniških veščin Ptuj.
vadijo na japonski vojaški akademiji. V kenjutsu, veščini, v kateri se mečevalca pomerita z izvlečenimi meči, pa so izvajali katachije (sparinge) shinkage-ryu ali »šole nove sence.«
Sledil je prikaz tehnik mečevanja posameznih klubov, saj društva v okviru zveze vadijo različne šole in oblike sa-
murajskega mečevanja. Ptujsko društvo v okviru iaidoja vadi seitei gata ZNKR eisshin-ryu in toyama-ryu, v kenjutsu pa hyoho niten ichi ryu ali Musa-shijevo »šolo dveh mečev kot enega.«
Na koncu je bil sodniški seminar za letošnje licence, ki ga je vodil Silvester Vogri-nec, predsednik sodniške ko-
misije. Udeležili so se ga tudi tekmovalci. Seminar je obsegal priprave na tekmovanja v iaido katah posamezno in ekipno ter v tameshikiriju ali testu sekanja gibljivih in statičnih tarč. Iz ptujskih vrst so sodniško licenco opravili
Matjaž Horvat, Gregor Ha-ring in Dani Vombek.
Vlado Novak
Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru
Deževno in hladno na otvoritvi sezone
Letošnja otvoritvena kasaška prireditev na ljutomerskem hipodromu je potekala v hladnem in deževnem vremenu, 60 prijavljenih kasačev pa je v šestih točkah sporeda spremljalo le okoli 500 gledalcev. Kljub težkim tekmovalnim pogojem so bili doseženi zadovoljivi rezultati, najboljši kilometrski čas je v 4. dirki postavil 10-letni žrebec Menelik (na posnetku) z voznikom Jožetom Sagajem mlajšim (KK Ljutomer) - 1:18,1. Vse dirke so bile na 1600 metrov dolgi stezi z avtoštartom.
Rezultati:
1. dirka, za 3-4 l. kasače, zaslužek do 700 evrov: 1. Pikon Vita (Marinšek, Komenda) 1:20,1, 2. Prior Right (Franko, Šentjernej) 1:20,2,
3.	Apollo (Lovrenčič, Slov. gorice Lenart) 1:20,2. 2. dirka, za 3-4 l. kasače, zaslužek do 1500 evrov: 1. Arrived Dream (Ja. Sagaj) 1:21,4, 2. Apolis (Antolin) 1:21,5, 3. Leo Gerd (De. Jureš, vsi Ljutomer) 1:21,6. 3. dirka, za 3-14 l. kasače, zaslužek do 3000 evrov: 1. Porshe MP (P. Zadel ml., Ljubljana) 1:19,8, 2. Izak (M. Slavič ml.) 1:20,0, 3. Glori Sage (Fras, oba Ljutomer) 1:20,2.
4.	dirka, za 3-14 l. kasače, zaslužek do 4500 evrov: 1. Menelik (Jo. Sagaj ml.) 1:18,1, 2. Lamiral (Han-žekovič) 1:18,7, 3. Inerra (Šonaja, vsi Ljutomer) 1:20,0. 5. dirka, za 3-14 l. kasače, zaslužek do 9000 evrov: 1. Mrs. Kramer (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:18,9, 2. Pen Star
(Gorenc, Ljubljana) 1:19,1, 3. Jack M (Marinšek, Komenda) 1:19,2. 6. dirka, za 3-14 l. kasače, zaslužek
nad 9000 evrov: 1. Inter (Zorko, Ljutomer) 1:18,8, 2. Angel Sirrius (Gorenc, Ljubljana) 1:18,9, 3. Ne-
ster Photo (M. Zan, Slov. gorice Lenart) 1:19,0.
NŠ
Šahovski kotiček
Zetalčani pred Desetko
V soboto, 7. 4., je bil v baru Desetka v Zgornjem Leskovcu pri Ptuju odigran ekipni turnir s 15 minutnim igralnim časom za partijo po Bergerjevem sistemu. Nastopilo je 6 ekip (v vsaki so bili štirje šahisti), ki so se zaradi odlične zasedbe odločno borile za vsako točko. Na koncu so bili najuspešnejši člani ekipe iz Žetal, ki so slavili pred dvakratnimi zmagovalci slovenskogoriške lige ekipo Bara Desetka.
Končni vrstni red:
1. Žetale, 2. Bar Desetka, 3. Pikapolonica, 4. Panterji, 5. Franc Belšak, 6. ŠK Gorišnica
Najboljše tri ekipe so prejele pokale, vse ekipe pa so prejele praktične nagrade.
UR
Šahovski kotiček
V Ormožu II. veteranski turnir
V veteranskem klubu OZVVS Ormož je bilo v soboto, 14. aprila, šahovsko tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo. Srečali so se šahisti iz OZVVS Ormož in Ptuj, iz vsake ekipe po štirje. Upravnik veteranskega kluba Boris Vukan je poskrbel, da je bil klub pripravljen za tekmovanje, organiziral je kuharsko ekipo (Miran in Zdravko Petek ter Tadej Vu-kan), ki je skuhala veteranski golaž in ga postregla šahistom po končanem tekmovanju. Šahovsko tekmovanje je organiziral in vodil Jože Korban.
Rezultat: OZVVS Ormož -OZVVS Ptuj 14,5:14,5
Med posamezniki je bil najboljši Roman Vaupotič iz OZVVS Ptuj, 2. mesto je osvojil
Zmagovalci turnirja v Ormožu
Tomo Breznik iz OZVVS Ormož, 3. pa je osvojil Mirko Štu-hec iz ekipe OZVVS Ormož.
Najboljši trije so prejeli pokale, diplomo in praktično nagrado.
UR
Badminton •
OŠ Veržej znova državni prvak
Na osnovnošolskem državnem prvenstvu v bad-mintonu (Lendava, 17. 4.) je ekipa OŠ iz Veržeja že
drugič zapored osvojila naslov državnih prvakov. Ana Šterman, Žanin Heric, Rene Heric, Ivo Mari-nič in Jure Šterman so v kvalifikacijah premagali OŠ Brežice in OŠ Ludvika Pliberška Maribor. V polfinalu so bili boljši od OŠ Mirna, v finalu pa še od OŠ Križe.
NŠ
Spodnje Podravje • Upokojenci kritični do varčevalnih ukrepov
»
'Ne damo socialne države' je tudi naš moto
«
Predsedniki društev upokojencev Spodnjega Podravja so na srečanju s predsednico ZDUS dr. Matejo Kožuh Novak v Ptuju opozorili na vse hujše težave upokojencev, kritični pa so bili tudi do predlaganih varčevalnih ukrepov Vlade in vodstva Desusa.
Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Spodnje Podravje Franc Hojnik je udeležence posveta v prostorih Doma upokojencev v Ptuju že v uvodnem delu opozoril, naj se zavedajo, da so predstavniki društev z okoli 12.900 člani, ki zaradi kriznih razmer živijo v vse težjih ekonomskih razmerah. Tudi predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak je poudarila, da so za upokojence krizni časi še posebej občutljivi, saj jih najbolj prizadenejo; a premagali jih bodo lahko le, če bodo strnili vrste in stopili skupaj, saj še vedno velja, da je v slogi moč.
Sicer se tudi upokojenci zavedajo, da morajo sodelovati pri vsesplošnem varčevanju, je poudarila Silva Gorjup, podpredsednica ZDUS Spodnje Podravje, po njenem pa so predlagani ukrepi do upokojencev krivični in pretirani. Predlagano merilo, da naj bi prejeli poln regres le tisti, ki prejemajo 620 evrov pokojnine, je po mnenju upokojencev prenizko, pa tudi nejasno, kot so nejasni tudi drugi predlagani ukrepi sedanje vlade, ki udrihajo po žepih te najbolj ogrožene socialne skupine. Da je predlagana meja 622 evrov zelo moteča in prenizka je menil tudi Vladimir Pajek in poudaril, da je to „čisti idio-tizem, kot da so v vladi ljudje, ki nimajo niti osnovnošolske izobrazbe". Upokojenci se počutijo, kot da so tretjerazredni ljudje, saj jim jemljejo pravice,
ki so si jih priborili in ki so jih plačevali vse svoje življenje. Zelo jih moti, da vlada ne reagira na njihove zahteve, čeprav te pomenijo le golo željo po preživetju, moteče pa je tudi, ker nam poslanci s svojim vedenjem dajejo jasne signale, da je danes nagrajeno le nedelo in nezakonito bogatenje. Kot je poudaril Edi Kupčič, so upokojenci v Slovenskih goricah zaradi jemanja in izčrpavanja do konca obupani, ker izgubljajo starostne pokojnine in dodatke, brez njih pa ne morejo preživeti, zato se med upokojenci povečuje število samomorov. Vodstvo ZDUS-a je pozval, da zbere nekaj najodgovornejših predstavnikov in gre do vodstva Desusa, da se skupaj dogovorijo z vlado o ukrepih, ki bodo za upokojence še sprejemljivi. Meta Puklavec je opozorila, da opažajo nazadovanje tudi na področju izobraževanja na širšem ptujskem območju, upokojence pa je povabila, naj sodelujejo v projektu izobraževanja v okviru sodelovanja med upokojenci in osnovnimi šolami, pri tem pa opozorila tudi na nujnost skladnejšega razvoja Slovenije.
Tudi dr. Mateja Kožuh Novak je bila nad sedanjim stanjem ogorčena, saj je situacija zelo težka in zapletena. Poudarila je, da se vodstvo ZDUS zaveda, da bi morali vsi upokojenci in tisti, ki naj bi skrbeli za njihove pravice, stopiti skupaj, a vodstvu politične stranke Desus zelo zame-
Foto: M. Ozmec
Mateja Kožuh Novak: „Drage novinarke in novinarji, poročajte o stiskah, težavah in trpljenju upokojencev, saj boste nekega dne tudi vi med nami, če boste zdržali!"
rijo, da so stopili v koalicijo, s katero se večina upokojencev ne strinja, saj so s tem izničili skoraj vse, za kar so dolga leta borili in pridobili. Ob tem je poudarila: „Veste dragi moji, Udbo imamo tudi sedaj in najhuje je, da ima tudi Janša svojo Udbo, zato je vodstvo Desusa s tem, ko se je odločilo za sodelovanje s to Janševo koalicijo naredilo največjo napako. Iz obupa smo podprli Jankoviča, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal, da je sposoben človek. Poglejte, ko je bil še Kučan, smo imeli vsi plače in pokojnine in nobenih težav ni bilo. Danes pa nam hoče teh nekaj barabinčkov pobrati še naše hiše in imetje, ki smo si ga pošteno ustvarjali vse svo-
je življenje. Z Desusom smo želeli sodelovati, samo en pogoj smo imeli, in sicer, da se o vseh pomembnih odločitvah posvetujejo z nami, a se s tem niso strinjali. Povem vam, danes so se stranke povampirile, z Desusom vred. Vse so razdeljene v dva sloja: v vrh stranke, ki dela, kar hoče, in v članstvo, ki samo kima in počne, kar mu narekuje vodstvo. Pri tem so neizprosni; bojim se, da nam bodo nekega dne ukinili še pokojnine. Ljudi pač hočejo med seboj do konca skregati, popolnoma razdeliti na leve in desne. Imamo vlado, ki vlada brez predsodkov, in opozicijo, ki se med seboj krega, kar nikomur ni jasno. Ne vem, zakaj ne bi Jankovič in Pahor
delala v isti smeri, zagotovo bi dosegli napredek. Poglejte 21 tednov je tega, odkar so bili izvoljeni novi poslanci, pa jih 40 še vedno nima svojih pisarn, vlečejo pa dodatno plačilo za delo na terenu, od 500 do 1000 evrov mesečno. Kamorkoli pridem, povsod mi ljudje govorijo, da Desus ne zastopa vseh upokojencev, zato bomo v ZDUS še naprej delali v ekonomsko socialnem svetu in utrjevali sodelovanje s sindikati, saj delamo v isto smer in skupaj se bomo borili. Ne damo socialne države je naslov protesta, ki se mu pridružujemo tudi upokojenci."
