Amerikanski Slovenec
Katoliški lisi za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 5.
J0L1ET. ILLINOIS. 12. DECEttBKA 1916
LETNIK XXY1
enem tednu ujetih nad 70,000 Rumunov.
Generala Mackensen in Falkenhayn sta poraženemu sovražniku po-* vsod za petami.
I GRŠKA PRETI ZAVEZNIKOM.
m
Na laški fronti slabo vreme. Nič važnih novic z drugih bojišč.
Rim, 7. dec. — Sledeče poročilo o podjetjih na avstrijski fronti je objavil vojni urad danes:
"Na Krasu se je topniška delavnost nadaljevala včeraj. Zvečer je sovražnik poskušal dva zaporedna napada severovzhodno od Griča 208. Bil je odbit.
"Sovražni pomorski zrakoplovi so spuščali bombe v Oglejskem okraju. Ena ženska je bila usmrčena in en o-trok ranjen. Stvarne škode ni bilo. V povračilo so naši zrakoplovci bom-^jpbardirali sovražnikovo zrakoplovsko lopo pri Podreki in postajo pomorskih zrakoplovov blizu pomola v Trstu. Učinki so bili smatrani za izdatne. Naši zrakoplovci so se povrnili nepoškodovani."
Na Krasu topniški dvoboji.
Rim, 8. dec. — Današnje naznanilo vojnega urada pravi:
"Na trentinski fronti, kjer dolgotrajno sneženje ovira vojaška podjetja, so bili samo majhni patrolni spopadi. Na Krasu so bili silni topniški dvoboji, vkljub močnemu deževju. Ponoči smo odbili sovražnikov napad severno od Hudegaloga."
V gorah sneži.
Rim, 10. dec. — Uradno poročilo lede bojevanja z Avstrijci pravi: "Topniška delavnost je bila ovirana v goratih krajinah vsled močnega sneženja, ali bila je zopet silna v okolišu vzhodno od Gorice in na Krasu."
jugozapadno in jugovzhodno od Se-resa."
Srbi odbili napad.
Pariz, 8. dec. — Vojni urad je nocoj objavil sledeče poročilo glede Makedonije:
"V noči od 6. na 7. dec. so nemško-bolgarske čete podjele silen protinapad na srbske postojanke blizu Stra-vine, vzhodno od reke Černe. Trije zaporedni naskoki so bili ostro odbiti po naših zaveznikih.
"Slabo vreme dne 7. dec. je oviralo vojaška podjetja."
Rumunska fronta.
boroženih trdnjavic, niti čet, določenih za obrambo, in da ni niti guvernerja, niti poveljnika. Stotnik Lange je odgovoril, da je kakovost Bukurešta kot trdnjave dokazana in taki izgovori ne bodo ovirali nemških vojaških podjetij.
"V sredo zjutraj so škadroni konjiške divizije gen. grofa , Schmettowa vzele v posest trdnjavico (fort) na severni fronti, dočim so deli 54. vojnega zbora udarili naprej in vzeli linijo trdnjavic od Chiajne na zapadni fronti do Odaila na severni fronti. Sovražna pehota se je upirala, ali je bila kmalu premagana.
Z veseljem pozdravljeni.
"Iz južne smeri so prodrli deli donavske armade skozi pas trdnjavic v mesto, ne da bi zadeli ob odpor.
"V mesto prihajajoče čete so bile navdušeno sprejete in s cveticami o-krašene. Feldmaršal von Mackensen se je peljal v svojem avtomobilu v kraljevski grad, kjer je bil tudi sprejet s šopki."
18,000 ujetnikov.
Berlin (brezžično v Sayviile), 8. dec. — Veliki glavni stan poroča danes o razvoju položaja na Rumunskem, da je bil rumunskim četam v soteskah južno od Braševa umik odrezan, in da je bilo včeraj ujetih 18,000 Rumunov. Naznanilo se glasi:
"Fronta generala von Mackensena: Naše prodiranje čez linijo Bukurešt-Ploešti je bilo tako naglo, da rumun-
"VOJNI KABINET" NA ANGLEŠKEM.
Sestava nove vlade uradno naznanjena. Novi ministri pozdravljeni z novimi upi.