Sicer pa je Kožuhova napotila upokojence do poslancev na svojem območju, da jih podrobneje seznanijo s svojimi težavami, stališči in zahtevami, da jih bodo lahko potem zastopali v parlamentu. Ponovno je poudarila, da morajo strniti vrste in stopiti skupaj, saj bodo le tako dovolj učinkoviti. V razpravi pa smo lahko slišali tudi nekaj mnenj drugih predsednikov društev upokojencev. V glavnem so se strinjali, da Desus, s katerim se že 5 let zaman trudijo, da bi povezali, ne zastopa interesov upokojencev. Menili so, da je ta politična stranka danes le še zato, da ohranja Erjavca v parlamentu, vendar tudi ta zaradi nepremišljenih potez močno izgublja kredibilnost. Po mnenju enega od razpravljavcev je velik nesmisel, da stranko Desus vodijo ljudje, od katerih ni nobeden upokojenec. Mnogi
so izrazili nezadovoljstvo nad Erjavcem tudi zato, ker je tako dolgo slepo podpiral Simčiča, ki mu očitajo ponarejanje srednješolskega spričevala. Menili so, da se ve, zakaj je tako: če leti Simčič, naj bi padel tudi Erjavec, in če pade Erjavec, bo šel tudi Janša in njegova vlada. Sicer pa so drug za drugim poudarjali, da ima predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak vso podporo članov društev upokojencev in da jo pooblaščajo, da pri pogajanjih zastopa vse njihove interese.
Sicer pa je Kožuhova čestitala vsem upokojencem na območju Spodnjega Podrav-ja, ki kot prostovoljci aktivno sodelujejo v projektu Starejši za starejše, ki ga na nivoju pokrajine uspešno vodi Silva Gorjup. V sklepni besedi pa je poudarila, kako pomembni so danes mediji: „Iz te zamotane situacije, ko nihče več ne ve, kdo pije in kdo plača, ko smo upokojencu do konca izkoriščani in zapostavljeni, nas lahko rešijo le mediji. Zato vas rotim, drage novinarke in novinarji, poročajte o stiskah, težavah in trpljenju upokojencev, saj boste nekega dne tudi vi med nami, če boste zdržali takšen pritisk!" Sicer pa naj bi tudi v vodstvu ZDUS dajali večji poudarek medijem, saj bodo vsaj enkrat mesečno pripravljali tiskovne konference in novinarje sproti seznanjali z vsemi aktualnimi dogodki, stališči in zahtevami.
M. Ozmec
Ptuj • Občni zbor Združenja multiple skleroze - podružnice Ptuj
Skrb za člane ostaja na prvem mestu
V restavraciji Gastro na Ptuju je v soboto, 14. aprila, potekal redni občni zbor Združenja multiple skleroze Slovenije - podružnice Ptuj. Na njem so pregledali delo v lanskem letu in sprejeli program dela za letos.
Na zboru so se med drugim seznanili z delom Združenja, ki ga je predstavila Nada To-manič. Prinesla je razveseljivo novico, da letos ne bo težav pri možnostih udeležbe na obnovitveni rehabilitaciji, ki je bila v letu 2011 nekaterim odvzeta. Letošnji razpis bo ponovno tako kot v prejšnjih letih reprezentativen, kar pomeni, da se ga bo lahko udeležilo samo Združenje za multiplo sklerozo Slovenije. Res pa je, da bo program okleščen za tri odstotke, kar pa njegovega izvajanja ne bo ogrozilo.
S strokovnim predavanjem je letošnji občni zbor obogatila nevrologinja specialistka Lidija Žitnik iz UKC Maribor. Za bolnike z multiplo sklerozo, ki je
kronična avtoimuna bolezen, je vsaka novost na področju zdravljenja zelo dobrodošla, kot tudi vsaka informacija glede same bolezni, za katero še danes ne vedo, zakaj do nje pride.
Predsednica društva Jolanda Šoštarič je povedala, da so imeli lani 79 članov, med njimi štiri mlajše od 30 let. Več kot polovica njihovih članov je invalidsko upokojenih. Leto 2011 je bilo z dejavnostmi bogato. Tri poverjenice so lani opravile 71 obiskov članov na vozičkih, težje pokretnih oziroma nepokre-tnih. Za nepokretne člane so organizirali masažo na domu. Obnovitveno rehabilitacijo v zdraviliščih Topolšica in Laško je lani koristilo 41 članov,
aktivnosti za ohranjanje zdravja pa 17. Po odločitvi socialne komisije so lani pomagali 10 članom. Kot že vsa leta doslej so se veliko družili, med drugim so organizirali piknik in prednovoletno srečanje. Vsak torek med 15. in 18. uro pa se srečujejo v prostorih društva DU Ptuj, Potrčeva cesta 34. Na dobrih izkušnjah in že utečenem programu bodo delovali tudi letos. Na občnem zboru, ki so ga zaključili z družabnim srečanjem, so se za pomoč zahvalili tudi občinam na Ptujskem in Ormoškem. Od devetnajstih občin na tem območju jim je programe sofinancirala MO Ptuj in občine Kidričevo, Destrnik, Juršinci, Markovci, Ormož ter Zavrč. Skupni znesek sofinacniranja je bil dobrih 978 evrov, pri čemer je bil prispevek MO Ptuj 469 evrov, najmanj pa je prispevela občina Destrnik, in sicer 28,80 evra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Z občnega zbora Združenja multiple skleroze Slovenije - podružnice Ptuj
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Zimska avantura (1.)
Avanturi naproti
Med popotniki velja pravilo, da se potovanja planirajo iz zimskih temperatur na toplo, le redki pa se odpravijo na de-stinacije, kjer so temperature in vreme čisto na psu. Za to je treba imeti dober razlog in
midva z Matejem sva ga nekako imela. Ker že nekaj mesecev nisem bil dlje od madžarskega Lentija, sva se sredi decembra odpravila na obisk k bivšemu sošolcu Otu v severno Nemčijo, natančneje v rokometno
mesto Flensburg. Morda se taistega možakarja spomnite iz zgodbic o Novi Zelandiji, ko je tri tedne prostovoljno preždel v zaporu. Kaj je Ota vleklo proti danski meji, verjetno ne ve niti sam, ker pa mu je v Flensburgu uspelo dobiti nekajmesečno prakso na inštitutu za narodne manjšine, se je začasno ugnez-dil pač tam.
Kot že tolikokrat doslej je od ideje do izvedbe preteklo le nekaj dni, le da ideji tokrat za čuda ni botroval alkohol. Morda je bilo prav to krivo, da je kar nekaj načrtov potem šlo po zlu in da je kljub razmeroma enostavnemu in varčnemu načrtu potovanja, to postalo eno mojih dražjih izletov. Pa pojdimo po vrsti.
Kot sem že omenil, se je dotični osebek po naključju znašel na severu Nemčije, kjer je pogrešal slovensko družbo, zato sva se s kolegom odločila porabiti zadnje dni dopusta za to avanturo. Ko sva tuhtala in iskala najugodnejše prometne povezave, sva nekako prišla do sklepa, da bo najcenejša opcija kar osebni avto, zato sva nekega deževnega decembrskega večera napokala mojega pa-sata karavana in se odpravila na nočno vožnjo proti severu. Morda sem pozabil omeniti, da ta naš Oto v ožjih krogih velja za neutrudnega prinašalca nesreče, na kar so naju opozarjali
domala vsi prijatelji, vendar sva se odločila, da tvegava in da skupaj končno prekineva ta njegov urok.
Načrt je bil, da ponoči lepo premostiva razdaljo, ki je znašala približno 1.400 kilometrov, enkrat dopoldne pa bi lepo pristala v Flensburgu in si naročila eno nemško pivo. Ali dve. Če odštejemo polovično zaporo in čakanje v karavanškem tunelu, je Avstrija šla čez kar hitro. Pri Chiemseeju sva si odpočila, malce sem pa na hitrico pogledal tudi stanje avtomobila, ki so ga sicer na plano spustili sredi devetdesetih, vendar do sedaj ni bilo z njim niti najmanjših težav. Ponoči je v Nemčiji kar veliko prometa in tudi to je bil eden izmed dejavnikov, da se nama ni spalo in da sva še ob tretji uri zjutraj bila čisto čila in optimistična. Nato pa se je zgodilo. Okoli pol štirih zjutraj zaslišim nek pok, vendar se nekako nisem hotel zmeniti zanj. Kmalu je začelo nekaj hreščati in kar hitro sem opazil, da zavore nekako ne delujejo optimalno. Opala, k sreči sem še lahko zavil na počivališče, kjer sem si ogledal zadevo. Pedal za zavoro mi je kar padel noter, in ko sem pregledal kolesa, sem postavil diagnozo, da je spustil cilinder na zadnjem levem kolesu. Smola pa taka. Nič, kaj hočemo, sva šla kar spat v hotel pasat.
Vsa počivališča v Nemčiji imajo SOS brezplačne telefone in enega izmed njih sva uporabila tudi midva. Kljub zgodnji uri se nama javi nek deklič, ki mu opiševa situacijo. Bodo poslali nekoga, pravi. Slovenski zajtrk in pa špricer za pogum, nakar se res prikaže možakar z avtovleko. Tudi on je potrdil mojo diagnozo. Začelo je deževati in kar hitro smo se strinjali, da naju odpelje v kakšno naselje in pusti pri mehaniku. Rečeno - storjeno, v žep pa mu je padlo tudi nekaj cekinov.
Pristala sva pri neki mehanični delavnici solidnega izgleda, težava je bila le v tem, da je bila nedelja in da v nedeljo živa duša ne migne s prstom, ne da bi še kdo odprl pokrov motorja. Kot vzorna kolonista sva najprej s pomočjo male potrebe markirala najino ozemlje, nato pa sva se odpravila v izvidnico. Bad Hersfeld, tako se je imenoval kraj, je izgledal kar solidno. V najini bližini ni bilo nič pametnega, zato sva odpujsala v center, kjer so pravkar pripravljali božično tržnico. Ker sva vedela, da bova itak zabila dan, sva začela iskati prenočišče, mehanike in kaj za pod zob. Glede prenočišč je bila situacija kar piškava, kolovratila sva pri različnih penzionih, spraševala po cesti, ene in druge, na koncu sva našla celo en hotel s hrvaškim lastnikom, a tam iz principa nisva hotela prenočiti. Če sva v Nemčiji, bova pri Nemcih. Spotoma sva našla tudi dve mehanični delavnici, ki sta bili sicer zaprti, vendar sva se namenila vrniti naslednji dan.
Po številnih „gluhweinih" je končno padla odločitev. Spet bova prenočila v hotelu pasat ... In neka dobra duša je točno ob enajsti uri na mehanični delavnici ugasnila svetlobni napis, ki naju poslej ni več motil ...
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: D. Zorko
Moj najboljši prijatelj v nesreči je ponoči lepo ugasnil napis za dva tabornika ...
'Alpenhutten' v Bad Hersfeldu
Se se bo pilo...