LL0YD-GE0RGE KOT DIKTATOR.
Novi prvi minister za najodločnejše — ' nadaljevanje vojne.
London, 7. dec. — Nemški pohod skozi Rumunijo se nadaljuje.
Von Falkenhaynove in von Macken-senove armade tvorijo skoro ravno črto od ^sedmograške meje vzhodno od Braševa (Kronstadt) mimo Bukurešta do Tutrakana ob Donavi.
Nemški vojni urad naznanja danes osvojitev mesta Campino ob železnici
med Braševom in Ploešti ter ujetje ske čete v soteskah južno od Braševa. več nego 9,000 mož. To poročilo pra- L prelazih Predeal in Aitschanz, niso
Makedonska fronta.
Berlin, 7. dec. — Poročilo generalnega štaba o vojskovanju na makedonski fronti se glasi:
"Blizu Tarnove, v okrožju reke Čer-na, so bili Srbi pregnani iz postojanke, v kateri so se ustanovili predvčerajšnjim. Šest častnikov in petdeset mož je bilo ujetih.
"V nižavi ob Strumi so se britanski oddelki umeknili pred bolgarskim o-brambnim streljanjem. Britanci so poskušali približati se postojankam
vi, da se poraženi Rumuni umikajo ob celi fronti.
Petrograd pravi, da so ruske čete krile levo krilo Rumunov na njihovem begu iz Bukurešta.
Tu mislijo, da se bodo načrti gen. von Mackensena, ki prodira mimo Bukurešta, da zajame Rumune, izjalovili. Poročajo, da je umikajoča se armada rešila ogromnih zalog.
Padec Bukurešta.
London, 7. dec. •— Amsterdamski poročevalec Reuterjeve agenture je brzojavil sledeče uradno berlinsko poročilo o padcu Bukurešta:
"V torek ob 10:30 dopoldne je bil generalštabni stotnik Lange poslan kot parlamenter (posrednik) k poveljniku v Bukureštu s pismom od feld-maršala von Mackensena, zahtevajo-čim predajo trdnjave. Drugo pismo je obveščalo poveljnika, da bodo začeli streljati, če se ne vrne parlamenter v 24 urah.
"Stotnik Lange se je vrnil pred potekom tega časa z naznanilom, da je vrhovni poveljnik ruske donavske armade odklonil sprejetje feldmaršal von Mackensenovega pisma, češ da Bukurešt ni trdnjava, ampak odprto mesto.
Ni utrjeno mesto.
"Poveljnik je izjavil, da ni niti o-
utegnile uteči o pravem času. Na svo jem begu so zadele ob avstro-nemške oddelke in bile potisnjene proti severu. Večji del jih je že ujet.
"Med gorami in Donavo se zasledovanje nadaljuje. Deveta armada je u-jela nad 10,000 mož.
"Ob reki Alt je doletela rumunske čete, odrezane v zapadni Rumuniji, njih neizogibna usoda. Polkovnik Szi-ve je dne 6. dec. prisilil sovražnika k vdaji. Deset bataljonov, en škadron in 6 baterij, skupaj 8,000 mož s 26 topovi, je položilo orožje."
Nemški guverner v Bukureštu.
Amsterdam, 9. dec. — Poročajo, da je bil generallajtnant von Heinrich imenovan guvernerjem v Bukureštu. Feldmaršal von Mackensen s svojim štabom se je nastanil v kraljevski palači v Bukureštu, pravi brzojavka iz Sofije na "Koelnische Volks-Zeitung".
London, 10. dec. — Uradno je bila naznanjena nocoj sestava nove "vojne vlade", ki sestoji iz sledečih članov: Premier (prvi minister), David Lloyd-George.—Lordpredsednik kronskega sveta, earl Curzon. — Minister brez portfelja, Arthur Henderson. — Minister brez portfelja, lord Milner,— Zakladniški kancelar, Andrew Bonar Law, ki bode obenem voditelj v zbornici prostakov, a ni dolžan, redno se udeleževati sej vojnega "kabineta.
Balfour za Greya.