Foto: D. Zorko
Božični sejem z bližnjega zvonika
27.	april
1521 - je umrl Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak, raziskovalec (* 1480)
1882	- je umrl Ralph Waldo Emerson, ameriški esejist, pisatelj, filozof (* 1803)
1893 - se je rodil knez Pavel Karadordevic, regent Kraljevine Jugoslavije (t 1976)
1907	- se je rodil France Mihelič, slovenski slikar (t 1998)
1915 - je umrl Aleksander Nikolajevič Skrjabin, ruski skladatelj, pianist (* 1872)
1921 - Antanta razglasi, da mora Nemčija plačati 6,65 bilijonov funtov kot vojno odškodnino.
1923 - Italija sprejme zakon o preimenovanju primorskih slovenskih krajevnih imen.
1941 - Italija priključi svojemu ozemlju Ljubljansko pokrajino. 1941 - so v Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili Protiimperialistično fronto. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
28.	april
1001 - prva omemba kraja Solkan, ko Oton III. z darilno listino podari grad Castellum Siliganum in vas Gorica oglejskim patriarhom. 1789 - upor mornarjev na ladji Bounty.
1813	- je umrl Mihail Ilarionovič Kutuzov, ruski vojskovodja, maršal, diplomat (* 1745)
1814	- Napoleon zapusti državo in odpotuje v izgnanstvo na otok Elba. 1919 - ustanovljeno Društvo narodov.
1939 - Tretji rajh razveljavi sporazume z Združenim kraljestvom in Poljsko ter zahteva Gdansk.
1943 - na Pugledu se začne zbor aktivistov Osvobodilne fronte in obravnava dolomitsko izjavo.
1945 - Italijanski partizani ubijejo Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci.
1954	- je umrl baron Anton Codelli von Fahnenfeld, italijansko-nemško-slo-venski izumitelj (* 1875)
1969 - Charles de Gaulle odstopi s položaja francoskega predsednika. 1982 - Velika Britanija izvede zračno in pomorsko blokado Falklandskih otokov.
2001 - Dennis Tito kot prvi vesoljski turist poleti proti Mednarodni vesoljski postaji.
29.	april
1365 - Metlika dobi mestne pravice.
1707 - z združitvijo angleškega in škotskega parlamenta nastane Velika Britanija.
1855 - v Ljubljani ustanovljena prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov.
1865 - se je rodil Maks Fabiani, slovenski arhitekt (t 1962)
1918 - bodoči letalski as Eddie Rickenbacker sestreli prvo letalo s pomočjo
Jamesa Halla.
1925 - v Parizu odprta razstava, po kateri je poimenovana umetniška smer art déco.
1938 - začetek konference v Munchnu; podpis munchenskega sporazuma. 1936 - se je rodil Ciril Škerjanec, slovenski violončelist in pedagog (t 2009)
1943 - je bil rojen Andrej Inkret, slovenski kritik, esejist, urednik in dramaturg
1945 - ameriške enote osvobodijo koncentracijsko taborišče Dachau, med 30.000 osvobojenimi zaporniki je tudi 1746 Slovencev. 1967 - v New Yorku premierno uprizorijo musical Hair. 1975 - ameriške vojaške enote zapustijo Vietnam.
30.	april
311 - Galerius Maximilianus sprejme tolerančni edikt.
1777 - se je rodil Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik
(t 1855)
1789 - George Washington postane prvi predsednik ZDA.
1803 - ZDA za 60 milijonov francoskih frankov odkupijo francosko Louisi-
ano.
1840 - izide prvi zvezek Kranjske čbelice.
1870 - je rojen Franz Lehar, avstrijski skladatelj (t 1948)
1883	- se je rodil Jaroslav Hašek, češki pisatelj (t 1923) 1883 - je umrl Édouard Manet, francoski slikar (* 1832)
1906 - rojen Ivan Mrak, slovenski pisatelj, dramatik, esejist (t 1986) 1945 - začetek bojev za Trst 1945 - osvobojeno koncentracijsko taborišče Jasenovac 1975 - Severni Vietnam zavzame južnovietnamsko prestolnico Sajgon - konec vietnamske vojne
2005 - Slovenija kot prva država vzpostavi diplomatske stike z Irakom.
1.	maj
1363 -Oglejski patriarh Ludvik della Torre je prvega maja leta 1363 izdal listino, v kateri je Kočevje prvič omenjeno kot Gotsche. 1493 - rodil se je švicarski zdravnik, kemik in mislec Paracelsus. 1873 - Umrl je David Livingstone, škotski misijonar in raziskovalec Afrike. Po njem se imenujejo slapovi ob spodnjem toku reke Kongo in gorovje ob jezeru Malavi.
1904 - Umrl je Antonin Dvorak, češki skladatelj in mojster romantične simfonije in komorne glasbe.
1908	- Rodil se je Giovanni Guareschi, italijanski skladatelj. Njegovo najbolj znano delo je Don Camillo in Peppone.
1978 - Umrl je Aram Hačaturjan, armenski dirigent in profesor.
1851	-v Londonu so v Kristalni palači odprli prvo svetovno razstavo. 1931 - so odprli Empire State Building.
1886 -na prvem kongresu Druge internacionale so sprejeli sklep, da se od leta 1890 1. maj praznuje kot mednarodni praznik dela.
2.	maj
1519 - je umrl veliki italijanski slikar in vsestranska osebnost visoke renesanse Leonardo da Vinci.
1660 - se je v Palermu rodil italijanski skladatelj in dirigent Alessandro Scarlatti.
1852	- se je rodil slovenski pisatelj in urednik Jakob Sket.
1857 - je umrl francoski pesnik in dramatik Alfred Louis Charles de Musset.
1902 - je bil predvajan prvi znanstvenofantastični film Pot na Luno avtorja Georgea Meliesa.
1955	- je Tennessee Williams dobil Pulitzerjevo nagrado za dramo Mačka na vroči pločevinasti strehi.
1980 - je umrl madžarski filmski režiser in producent George Pal. 1990 - je umrl angleški igralec David Rappaport.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Stročnice so nepogrešljive
Ker me nestrpni vrtičkarji že skoraj tri tedne sprašujejo, ali že lahko sadijo fižol, sem se odločila, da danes nekaj več napišem o tej zelo pomembni skupini vrtnin na vrtu.
Katere rastline pa sploh so stročnice?
Stročnice lahko delimo na tri skupine. Najprej so tiste, ki jih lahko sejemo v zelo hladno zemljo in uspešno kalijo že takrat, ko ima zemlja 3 oC in več. To sta grah in bob. Da bo kaljenje še uspešnejše, priporočam, da zrna čez noč namočimo v toplo vodo. Nizek fižol sejemo nekoliko kasneje, saj mora zemlja imeti vsaj 10 oC. Temperatura zemlje je tisti podatek, ki ga moramo upoštevati za začetek setve, ne pa neki priporočeni datumi. Pri nas so temperature spomladi lahko zelo različne, s tem pa tudi čas, ki je že primeren za setev. V soboto, 21. 4. 2012, ko je ta prispevek nastajal, je imela zemlja šele 7,8 oC v globini 5 cm in 8,9 oC v globini 10 cm. Torej je zdaj še premrzla za uspešno setev in vznik fižola.
Prezgodnja setev visokega fižola je nesmiselna tudi zaradi podatka, da je začetek cvetenja skoraj vseh domačih, slovenskih sort odvisen tudi od dolžine dneva. Dokler se dan ne skrajša pod 14 ur, ne prične nastavljati cvetov. Če ga sejemo prezgodaj, povzročimo, da se rastlina izčrpa z nastavljanjem listov in vitic, ne pridobimo pa na zgodnosti. Zato visok fižol sejemo šele po prvem maju, zgodnje sorte za stročje pa lahko sejemo vse do konca junija. Turški ali laški fižol je sorodnik navadnega fižola, ki ima predvsem izredno lepe cvetove, sejemo ga in z njim ravnamo pa povsem enako kakor z navadnim visokim fižolom.
Kljub temu da fižol sejemo v deloma ogreto zemljo, pa so grah, bob in tudi fižol še vedno
stročnice hladnejšega dneva. V primeru vročega poletja se bomo jezili, da pridelka ni. Grah in bob že zaradi zelo zgodnje setve navadno uideta poletni vročini, pri fižolu pa je lahko včasih vročina velik problem. V letu 2003 so mnogi ostali skoraj brez pridelka. Tudi v lanskem letu je veliko prvih cvetov odpadlo, saj je bil avgust preprosto prevroč. Zato bomo vsi veseli novih, toploljubnih stročnic, ki jih lahko gojimo tudi v vročem delu poletja. To sta nizki stročnici leča in čičerika, visoka dolga vigna ter mehiški lima fižol. Ker potrebujejo veliko toplote, jih sejemo v toplo zemljo, to je, ko ima le-ta vsaj 15 oC. Običajno je to nekje v drugem tednu maja.
Na koreninah metuljnic in seveda tudi stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske bakterije. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Majhne bunkice, kroglice na koreninah torej niso nekaj slabega za rastlino, v njih se skrivajo te koristne bakterije. Te »bunkice« so tudi pokazatelj, kako živa in rodovitna je zemlja, na kateri pridelujemo ekološke vrtnine.
Grah uživamo kot mlado zrno
Grah prav gotovo sodi med nezahtevne vrtnine. Če ga posejemo dovolj zgodaj, nima težav. V poletni vročini pa ga lahko zdela pepelasta plesen in predvsem pršica. Prvo prepoznamo po belih do sivih prevleki na listih in strokih. Zaradi tega listi
Zdravstveni nasveti
Pravilna uporaba proti-bolečinskih zdravil (2.)
Zdravila za lajšanje bolečin so t. i. simptomatska zdravila. To pomeni, da ne odpravijo vzroka bolečine, ampak le lajšajo bolečino. Ravno zato je pri močnejši in pri dalj časa trajajoči bolečini potreben obisk pri zdravniku - da se poišče in odpravi vzrok bolečine. Dokler pa vzrok ni odpravljen, je smiselna in potrebna uporaba protibole-činskih zdravil. V široki paleti protibolečinskih zdravil se za vsakega bolnika najde najprimernejše zdravilo, takšno, ki bo odpravilo bolečino, ki ga lahko kombinira z drugimi zdravili in ki bo pri konkretnem bolniku tudi najbolj varno, to pomeni, da ne bo prišlo do neželenih učinkov.
Isto zdravilo lahko lajša bolečine različnega izvora, zato običajno ni potrebe po različnih protibolečinskih zdravilih. Konkretno za glavobol, zobobol, bolečine v mišicah lahko uporabimo isto zdravilno učinkovino. Analgetično učinkovino pogosto vsebujejo tudi zdravila za lajšanje simptomov gripe in prehlada. Ista analgetič-
na učinkovina je vgrajena v zdravila različnih proizvajalcev pod različnimi zaščitenimi imeni. Zato poziv vsem uporabnikom protibolečin-skih zdravil: »Bodite v teh primerih še posebej previdni, da ne boste zaužili dvojnega odmerka!« S projektom farmacevtske skrbi Vprašaj o svojem zdravilu želimo lekarniški farmacevti izboljšati bolnikovo znanje o zdravilih in spodbuditi bolnike in vse, ki zanje skrbijo, da v razgovoru z lekarniškim farmacevtom dobijo vse potrebne informacije o zdravilu.
Katera so tista opozorila, ki jih je treba upoštevati, da zagotovimo varno uporabo zdravil:
•	čemu je zdravilo namenjeno,
•	kako ga uporabljam (nanos na kožo, vnos svečke v danko, popiti kapsulo ali tableto s kozarcem vode ...),
•	koliko časa ga lahko uporabljam (redno ali samo po potrebi),
•	enkratni in največji dnevni odmerek,
•	kdaj in kako ga zaužijem (protibolečinska zdravila
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
praviloma po jedi),
•	kateri so možni neželeni učinki in kako ukrepam, če se pojavijo,
•	ali lahko vozim avtomobil in upravljam s stroji,
•	ali se moram izogibati določeni hrani ali pijači (sočasno uživanje alkohola ni primerno!).
Zdravnika in magistra farmacije seznanite z zdravili, ki jih redno ali občasno uporabljate, in če imate kakšno kronično bolezen (astma, razjede na prebavilih, epi-lepsija, srčno-žilne bolezni, obolenje jeter ali ledvic. Previdne pri uporabi proti-bolečinskih zdravil morajo biti tudi nosečnice in doječe mamice!
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Lima fižol
Foto: Miša Pušenjak
porumenijo, stroki pa kar zakrknejo. Zato grah res sejemo čim bolj zgodaj spomladi, lahko takoj, ko se sneg stali. Da pa bo seme v takih razmerah dobro kalilo, ga pred setvijo namočimo v toplo vodo.
Poznamo nizke in visoke sorte graha. Predvsem nizke so odličen predposevek in zapustijo njivo tako zgodaj, da za njimi lahko sadimo katerokoli drugo vrtnino, najpogosteje so to kapusnice ali radič oziroma endivija. Sejemo ga vrstice, ki so pri nizkih sortah 30 cm, pri visokih pa 40 cm narazen. V vrsti posejemo zrna na vsakih 5 cm.
Bob je pri ljubiteljih zelo cenjen
Nekoč sta bob in leča predstavljala zelo pomemben del v prehrani naših prednikov. Ker so se zrna lahko sušila in hranila za zimo, je to v času brez hladilnikov pomenilo veliko prednost. S prihodom fižola je bob žal prešel v pozabo, a po krivici. Beljakovine, ki jih dobimo z uživanjem boba, so veliko lažje prebavljive kakor tiste od fižola. zato bi bilo res zaželeno, da se bob vrne v naše lonce in na naše krožnike. Kakor grah tudi bob sejemo zelo zgodaj, takoj ko sneg zapusti naše kraje. Brez težav bo prenesel tudi poznozimske ali zgodnjespomladanske pozebe. Rastlina boba je za razliko od graha pokončna in se ne razrašča, razen če namerno odščipnemo vršičke; to naredimo predvsem takrat, ko se na njih naselijo prve spomladanske kolonije uši.
Tudi bob ne potrebuje dodatnega gnojenja z organskimi gnojili. V tleh pa ne sme manjkati kalija. Sejemo ga v vrste na razdaljo 40 cm, v vrsti pa na 10 cm. Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno. Zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni. Bob smo nekoč uživali sušen tako kot zrnat fižol. Vendar ga je treba zelo dolgo kuhati. Svetujem vam, da raje pobirate in tržite mlada zrna. Bob naj bi po mnenju naših
babic odganjal tudi voluharja. Suho zrno pa lahko zmeljemo, dodajamo moki za kruh (do 15 %) in tako dobimo precej bolj beljakovinsko bogato jed, ki je dobrodošla predvsem vegetarijancem.
Fižol je najbolj poznan
Ravno zato imamo v Sloveniji številne domače sorte, imenovane tudi po naši pokrajinah ali s slovenskimi imeni. V zadnjih letih pa se je pri nas pojavilo še nekaj novih, evropskih sort. Veliko novega zato o fižolu ne morem povedati.
Pri nas gojimo tako nizke kakor visoke sorte, med obojimi pa se najdejo take za stročje kakor zrnate sorte. Zelo pomembno je, da tudi stročnice gojimo v kolobarju. Zato moramo le-tega zagotoviti tudi v žičnicah, saj jih ne prestavljamo vsako leto. Zato žičnico podaljšamo oziroma povečamo in v njej gojimo tudi kumare in/ali paradižnik, ki ravno tako potrebujeta oporo. S hlevskim gnojem pognojimo tisti del, kjer bodo rasle kumare in/ali paradižnik, za visoki fižol pa potem ne gnojimo. Pozimi za kumarami posejemo špinačo ali moto-vilec, za fižolom pa posadimo zimsko solato ali pa posejemo žito, ki ga zgodaj spomladi pokopljemo v zemljo. Tako je zagotovljen vsaj minimalni kolobar za fižol in kumare in/ali paradižnik.
Tudi nizek fižol sejemo v vrste in ne v kupčke, kot mnogi menijo, ker tako sejemo visok fižol. Vrste naj bodo vsaj 40 cm narazen, saj moramo rastline vsaj dvakrat okopati, hvaležne bodo tudi za ogrinjanje stebel z zemljo. V vrsti torej zrna polagamo posamično okoli 5 cm narazen.
Ker je fižol zelo hvaležen za vlažna, rahla tla, je priporočeno zemljo okoli rastlin zastirati. Zelo uporabna je kar pokošena trava, tudi pokošene koprive so dobrodošle. Če se nam zdijo listi rastlin prebledi, tla najprej prezračimo, prerahlja-mo, če se ne izboljša, pa uporabimo na manjših površinah koprivni pripravek ali pripravek iz cvetov regrata ali ognjiča, na večjih pa dovoljene pripravke iz izvlečkov alg.
Midva • Partnerski odnosi
Ločila sem se
Pred pol leta sem se ločila, bivši mož se je odselil in s pet mesecev starim sinom ne išče več stika. Tudi do sedaj se ni brigal za otroka, večinoma sva bila sama, on pa po gostilnah, pri prijateljih, še kakšna ljubica se je našla. Želim si, da bi tudi moj otrok imel stike z očetom, ker ne vem, kaj bom rekla, ko me bo vprašal, kje je njegov ati.
Lepo pozdravljeni!
Kaj reči sinu, ki ga je oče zapustil? Ko berem vaše pismo, mi zastane dih ob nezrelosti in neodgovornosti vašega bivšega moža in verjamem, da vam ob njem ni bilo lahko. Ob tem pa je čutiti še vedno veliko besa in jeze, razoča-ranosti in bolečine, saj se vam je resnično zgodila krivica. Oropani ste za moža, ki bi moral dati družini varnost in oporo, ob tem pa se prebuja še bolečina, saj je tukaj še fantek, ki bo nekega dne iskal odgovor.
Gospa, verjetno je bil ta mo-
ški zelo čustveno odsoten, kar se tudi nadaljuje, ker ne začuti, da ima sina, ki ga potrebuje ob svojem odraščanju. Osebno se zavedate, kako pomembno je, da ima sin stike s svojim očetom, ki je nenadomestljiv. Zato nikoli ne poskušajte, da bi ga vi ali kdorkoli drug nadomestil. Ob vaši situaciji noben nasvet ne bi bil pravi, zato predlagam, da pustite ta prostor odprt, da oče sam najde pot do njega. V kolikor pa tega ne bo storil, pa zagotovite sinu, da ni on kriv, da je oče odšel, temveč oče, ki ni znal. Poleg tega ni zapustil
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
njega, temveč vas. Od sina se je le oddaljil in se zaradi strahu, razočaranja in občutka neuspeha ne upa približati.
Oče je oseba, ki nas najgloblje zaznamuje, zato je prav, da se boste čez kakšni 2 ali 3 leta z njim začeli pogovarjati o očetu. Ob tem je pomembno, da do njegovega očeta vedno pokažete spoštljiv odnos in ga nikoli ne grajate. Grajate lahko le bivšega moža, kar pa je povsem drug odnos, o katerem se s sinom ne pogovarja, temveč s prijateljicami, starši, terapevtom ...
Vse dobro v prihodnje želim obema.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
S svetovne
glasbene
scene
Kot vse kaže se na glasbeno sceno znova vrača kultna britanska zasedba elektro synth pop Ultravox. Skupina je svoje največje uspehe dosegla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so posneli tudi svoje največje uspešnice, kot so Vienna, Dancing With Tears In My Eyes in Vision In Blue. Fantje se vračajo v popolni originalni zasedbi, ki so jo sestavljali Midge Ure, Chris Cross, Warren Cann in Billy Currie. Nekaj podobnega so člani te zasedbe poizkusili tudi leta 2009, ko so izdali zgoščenko The Very Best Of Ultravox in se podali tudi na veliko vrnitveno turnejo. Po tej turneji pa je skupina spet izginila z glasbenega obzorja. Kmalu bomo videli, če bo tokrat drugače, saj člani zasedbe za konec maja napovedujejo nov studijski album, ki bo nosil ime Brilliant.
Legendarni ameriški pevec in kitarist skupine Nirvana Kurt Cobain naj bi le nekaj mesecev pred svojo smrtjo (5. april 1994) na skrivaj inten-
Foto: wordpress.com
Ultravox
zivno delal na samostojnem studijskem albumu. To senzacionalno novico je pred dnevi razkril bivši kitarist zasedbe Hole Eric Erlandson. Vsi ostali detajli, vključno s tem, kje se nahaja omenjeni glasbeni material in ali bo kdaj doživel javno predstavitev, so zaenkrat še skrivnost.
Po podatkih ameriške revije Forbes je Sean Diddy
Combs najbogatejši raper na svetu. Bogastvo tega svetovno znanega hip-hop izvajalca so ocenili na 550 milijonov ameriških dolarjev. Do bogastva je prišel zahvaljujoč predvsem
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
2.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
3.	GLAD YOU CAME - WANTED
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	BOYFRIEND - JUSTIN BIEBER
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - MICHEL TELO
2.	HEART SKIPS A BEAT - OLLY MURS FT. RIZZLE KICKS
3.	2012 (IF THE WORLD WOULD END) - MIKE CANDYS & EVELYN FT. PATRICK MILLER
svojim blagovnim znamkam. Med njimi so najbolj donosne modna linija Sean John, založba Bad Boy Worldwide in partnerstvo v podjetju Ciroc, ki proizvaja vodko. Drugi najbogatejši raper na Forbesovem seznamu je Jay-Z, njegovo bogastvo ocenjujejo na 460 milijonov dolarjev, med prvimi petimi pa najdemo še naslednje raperje: Dr. Dre, Birdman in 50 Cent.
®®®
Popularna pevka Nelly Furtado bo 19. junija izdala svoj nov studijski album, ki bo nosil ime The Spirit Indestructible. Ta priljubljena kanadska pevka je nase prvič opozorila leta 2000, ko je izdala svoj debi-tantski album Whoa Nelly!, na katerem sta bili tudi dve veliki svetovni uspešnici, skladbi I'm like a bird in Turn off the light. Zadnji album Mi Plan pa je Nelly posnela v španskem jeziku
in je izšel leta 2009.
®@®
Ameriška zasedba Linkin Park bo 25. junija na trgovske police poslala novo zgoščenko z naslovom Living Things. Za prvi singel z novega že petega studijskega albuma so fantje izbrali skladbo Burn It Down, ki se že na veliko vrti na svetovnih radijskih postajah. Ob tem so ti popularni kalifornijski rokerji napovedali tudi veliko
koncertno turnejo po ZDA. Skupina Linkin Park je nastala leta 1996 in že z debitantskim albumom Hybrid Theory so člani te zasedbe dosegli velik uspeh. Do danes je skupina prejela številne pomembne nagrade, tudi grammyja, leta 2003 pa so bili proglašeni za šesto najboljšo skupino vseh časov in tretjo najboljšo skupino novega tisočletja, takoj za
Oasis in Coldplay.