Med drugimi člani nove vlade, ki ne pripadajo vojnemu kabinetu, so:
Lotdkancelar, sir Robert Finlay. — Državni tajnik notranjih stvari, sir George"Cave. — Državni tajnik zuna-nanjih -tvari, Arthur J. Balfour. — Vojni Aiinister, earl Derby. — Državni tajnik za Indijo, Austen Chamberlain. — Predsednik trgovinske borze, sir Albert Stanley. — Delavski minister, John Hodge. — Prvi lord. admiralstva, sir Edward Carson. — Municijski minister, <Ir. Christopher Addison. —• Blokadni minister, lord Robert Cecil.
— Živežni priglednik, sir John Paton Maclay.
Večja oblast prvega ministra.
Znamenit znak nove vlade je, da je v roki prvega ministra združeno mnogo večje polnooblastje, nego je je imela katera prejšnja britanska vlada. Lloyd-George je predlagal g. Asquilhu pred njegovim odstopom sestavo vojnega kabineta, kateremu pa prvi minister ni hotel pripadati kot član. O-sebno pa se g. Lloyd-George ni obotavljal ni trenotek, bržko je bil sam prvi minister, stopiti na čelo taki vojni vladi, katere vodstvo mu podeljuje skoro oblast diktatorja (neomejenega poveljnika).
Vojni program nove vlade.
London, 10. dec. — Lord Northclif-fovo glasilo, "Weekly Dispatch", pravi, da prvega ministra Lloyd-George-a vojni program obsega devet toček, ki so sledeče:
Prvič: Oborožba trgovinskih ladij v zaščito proti nevarnosti pred podmorskimi čolni.
Drugič: Priprava za pomladansko o-fenzivo.
Tretjič: Mobilizacija civilnih prebi-vavcev med starostmi od 16. do 60. leta.
Četrtič: Poostritev blokade.
Petič: Dnevno odmerjanje živeža prebivavstvu z izdajo živežnih tiketov.
Šestič: Pomnožitev domače živežne produkcije.
Sedmič: Odprava dela nebistvenega za vojno.
Osmič: Prisilno uveljavljenje prepovedi za potratno blago.
Devetič: Uvedba brezmesnih dni.
PROTEST PROTI PROGONI) BELGIJCEV.
Združene Države poslale Nemčiji noto glede deportacije Belgijcev k prisilnemu delu.
NEMŠKIH KROGIH SE JEZIJO.
Pravijo, da so Združene Države zakrivile nevljudnost.
70,000 ujetnikov.
' London, 9. dec. — Nemški zavezniki v Rumuniji pridobivajo od dne do dne več ozemlja. Povsod na 200 milj dolgi fronti v vzhodni Valahiji se rumunske čete umikajo.
V	zadnjem tednu je prišlo 70,000 u-jetnikov v roke gen. Mackensena in gen. Falkenhayna.
"Izgube na mrtvih in ranjencih so sorazmerne," pristavlja naznanilo.
V	istem času so nemški zavezniki u-plenili 184 topov in 120 strojnih pušek. Ostali vojni plen je nepreračunljiv.
Več tisoč rumunskih vojakov je bilo ujetih v past včeraj, ko je deveta nemška armada pod gen. Delminsingenom porazila divizije, ki so poskušale uteči od Predeala proti jugovzhodu. Nagli umik Rumunov je prisilil Ruse, da so opustili po-tojanke, obdržavane v tej krajini.
pripravi zavzeli francoske okope na Griču 304, jugovzapadno od Malan-courta, in osvojili vrh griča. Pet častnikov in 190 mož smo ujeli. Vsled napada na sovražne linije na Mrtvega moža griču so naši oddelki dovedli •enajst ; letnikov."
Francozi poročajo uspehe.
Pariz, 8. dec. — Vojno ministrstvo naznanja s francoske fronte:
"Na fronti ob reki Somme je topniška delavnost prav živahna v odseku Bouchavesnesa in pred Biachesom.
"V Apremontskem gozdu so davi Nemci prodrli v nekatere naše obkope ali v živahnem protinapadu so jih naše č«te takoj prepodile.
"Na levem bregu reke Meuse smo izgnali sovražnika iz okopov na vzhodnih slemenih Griča 304, ki jih je bil osvojil dne 6. dec."
glije. Tako ladjo da je-smatrati za pomožno križarko in ž njo ravnati kot tako.