®®®
Kitarist britanske indie rock zasedbe The Editors Chris Urbanowicz se je odločil, da bo zapustil skupino. Ta novica je uradno potrjena tudi že na njihovi spletni strani, kjer so tudi zapisali, da bodo preostali člani zasedbe Tom Smith, Russell Leetch in Ed Lay naprej nastopali kot trio. The Editors so nastali leta 2002 v Birmingha-mu, trenutno pa pripravljajo in snemajo material za svoj četrti studijski album. Zadnji album In This Light And On This Evening so izdali leta 2009.
Znani so že nekateri najpomembnejši nominiranci za letošnje britanske glasbene nagrade Ivor Novello Award. Omenjene nagrade podeljujejo že od leta 1955 v spomin na enega najpopularnejših ljudi z zabavne estrade v začetku 20. stoletja Davida Ivora Daviesa,
bolj znanega kot Ivora Novella. ®@®
Seznam najpomembnejših nominacij:
Najboljša skladba:
Rolling In The Deep - Adele Shake It Out - Florence and the Machine
The A Team - Ed Sheeran
®®®
Najboljši album:
21 - Adele
50 Words For Snow - Kate Bush
Let England Shake - PJ Harvey
®®®
Najboljša filmska glasba:
Life In A Day The First Grader
We Need To Talk About Kevin
®®®
Največkrat predvajane skladbe:
Rolling In The Deep - Adele Someone Like You - Adele The Flood - Take That
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0., Raičeva 6 2250 Ptuj
Homeopatija
Pred kakšnimi dvesto leti, ko se je medicina še prepletala s praznoverjem, je Samuel Hahnemann prišel na idejo, da če snov, ki povzroča neke simptome, dovolj razredčiš, bo učinkovala obratno. Torej bo te iste simptome pozdravila. Zanimivo. Ob tem moramo seveda najprej sprejeti dogmo, da je treba zdraviti simptome, ne bolezni oziroma vzrokov, kot bi veljalo recimo v bolj resni medicini in biologiji. Sprejeti moramo tudi, da ista snov učinkuje različno, odvisno od razredčitve.
In ko sem že pri razredčitvah ... V homeopatiji namreč tudi velja, da bolj kot je pripravek razredčen, močnejši oziroma učinkovitejši je. Pa to niso kar kakšne razredčitve; takšne, kot bi jih morda uporabljali v znanstvenih laboratorijih. Tako malih „koncentracij" sploh ne moremo izraziti z besedo, saj nobena predpona, kot so mili, mikro, nano, niti piko ne zaležejo. Še najmanjša je okoli bilijon bilijonov bilijonov bilijonkrat prevelika. Običajna razredčitev homeopatskih pripravkov je namreč nekje okoli en delec aktivne snovi (ki seveda deluje obratno) v deset na šestdeseto potenco delcev vode! To je ena in šestdeset ničel. Pri takšni koncentraciji bi morali spiti sfero vode v velikosti našega celotnega sončnega sistema, da bi zaužili eno samo molekulo aktivne snovi! Si predstavljate?!
Ampak stvar seveda ni v molekulah. Homeopati nam bodo namreč razložili, da so pomembne vibracije. Nekakšne misteri-ozne vibracije, ki učinkujejo veliko bolje kot nekakšne neumne molekule. Pa to še tudi ni vse. Izvemo namreč tudi, da ima voda spomin in da je to pomembno. Voda si namreč nekako (to morda vedo homeopati, fiziki nimajo pojma) zapomni, katera učinkovina je bila v njej. Seveda si zapomni samo pozitivne zdravilne učinke snovi, ne pa negativnih, kar je namen redčenja (še sreča, pri vsej kanalizaciji, ki steče v oceane). Saj še pomnite, da snovi v home-opatiji delujejo obratno, mar ne?
Očitno je, da je vse skupaj ena navadna neumnost. Voda ima spomin, stvari imajo obraten učinek, če jih dovolj razredčiš, učinkujejo celo, ko jih razredčiš tako zelo, da v končnem pripravku ni ničesar razen vode, vse skupaj pa temelji na nekih vibracijah. Ali vse skupaj ne spominja bolj na, kaj pa vem, magijo kot pa na znanost? No, saj v znanosti tudi nima nikakršne podlage, niti najosnovnejše razlage.
Kdo bi si mislil, da bi kaj takšnega še zmeraj uspevalo v času, ko vemo o človeškem telesu in o boleznih že zelo veliko. Ko vemo, da zdravila učinkujejo prek receptorjev in ne „vibracij", ko na podlagi tega odkrivamo nova zdravila in tako naprej. Pa ne samo to! Homeopatske zvarke se zdaj prodaja celo v resnih lekarnah. Ob tem pa se razmišlja, da bi se omejila prodaja zdravilnih rastlin, ki dejansko vsebujejo aktivne učinkovine. Morda zato, ker lahko imajo stranske učinke, medtem ko jih homeopatski pripravki nimajo. No, saj tudi nobenih drugih učinkov nimajo, a kaj bi o tem. S homeopatijo verjetno res pozdravite recimo glavobol, kak izpuščaj in podobna psihosomatska stanja, ki jih z enako učinkovitostjo pozdravi tudi placebo in za katera je vzrok običajno v glavi ali pa v stresu. Nikakor pa noben homeopat nikoli ne bo pozdravil raka, bakterijskih okužb, kot so pljučnica in gangrena, niti ne bo uspešen recimo z ledvičnimi kamni.
Včasih sicer kje slišimo, da je to čaranje uspešno tudi pri resnejših boleznih, a običajno pozabijo omeniti, da je bila homeo-patija le „komplementarno" zdravljenje resni medicini. Rezultat bi seveda bil enak tudi brez nje, le zaslug si ne bi mogli pripisati.
Zakaj v času, ko razumemo veliko stvari mnogo bolje kot kadarkoli, tako z veseljem zavračamo znanost? Zdravniki in farmacevti so sposobni uspešno pozdraviti prenekatero bolezen, ploska pa se vedno raznim „alternativam". Kristalom, homeopatom, aku-punkturistom in molitvam. Skratka, homeopatija je larifari, ki ima več skupnega z astrologijo kot pa z znanostjo. V teh pripravkih preprosto ni ničesar razen vode. Me zanima, zakaj še nobeden homeopat ni napravil zdravila za „mačka". Po vseh pravilih ho-meopatije bi dovolj razredčen alkohol moral imeti ravno takšen učinek . Ali pač?
Matic Hriberšek
Le
1. SOME feat. KII
stvi NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1EBODY THAT I USED TO KNOW ■ UMBRA
2.	HEART SKIPS A BEAT - OLLY MURS FT. RIZZLE KICKS
3.	I WON'T GIVE UP - JASON MRAZ
4.	DRIVE BY - TRAIN
5.	NEXT TO ME - EMELI SANDE
6.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
7.	PART OF ME - KATY PERRY
8.	CHARLIE BROWN - COLDPLAY
9.	BORN TO DIE - LANA DEL REY
10.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
11.	AI SE EU TE PEGO - MICHEL TELC
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
prebranec, lepinje* SREDA
skuša na žaru, krompir v kosih, popečena zelenjava
(paprika, bučke, paradižnik, čebula)
ČETRTEK
rižota, zelena solata PETEK
sojine po/pete, krompir v kosih, dušeno sladko zelje SOBOTA
zajčji (ali piščančji) paprikaš, testenine NEDELJA
zelenjavna kremna juha, gurmanska štruca** PONEDELJEK
lazanja, zelena solata s sojinimi kalčki
* Lepinje
Sestavine: 1 skodelica tople vode, 1 žlička soli, 1 žlička sladkorja, 4 žlice belega olja, 2 skodelici moke, pol zavitka suhega kvasa.
Sestavine zgnetemo z mešalnikom in pustimo vzhajati eno
uro. Masa bo precej mehka (skoraj tekoča). Pekač prekrijemo s papirjem za peko, nanj vlijemo 2 kroga testa in damo v pečico. Pečico prižgemo na 225 stopinj in pečemo dobrih 30 minut (skupno s segrevanjem pečice - ob tem testo še malo vzhaja).
**Gurmanska štruca
Sestavine: 600 g piščančjega belega mesa, 5 jajc (2 sveži + 3 kuhana), 200 g sira (trapista, gavde ipd), 200 g mesnate slanine, 1 čebula, 1 manjša žemlja, 1 žlica gorčice, sol, poper, vegeta.
Piščančje fileje zmeljite, a pustite nekaj celih kock mesa, da bo štruca videti lepša ob rezanju. Čebulo drobno nasekljajte in popražite na olju. Žemljo potopite v mleko, da se zmehča. Sir in kuhana jajca narežite na kockice in pomešajte z mletim mesom. Dodajte preostala jajca, praženo čebulo, zmehčano žemljo, gorčico (če vam je všeč, ni pa obvezna) in začimbe po okusu. Po potrebi dodajte tudi malo drobtin, lahko tudi kakšno kockico slanine. Model namažite z margarino in posujte z drobtinami, obložite s tankimi rezinami slanine in vanj nadevajte pripravljeno zmes. Če so rezine slanine predolge, z njimi prekrijte štruco še po vrhu. V večji globlji pekač nalijte vodo in vanj položite model z mesno štruco. Pazite: voda je lahko samo do polovice modela. Pecite pri 200 stopinjah okrog 1 uro. Pred koncem pečenja vzemite štruco iz modela in jo še malo zapecite, da dobi lepo skorjo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
PRAVI ŠTAJEREC »Za boljšo prebavo pijem pivo, pri slabem teku pijem belo vino, pri nizkem tlaku pijem rdeče vino, pri visokem tlaku pijem konjak, pri angini pa pojem vodko.« »Kdaj pa piješ vodo?« »Takšne bolezni pa še nisem imel.
molijo!«
NOSEČNICA
»Lojze, najina gospodinjska pomočnica pravi, da je noseča!«
»Traparija! Niti najboljši ginekolog tega po dveh dneh ne more ugotoviti!«
DRAŽJE ZDRAVILO »Počakajte, počakajte, zmotila sem se!« vpije farma-cevtka za kupcem, ki odhaja iz lekarne. »Namesto aspirina sem vam dala strihnin!« »Pa je velika razlika med tema zdraviloma?« »50 centov!«
OPRAVIČILO
»Tone, oprosti, veš, dolžan si
mi 100 evrov.«
»Nič hudega, oprostim ti.«
DVE MALICI
»Natakar, kako to, da ste mi prinesli dve malici, ko pa sem naročil samo eno?« je vprašal gost v gorski koči. »Oh, že spet ta presneti odmev!« je zastokal natakar.
RAZTEZANJE
Učitelj fizike sprašuje učence o učinkih vročine in mraza. »Vročina razteza, mraz pa krči,« reče Mojca. »Točno! Mi lahko kdo to ponazori s primerom?« »Poleti so dnevi dolgi, pozimi pa krajši.«
NA KOSILU
»In kako je bilo na kosilu pri starših tvojega dekleta?« «Ne sprašuj! Zdaj mi je šele jasno, zakaj pred jedjo vedno
ČAROVNIK
«Kot vrhunec današnjega večera,« reče čarovnik, »bom prikazal točko, kako izgine ženska.«
»No, Marija, pojdi gor!« se sliši glas iz ozadja.
Štajerski TEDNIK
EMIRAT OB PERZIJSKEM ZALIVU
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
SESTAVIL
EDI KLASINC
DIŠAVA, ZAČIMBA, OSLADA
NAS GEOGRAF (FRANC)
OZEK, LAHEK MEČ
NAŠA GORA
KAN. PEVKA (CELINE)
GODRNJEVEC, SITNEŽ
RODITELJ
PLAKAT
NOV ODSTAVEK
ETIOPSKA TEKAČICA TULU
UPOR, ODPOR
FRANCOSKI AVTOMOBILSKI DIRKAČ (JEAN)
KESANJE
TONE ŽAGAR
FINANČNI PAZNIK
AZIJSKI POLOTOK
NEŽNOST
MOBITELOV PAKET ZA MLADE
POMIRILO
NAŠ PLESALEC VUTE
NAŠ FILMSKI REŽISER (FILIP)
UDELEŽITEV
DRAMA GUTIERREZA
KATEGORIJA UČENCEV V BORILNIH VEŠČINAH
VRH LEDENE GORE
POSTAVEN MOŠKI
ANTON ČEHOV
GORSKI DROBIR
IZRAELSKA POLITIČARKA
FRANCOSKI ŠANSONJER MONTAND
LOJZE MATJAŠIČ
TELEFONSKI KLIC
PERNATA ŽIVAL
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MESTO NA HONŠUJU
KAČA (NAD.)
AŠKERČEVA PESEM
JAPONSKA LUKA
OTOK NA JADRANU
NAMOČENA KOŽA ZA PREDELAVO
PTICA NJORKA
POLITIČNA ZVEZA
POLT
SKOPLJEN BIK
NASELJE PRI DOBROVEM
NEMSKI KOLESAR (JENS)
LEVI PRITOK INNA
HEKTAR
REKA PAD
GORSKE REŠEVALNE SANI
GOVOR O DUHOVNEM ŽIVLJENJU
PET LET STAR GOSAK
NAŠ DOPISNIK (PRIMOŽ)
TV IGRALKA OREIRO
IZ BESED LATA + INA
PRIVIJALO, SORA
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ABU DABI = emirat ob Perzijskem zalivu, ATARAKTIK = pomirilo, DERARTU = etiopska tekačica Tulu, KJU = kategorija učencev v borilnih veščinah, KOKORI = drama kostariškega pisatelja Joaquina Gutierreza, NUNATAK = vrh ledene gore, OSORa = privijalo, sora, ROTT = levi pritok reke Inn, UBU = kralj iz Jarryjevih komedij.
■ejoso 'enejeN 'ws 'nejad 'ejjons^a
'e^e 'noy 'iSpA 'oujezaus 'efioiieo^ '^e '^oiueu 'oe^ 'so§ 'o|eq 'niu 'ov '|A|"| 'ssajv '^eieunu 'nfy 'eqza|apn 'uuoq jeqoy '^aieje '|qeQ nqv '|J9>1S ePV 'euoig 'jjdej 'a|ais 'pe|so :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da so baje na nedavnem pogovoru vlade s predstavniki lokalnih skupnosti na poetovionskem gradu sedeli malo narobe, saj so levi sedeli desno, desni pa levo. Gledano iz dvoranske pozicije pa so bili posedeni kar prav.
... da baje poetovionska mestna občina v mnogočem zaostaja za sosednjimi podeželskimi občinami. A ne le na področju infrastrukture, mnogo bolj na področju (sposobnih) kadrov.
... da nemško dobro govoreči poslanec tudi slovensko ne razume dobro, saj je dal vsem vedeti, da nikakor ne razume razsodbe kranjskega sodišča. Ali bi jo bolje razumel, če bi bila zapisana v nemščini?
. da se večina holermo-ških svetnikov ni udeležila izredne seje, ker jih je preveč očaralo čudežno spreminjanje vode v vino na sejmu Kovito.
... da imamo v najstarejšem mestu že dve prvi dami, ki sta si prislužili naziv železna lady. Prva skrbi za najstarejše, druga pa za najmlajše občane. In tako nam manjka le še tista, ki bo skrbela za srednjo znanja željno generacijo.
... da naša Mina pleza tako hitro in visoko, da jo lahko tekmice gledajo le še v podplate. Ene pa še tega ne.
Vidi se ...
... da je baje neki daljni sorodnik Kristusa doma tudi na holermoškem Jeruzalemu. Svojo moč spreminjanja vode v vino je dokazoval na nedavnem sejmu Kovito, kjer mu odjemalcev omamne „vode" iz pipe seveda ni manjkalo. In potem ni čudno, da je odpadla tudi tamkajšnja izredna seja občinskega sveta.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat smo dobili fotografijo okrašenega velikonočnega drevesa. Ludvik Kokol iz Ku-kave ga je okrasil s približno 200 ročno izdelanimi lesenimi pisanicami ter z nekaj zajčki. Skupaj je naredil okrog 600 jajc, ki so krasila še druga drevesa na vrtu.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 30. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Kristina Škrlec, Podgorci 47, Podgorci.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
9	8			4				
			1		2	5		
2					9			
3		1	5					
4				2				7
					6	3		2
			6					9
		6	2		8			
				7			2	4
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©	€€€	OO
Bit		©©	€€	OOO
Dvojčka	¥	©©©	€	OO
Rak		©©	€	OOO
Lev	¥	©	€€	OOO
Devica	¥¥¥	©©©	€€	O
Tehtnica	¥¥¥	©	€	OOO
Škorpijon	¥¥	©©	€€€	OO
Strelec	¥¥	©©©	€€	O
Kozorog	¥	©©	€€€	OO
Vodnar	¥¥	©©©	€	OOO
Ribi	¥¥¥	©©	€€	O
Velja za teden od 24. april do 07. maj znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
2012. 1 znak - slabo, 2
(Vir: www.pregovor.com)
"kick
»Človek mora imeti dober spomin, če se zlaže.« Pierre
Corneille
•kick
»Ne pravijo brez vzroka, da kdor se ne čuti povsem trdnega v spominu, se ne sme mešati v laži.« Michel Eyquem
de Montaigne
•kick
»Lažje ključ h koncu.« Domača modrost •kick
»Lažje kot snežna kepa; čim dalj jo porivamo, tem večja je.« Martin Luther
•kick
»Laži so tako plodne, da zadostuje samo ena, pa jih je že na tisoče.« Carlo Goldoni
•kick
»Lažnivec se vedno izda zzaklinjanjem.« Pierre Corneille •kick
»Najokrutnejše laži se pogosto izrečejo z molkom.« Robert Louis Balfour Stevenson
•kick
»Tudi takrat lahko lažeš, kadar ne rečeš ničesar.« Portugalski pregovor
•kick
»Lažnivec se kaznuje s tem, da se mu ne verjame niti takrat, ko govori resnico.« Talmud •kick
»Poznamo tri vrste laži: laži, preklete laži in statistika.«
Mark Twain
•kick
»Včasih laž bolje pojasni kot resnica, kaj se godi človeku v duši.« Maksim Gorki
Ormož • Sejem Kovito zaprl vrata
KOVITO na novi lokaciji še večji
Peti sejem kmetijstva, obrtništva, vina in turizma KOVITO, ki ga organizira Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož, je potekal od petka do nedelje na lokaciji Avtocentra na Hardeku. Organizatorji so bili zadovoljni z dobrimi pogoji, ki jih je zagotovilo podjetje Jeruzalem SAT Ormož, ki je dalo na razpolago prostor, tako da se je sejem lahko raztezal na 1500 kvadratnih metrih pokritih površin in še enkrat toliko zunanjih površin.
Foto: Viki Ivanuša
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je odprl sejem in si ga v družbi župana Alojza Soka in predsednika OO zbornice Ivana Babiča tudi ogledal.
v krizi treba združiti moči in venskih sejmov v upadu, pred- večji poudarek na lokalnih sej-pokazati, kaj zmoremo v regiji. vsem tisti, ki so namenjeni mih, saj se podjetniki v času, Priznal je, da je kar nekaj slo- gradbeništvu, da pa je vedno ko je težko prodati, želijo pro-
Ptuj • Društvo prijateljev Ptuja Ljubljana
Spomenik Rudolfu Maistru in Zlatkarije
Ptujski župan Štefan Čelan je v Mestni hiši na Ptuju pripravil sprejem za predstavnike Društva prijateljev Ptuja Ljubljana, ki ga vodi Milan Kneževič.
Sejem je odprl minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je povedal, da je osnovna naloga ministrstva, ki ga upravlja, da se bomo v naši državi z zemlje lahko oskrbeli, ljudje, ki pa se ukvarjajo s kmetijstvom, pa bodo za to prejeli primerno plačilo. Menil je, da se v okviru sejma lepo združujejo vse dejavnosti, ki jih pokriva ministrstvo in ki pomenijo priložnost naslednjega desetletja. Ta je v zelenih delovnih mestih ter v odgovornem in trajnostnem črpanju virov. Razstavljavcem je zaželel dobro kupčijo in da s povezovanjem najdejo nove priložnosti. Ob koncu pa je opozoril tudi na to, da si premalokrat znamo povedati, da živimo v lepi deželi, v kateri je kvaliteta življenja, ki si jo z delom zagotavljamo, še na precej visokem nivoju.
Med gosti pa so bili tudi Štefan Pavlinjek, predsednik OPZ Slovenije, ki je poudaril, da je
Ob tej priložnosti jim je predstavil nekatere pomembnejše razvojne projekte Ptuja, predsednik Društva prijateljev Ptuja pa dejavnost društva oziroma prireditve s ptujskim pridihom, ki jih izvajajo. Ena od letošnjih aktivnosti je tudi predstavitev ptujskih fotografov v Ljubljani. S člani Društva prijateljev Ptuja Ljubljana pa je bil tesno povezan tudi eden najodličnejših slovenskih igralcev Zlatko Šugman, ki je bil skoraj tri desetletja član MGL. Ob svoji 60-letnici delovanja je MGL izdalo knjigo Zlatkarije, posvečeno igralcu in jubileju
gledališča. Predstavili so jo na odru MGP v okviru programa 7. slovenskega festivala komornega gledališča.
Predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Bro-dnjak pa je na sprejemu pri ptujskem županu predstavil delovanje društva, ki v tem okolju deluje četrto leto. Lani je društvo pričelo z intenzivnimi pripravami na postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru, skupaj s Slovenskim vojaškim muzejem, ki ga vodi Vlado Žgeč, pa je pripravilo razstavo Vloga in pomen generala Maistra in njegovih borcev
za severno mejo. Na Novem trgu na Ptuju bodo spomenik oziroma kip, ki ga je zasnovala ptujska ustvarjalka mag. Metka Zupanič, odkrili letos ob Maistrovem dnevu. Z obrazom bo obrnjen proti rojstni hiši svojega očeta v Slomškovi ulici, ki je po nekaterih podatkih vse do svoje smrti ostal prijavljen na Ptuju. Tudi general Rudolf Maister je svojo domovinsko pravico uveljavljal na Ptuju. Ptujski mestni svet je v proračunu za letos zagotovil sredstva za bronasti odlitek in ureditev okolice spomenika v višini 17 tisoč evrov, za plači-
lo oziroma odkup avtorskih pravic in drugih stroškov pa bo društvo moralo samo zagotoviti sredstva. Kot je povedal Brodnjak bo avtorsko pravico društvo podarilo mestu kot svoj prispevek k obujanju spomina generala Rudolfa Maistra in borcev za severno mejo. Ob tem pa bodo poskušali organizirati tudi tekmovanje v pisanju sestavkov z domoljubno vsebino med ptujskimi osnovnimi šolami, saj je spodbujanje domoljubja ena od osrednjih nalog društva. Zveza društev generala Maistra pa je v okviru svojega raziskovalnega dela za-
movirati v okolici, kjer živijo.
Otvoritve so se udeležili župani vseh treh občin na Ormoškem Alojz Sok, Jurij Borko in Mirko Cvetko, ki se jim je Ivan Babič, predsednik OO POZ Ormož, zahvalil za podporo pri organizaciji ogleda sejma za številne osnovnošolce. Omogočili so tudi, da so se na sejmu predstavile različne srednje šole. Povedano je bilo, da sejem vse bolj pridobiva na prepoznavnosti in postaja pomemben dejavnik na gospodarskem področju Ormoža. S svojim razstavnim programom poskuša delovati ravno na segmentu ponudbe, s katero dopolnjuje ostale podobne sejme v okolici. Na sejmu je razstavljalo čez 50 razstavljavcev, med njimi tudi gostje iz srbske Osečine in iz hrvaškega Nede-lišča.
Židan opozoril na nizko samooskrbo
Na otvoritvi je zaigrala godba na pihala pod vodstvom Slavka Petka in zapel je Miklav-ški oktet pod vodstvom Leona Laha. Za dogajanje na odru pa so ves čas skrbele članice Društva kmečkih žena Ormož, ki so izdelovale rože iz papirja, pletle košare in predle iz do-
gotovila pokritje stroškov raziskave imen Maistrovih borcev za severno mejo z območja Ljutomera, Ptuja in Maribora. Iz UE Ptuj je zapisanih 221 imen.
Sprejemu v Mestni hiši je sledila predstavitev knjige Zlatkarije, ki je izbor raznovrstnih besedil igralca Zlatka Šu-gmana, v okviru 7. slovenskega festivala komornega gledališča SKUP'2012 v Mestnem gledališču Ptuj. Odlomke iz knjige so interpretativno brali člani igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Zlatkarije so v bistvu ljubezniva vošči-
mače volne.
V okviru sejma je v soboto dopoldne potekalo tudi predavanje predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje mag. Dejana Židana, ki je opozoril na prenizko samooskrbo v državi, ki znaša menda le od 65 do 75 odstotkov. Da bi bili prehran-sko varni, je potrebna vsaj od 10 do 15 odstotkov večja proizvodnja hrane. Mag. Židan meni, da je država v tej smeri naredila veliko, saj je lani namenila 300 milijonov evrov za proizvodnjo hrane. Dodatno je treba pozornost nameniti še varovanju kmetijskih zemljišč in pridobivati nova, zadruge in kmetje pa bodo morali združiti moči, da bo tudi tržni del proizvodnje boljše deloval in bo plačilo boljše. Glede ponovnega zagona pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja pa je povedal: „Pravice do proizvodnje in kvote so bile prodane do oktobra leta 2015. Takrat kvote padejo, a istočasno bo padla tudi cena sladkorja in surovine, ki je sedaj visoka, ker je primanjkuje. Takrat se bomo v Sloveniji spet lahko ukvarjali s pridelavo sladkorne pese in vsak kmet se bo lahko odločal, ali bo to počel ali ne. Če pa se mu bo to splačalo, pa je drugo vprašanje."
Viki Ivanuša
la, s katerimi je Zlatko Šugman, eden najodličnejših slovenskih igralcev, čestital svojim prijateljem in kolegom ob njihovih poklicnih in življenjskih jubilejih, šaljivi pozdravi, ki jih jim je pošiljal s potovanj po svetu, zabavni skeči, s katerimi je razveseljeval z odra svoje zvesto občinstvo, in tehtni govori, v katerih je ob slovesnih priložnostih razmišljal o igralskem poklicu. Knjigo Zlatkarije so uredili igralčeva žena Maja Šu-gman, brat Rajko Šugman in Petra Pogorevc, nastajala pa je v tesnem sodelovanju z Zlatko-vimi kolegi in prijatelji. Knjiga sovpada z 60-letnico delovanja Mestnega gledališča ljubljanskega, ki se je odločilo, da bo o tem jubileju, ki ga praznuje letos, pogledalo tudi v zaodrje enega od najodličnejših slovenskih igralcev, ki se je rodil v Gorišnici pri Ptuju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Društvo prijateljev Ptuja se je udeležilo tudi predstavitve odlomkov iz knjige Zlatkarije v Mestnem gledališču Ptuj, ki je potekalo v okviru programa 7. slovenskega festivala komornega gledališča SKUP' 2012.
Foto: Črtomir Goznik
Sprejem predstavnikov Društva prijateljev Ptuja Ljubljana pri ptujskem županu, na katerem je predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak predstavil aktivnosti za postavitev spomenika generalu Maistru na Ptuju.
Od tod in tam
Ptuj • Za večjo urejenost v mestu
Z majhnimi posegi in posegi, ki ne stanejo skoraj nič, bi lahko ptujsko mestno jedro popravilo svojo podobo.
Nekaj predlogov v zvezi s tem sta na marčevski seji mestnega sveta podala mestna svetnika Miro Vamberger (Zares) in Stanislav Brodnjak (DeSUS). Miro Vamberger je med drugim predlagal, da naj se označevalne table za podjetja, ki jih na Ptuju ni več, odstranijo, pozval pa je tudi k izdaji
Foto: Črtomir Goznik
odločbe za ureditev vrtov na levi strani sprehajalne poti od peš mosta proti Termam. Stanislav Brodnjak se je zavzel za ukrepanje strokovnih služb v zvezi z razstavljenimi oblačili trgovcev na pločniku v Slomškovi ulici (na fotografiji), ki ne upoštevajo pogojev iz že izdanega soglasja. Kot so povedali v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, se s temi zadevami že ukvarja medočinska inšpekcija, ki bo morala svoje povedati tudi glede ponovne postavitve reklamnih sporočil nekaterih ptujskih podjetjih in obrtnikov ob vznožju panoramskega hriba. V medobčinski inšpekciji med drugim trenutno izvajajo nadzore nad izveski v starem mestnem jedru Ptuja, označbami podjetij, katerih dejavnost se več ne izvaja, poletnimi terasami in postavitvijo panojev A na pločnikih.
MG
Prireditvenik
Torek, 24. aprila
09:00 Ptuj, Mestno gledališče - regijsko srečanje lutkovnih skupin 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje: Astronomija z dodatkom -pogled v preteklost in sedanjost
Sreda, 25. aprila
10:00 Ptuj, Ranca: predstavitev rekreativnega, turističnega in kulturnega dogajanja na Ptujskem jezeru 17:00 Poljčane, Dom Športa in kulture: regijsko srečanje otroških folklornih skupin, JSKD
18:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: delavnica To je ljubezen - najmočnejša energija, ki obstaja
Četrtek, 26. aprila
13:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: tradicionalno srečanje bork
in aktivistk NOB 18:00 Markovci: 13. občinski praznik, osrednja prireditev 18:30 Slovenska Bistrica, grad: odprtje razstave Umetniška družina Šantel s predniki in potomci
19:00 Ptuj, Mestno gledališče: premiera plesne predstave Ženske Plesnega centra
Mambo; predpremiera ob 17:00 19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: 13. območna revija malih pevskih skupin Pa se sliš' ...
19:00 Velika Nedelja, Zadružni dom: občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju
19:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: gledališka predstava Limonada Sloveni-ca, za abonma in izven
Petek, 27. aprila
10:00 Ptuj, pred upravno zgradbo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, Pihalni orkester Ptuj, MPZ KD Rogoznica, Gledališki studio
11:00 Ptuj, pred PMP: 16. tradicionalni pohod v Kicar - po poteh upora in prostovoljnega dela, praznovanje v gasilskem domu Kicar 15:00 Podgorci, pred Kulturnim domom: odprtje prenovljenega doma, prireditev
Preporod v izvedbi domačih društev 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Danija Zorka: Nova Zelandija, košček zemlje, kjer ljudje res živijo
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 26. aprila: 19:00 art: Ženske iz 6. nadstropja
Petek, 27., sobota, 28., in nedelja^, 29. aprila: 17:00 art: Predmestni krokodil; 19:00 To je vojna; 21:00 art: Ženske iz 6. nadstropja
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu na št. 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko
Besede niso več mogle iz ust, dih je zastal, ustavilo se je tvoje izmučeno srce. Tiho si odšla od nas na pot, od koder ni vrnitve.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, botre in tete
Roze Novak, roj. Grabar
IZ PODVINCEV 22/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo p. Klemnu in p. Marjanu za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za opravljene molitve in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju Javne službe Ptuj, kolektivu Doma starejših občanov Gornja Radgona, Upravni enoti Ptuj in kolektivu Avtohiše Hvalec iz Kidričevega. Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej!
Vsi njeni
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
£tčy&ufoa, budilka,
.ifO	ti umu t
'.radio-ptuf.ó
89,8 98,2 104,3 Ml*
Mali oglasi
STORITVE
KMETIJSTVO
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in od 13-17. Telefon 041 631 027.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive pro-dajmo vsak dan od 8. do 17. ure. Sorška, Podleže 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM hlodovino za drva in rabljene kmetijske stroje. Tel. 031 839 764.
PRODAM DRVA, hlodovino; kami-onska dostava. Tel. 041 767 760.
KUPIM traktor tip IMT, Zetor in Ursos. Tel. 041 235 349.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursos, IMT, in kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 592 489.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM suhe češnjeve deske. Inf. na tel. 031 800 720.
NEPREMIČNINE
PRODAM 86 arov mešanega gozda v Zg. Pristavi. Cena 7000 €. Tel. 031 458 723.
PRODAM KMETIJSKO zemljišče, gozd, njive, travnik, v izmeri 2,7 ha v občini Juršinci. Tel. 031 257 233.
VIR - Zadar oddam dvosobni apartma za 4 osebe, v pritličju s teraso in parkirnim prostorom; oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
DOM STANOVANJE
SAMSKI upokojenec išče v neposredni okolici Ptuja enoinpolsobno stanovanje ali manjšo hišo za najem. Tel. 041 409 640.
V LJUBLJANI - ŠIŠKA PRODAM dvosobno stanovanje. Tel. 041 680 271.
KUPIJO enosobno stanovanje do I. nadstropja v Ptuju, v bližini Rimske ploščadi. Telefon 031 776 656.
RAZNO
PRODAM nov prenosni kemični WC znamke Thetford Campa potti MG. Cena 25 €. Tel. 041 337 226.
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 24.4. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon, 9:25 Smeha polna skleda - S. oddaja -9:50 Irrfo kanal 10:40 Modro - pon. 105 lofo kanal
1:45 Proda ho okno 2:00 Ptujska kronika 12:25 EPK napovednik - pon.
2:55 Prodajno okno 3:10 Pomurski tednik - pon. 3:50 Info kanal
5:15 Pogovor z ministrom za finance - pon. 5:30 Smeha polna skleda - 8. oddaja - pon. 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:25 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Sport(no) - pon. 7:30 Moto scena -10. oddaja - pon. i:00 Ptujska kronika - pon. 8:25 Kultura na dlani-pon. :00 Info kanal
:20 Romski mesec - Kemijska revolucija :25 Zemlja in mi -pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Ptujske odrske deske -pon. 20:50 Cista umetnost
IpBDD PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:00 Ptujska kronika-pon. 16:25 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost - pon. 7:20 Ptujske odrske deske-pon. 17:45 Romski mesec - Sestrska ljubezen 17:50 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Kultura na dlani-pon. 10:10 Info kanal
10:40 Pomor z ministrom za finance - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Moto scena -10. oddaja - pon.
21:10 Pogovor z ministrom za finance - pon. 21:30 Poslanski utrip - pon. 22:05 Ptujska kronika - pon.
22:30 Info kanal Sreda 25.4. 3:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon, 0:25 Smeha polna skleda - 9. oddaja - pon. 9:45 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:25 Info kanal 1100 Modro - pon. 11:25 Info kanal 1145 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip-pon. 13:45 Duhovna oaza - pon. 14:10 Prleki - Med Muro in Dravo 4 - pon. 14:45 Info kanal
15:35 Smeha polna skleda - 9. oddaja - pon.
20:452 nogometna lip 21:15 Suortffio) - pon. 21:50 Regi TV Gnriiniea 22:50 Info kanal Četrtek 26.4. 6:30 Prodajno okno 3:00 Dnevnik TV Maribor - oon. 6:25 Smeha polna skleda -10. oddaja-pon. 6:45 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:45 info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Romski mesec - Koza ozdravela ho 12:30 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Povabilo na kavo-pon. 13:35 Infn kanal
15:40 Smeha polna skleda -10. oddaja - pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:25 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost - pon.
17:20 Info kanal
13:00 Ptujska kronika - pon.
13:25 Info kanal
13:55 2. nogometna liga - pon.
19:25 info kanal
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:25 Epk napoved nik - pon.
20:55 Poslanski utrip - pon.
21:35 Pogovor z ministrom za finance - pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:25 Zemlja in mi-pon.
22:55 Info kanal
Podlehnik • Minister Turk v nedokončanem vrtcu
Finančni rebus zadnjega slovenskega vrtca
Čeprav gradnja podlehniškega vrtca zaenkrat še teče v planiranih časovnih okvirih, pa se tamkajšnji župan Marko Maučič boji, da se bo vse skupaj ustavilo. Razlog je iskati na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), ki še vedno ni s pogodbo zagotovilo svojega deleža sofinanciranja.
Po finančni shemi naj bi za 1,9 milijona evrov vreden štirioddelčni nizkoenergetski vrtec v Podlehniku, ki je zadnja občina v državi brez vrtca, dobrih 1,1 milijona evrov prišlo iz uspešne kandidature občine na pozivu za Regionalne razvojne programe (RRP). Glede črpanja tega denarja, kot pravi Maučič, ni težav. Projekt izgradnje vrtca pa se je lani znašel tudi na četrtem mestu na lestvici projektov, ki jih bo sofinanciral MIZKŠ. Po takratni oceni je bilo ministrstvo pripravljeno sofinancirati novogradnjo s kar celim milijonom evrov, potem pa se je, po dalj časa trajajočih pogajanjih med županom in predstavniki MIZKŠ-a, ta cifra znižala na 415.000 evrov. Občina Podlehnik pa naj bi tako še dobrih 400.000 zagotovila iz lastnega proračuna.
Letos pa se je zataknilo tudi pri opisani shemi sofinanciranja; sklepa MIZKŠ o dogovorjenem deležu lastnih sredstev za sofinanciranje Maučič še vedno nima v rokah, seveda pa to pomeni, da tudi denarja iz tega naslova ni.
Z - milo rečeno - hudo neprijetno situacijo je župan Maučič ob obisku vlade sezna-
Minister Žiga Turk je šele na obisku v Podlehniku, kjer si je ogledal novogradnjo vrtca, izvedel, kakšne težave pestijo župana in občino, ker MIZKŠ ne zagotavlja dogovorjenega deleža denarja.
nil pristojnega ministra Žiga Turka, ki je sicer vedel, da je investicija v teku, ni pa vedel, da se tako zapleta s sofinanciranjem iz strani njegovega ministrstva.
„Velika težava je v tem, da je bil zadnji predlog ministrstva takšen, da naj bi letos za naš vrtec plačali 80.000 evrov, nato pa v naslednjih letih po 100.000 evrov. Žal je to za nas popolnoma nesprejemljivo,
saj občina niti približno nima toliko denarja, da bi ga lahko založila še za delež ministrstva. Že za svoj delež, dobrih 400.000 evrov, bomo morali najeti kredit, za delež ministrstva pa ga nikakor ne moremo, saj nismo več kreditno sposobni. S tem stanjem sem seznanil ministra, ko si je ogledal vrtec v gradnji. Sicer sam obisk ni prinesel konkretnih rešitev, je pa minister Turk
Ptuj • Mednarodna konferenca
Odvrtel se je vrtiljak učenja
Šole, ki so sodelovale pri razvojnem projektu MUNUS 2, so se minuli teden predstavile na mednarodni konferenci. V prostorih Šolskega centra Ptuj se je zbralo veliko zavodov, predstavljenih pa je bilo okrog 40 različnih strokovnih področij.
Dogajanje v Šolskem centru Ptuj je bilo minuli teden precej pestro. Dan pred stavko šolnikov, ki so se zbrali pred ptujskim Šolskim centrom, v katerem je gostoval šolski minister dr. Žiga Turk, je potekal veliko prijetnejši dogodek. Zavrtel se je namreč Vrtiljak učenja in poučevanja v strokovnem in poklicnem izobraževanju, ki je privabil množico šol iz Slovenije in tujine. Sodelovanje teh je rezultat nacionalnega razvojnega projekta na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja MUNUS 2, ptujski
Šolski center pa je nastopil kot koordinator vsebinskega področja.
V razstavnih kotičkih so se v telovadnici ŠC Ptuj s kratkimi referati predstavile partnerske šole iz vseh koncev Slovenije. Te so prikazale svoje dejavnosti, v učilnicah pa so prisluhnili primerom dobre prakse in prispevkom z referati o aktualnih temah v šolstvu: sodobni pristopi v poučevanju, projektno delo, učne situacije, načrtovanje in izvedba pouka, medpredmetno povezovanje, mednarodna šolska pra-
ksa ... Predstavljen je bil Zbornik literarnih prispevkov, najboljši pa so bili tudi nagrajeni.
Skupaj je na dogodku bilo predstavljenih okrog 40 različnih strokovnih področij, prireditev pa je trajala od jutra do poznih popoldanskih ur.
Dženana Kmetec
pooblastil državno sekretarko Mojco Škrinjar, da naj ta teden organizira srečanje, na katerem bomo poskušali uskladiti plan financiranja," je ob robu obiska ministra Turka v podlehniškem vrtcu povedal Marko Maučič. Dodal je še, da denar za poplačilo vseh del v vrtcu obvezno potrebujejo letos:
„Kako bomo to rešili z ministrstvom, ne vem. Ena od možnosti je gotovo ta, da MIZKŠ poišče potreben denar v rezervnem skladu, ki ga ima, kar bi bila najboljša in najhitrejša rešitev. Druga možnost je morda v tem, da nam ministrstvo za lastno garancijo omogoči najetje dodatnega kredita v višini njihovega deleža, čeprav za to možnost ne vem, kako bi jo lahko izpeljali. Glede tega bo potem potreben še kakšen dogovor s finančnim ministrstvom. Ne vem, morda pa bo MIZKŠ samo najelo kredit ..."
Žiga Turk, ki zapletov okoli financiranja vse do obiska v Podlehniku ni poznal, je med drugim ob zaključku ogleda
dejal, da če mu bo uspelo rešiti to težavo, pride tudi na predvideno otvoritev vrtca, ki naj bi bila konec poletja letos, saj naj bi podlehniški malčki dobili varstvo že v začetku septembra. Če mu ne bo uspelo rešiti težave, pa ga na otvoritev ne bo. Župan Maučič je bil ob tej njegovi pripombi kratek: „Če ne boste rešili sofinanciranja, potem ni niti potrebe, da pridete na otvoritev, ker je ne bo!"
O morebiti najbolj črnem scenariju, po katerem MIZKŠ letos ne bi zagotovilo svojega dogovorjenega deleža, župan Maučič ne upa niti razmišljati: „Ne, tega si enostavno ne morem predstavljati! Prepričan sem, da bomo na obljubljenem srečanju zaplet nekako rešili. Sicer mi je jasno, da ta teden pogodbe o sofinanciranju s strani MIZKŠ še ne bomo podpisali, realno pa pričakujem, da bodo odgovorni na ministrstvu našli takšno ali drugačno rešitev za pravočasno financiranje novogradnje."
SM
Osebna kronika
Rodile so: Sanja Bezjak, Prečna pot 9 e, Ptuj - deček; Zdenka Lackovič, Terbegovci
13,	Sv. Jurij ob Ščavnici - deklica Emica; Petra Bombek, Šeronova ul. 18, Ptuj - deček Niko; Suzana Rejak Breznik
-	Rožengrunt 1 a, Sv. Ana v Slov. goricah - deček Jakob; Alja Šterbal, Gorišnica 111 b, Gorišnica - deklica Lina; Tadeja Kerže, Cesta zmage 2, Slov. Bistrica - deček Anton; Simona Smogavec, Tinjska Gora 37, Zg. Ložnica - deček Tej; Daša Cuš Liovic, Švajger-jeva ulica 1, Ptuj - deklica Lara; Darja Brlek, Grajena 8, Ptuj - deklica Neža; Dijana Anzelj, Ul. Borisa Kraigherja 4, Kidričevo - deklica Anabella; Valerija Tancos, Slavščina 29, Vitomarci - deklica Lina; Tanja Plajnšek, Ul. 25. maja 10, Ptuj
-	deček Liam; Helena Kosi, Pavlovci 10 b, Ormož - deklica Teja; Lidija Cafuta, Pestika 8 a, Zavrč - deček Žan Luka. Umrli so: Elizabeta TO-POLOVEC, roj. Potočnik, Do-lena 47, roj. 1926 - umrla 13. aprila 2012; Ljudmila MEŠKO, Drakšl 8, roj. 1927 - umrla
14.	aprila 2012; Helena MAJCEN, roj. Gril, Rucmanci 25, roj. 1928 - umrla 14. aprila 2012; Stanislav GOTVAJN, Volkmerjeva c. 7, Ptuj, roj. 1922 - umrl 10. aprila 2012; Marija BRUS, roj. Antolič, Mariborska c. 38, Ptuj, roj. 1923 -umrla 9. aprila 2012; Anton CUŠ, Dornava 2 b, roj. 1923
-	umrl 10. aprila 2012; Ana VINDIŠ, roj. Perkovič, Trnovec 16, roj. 1934 - umrla 14. aprila 2012; Elizabeta ARNUŠ, roj. Rožman, Spodnja Hajdina 11, roj. 1920 - umrla 14. aprila 2012.
Poroke - Ptuj: Damijan GO-LUB, Stanošina 37, Podlehnik, in Suzana PETROVIC, Zgornja Pristava 25/a, Videm.
v£tty&ii/ca, budllkii
89,8 98,2 104,3 Mia
¡Qióíidajte nad tudi na ipíetu.: www. radio -ptuj. ó i
RADIOPTUJ
89,8-98,e-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
To velja za april,
ie še vedno veter bril.
Dijaki so predstavljali svoje šole.
Dopoldne bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno, drugod bo oblačno. Dež se bo čez dan iznad zahodnih krajev razširil nad vso Slovenijo. Možne bodo posamezne nevihte. Meja sneženja bo med 1200 in 1500 metri nadmorske višine. Še bo vetrovno. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne v severozahodnih krajih okoli 7, drugod od 12 do 17 stopinj C.
Obeti
V noči na sredo bo dež ponehal, delno se bo zjasnilo. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastale bodo krajevne plohe.
Foto: SM
Foto: DK