Photo by American Tre«« A»»oclatlon fro m Medom.
> S	s FRANCOSKIMI TOPNIČARJI PRI VERDUNU.
•	Izstrelek 155 milimetrov, kakršne rabijo Francozi za svoje velike obramb-
ne topove na fronti pred Verdunom. Topničarji so opremljeni s krinkami pr?ti plinu in z znamkami na zapestni'i členili, po kateris se usmrčenci ist6-Vet'jo ali spoznajo.
London, 8. dec. — Reuterjeva brzojavka z dne 4. dec. pravi:
Venizelosovi ujetniki so bili danes pretvedeni iz državniške zbornice v Averovovo ječo. Po štirje so bili vklenjeni vkup in srdita množica jim je ledila.
Ruska fronta.
Petrograd, 7. dec. — Vojni urad je danes objavil sledeče poročilo o pod jetjih na nemški fronti:
'Blizu gozda severno od vasi Šelvov je sovražnik osvojil majhen del naše postojanke. Izgnali smo ga s protinapadom.
"V okolici Garbuzova in Gunalovic je sovražnik izsilil svojo pot v del naših razdejanih obkopov. Prepodili smo ga, nakar smo popravili našo postojanko.
"V gozdnih Karpatih smo vsa pod jetja ustavili, ker je gosta megla ovirala topniško streljanje."
Brezuspešni napadi.
Berlin, 8. dec, — Uradno, naznanilo glede vojaških podjetij na ruski fronti pravi:
"Fronta princa Leopolda: Ruski napadi ua fronti ob Dvini so -e izjalovili
"Južno od Vidzov so bili sovražni oddelki, ki so prodrli v eno naših prednjih postojank, takoj izgnani."
Francoska fronta.
Berlin, 7. dec. — Generalni štab .po roča o dogodkih na zapadni fronti:
"Armadna skupina nemškega pre stolonaslednika: Na zapadnem bregu reke Meuse smo včeraj po topniški
Strašni dnevi.
"Deutschland" doma.
Berlin, 10. dec. (Brezžično v Say vil le!) — Trgovinska submarinka "Deutschland" je po nenavadno nagli vožnji dospela do ustja reke Vezre.
S prihodom v nemško luko je "Deutschland" srečno dokončala svojo drugo oceansko vožnjo vkljub sovražnim zalezovanjem in drugim nevarnostim, ki so ji pretile. Za drugi povrat je potrebovala po odhodu iz New Londona 21. nov. samo 19 dni, štiri dni manj nego za prvi povrat, ki ga je iz vršila v 23. dneh. Prva vožnja do Združenih Držav je trajala 16, druga 21 dni. Vrednost naklada, ki ga je vzela "Deutschland" s seboj na svo jem drugem povratu, cenijo na naj manj dva milijona dolarjev. Poleg te ga je prinesla uradno pošto washing tonskega nemškega poslaništva v Ber lin.
Grška preti zaveznikom.
Amsterdam, 9. dec. — Grška je ob-estila ententine zaveznike, da jim ne dovoli nobenih pripustov več, in da bo vsako nadaljnjo zahtevo smatrala za vzrok vojni, tako poroča budimpeš-tanski časopis "Az Est". List pristavlja, da prihaja vest iz Soffje.
Sneg v Švici.
Bern ,7. dec. — V planinah je padlo izredno mnogo ^nega. Železnice in -oteske so zasnežene. Brzovlak Mi-lan-Pariz je obtičal v snegu.
Bojna ladja "Suffren" pogreznjena.
Pariz, 8. dec. — Bojna ladja "Suffren" je pogrešana izza 24. nov. Po morski minister misli, da se je z mo štvom vred potopila.
Bojna ladja "Suffren" je odrinila 24. nov. iz pomorske postaje Lorient Sredozemsko morje.
"Suffren" je bila 12,750 ton velika in je imela posadko 730 mož. Bila je 410 čevljev dolga in 1. 1899. spuščena na morje.
Udeležila se je bombardiranja v Dardanelah.
Washington, D. C., 8. dec. — Državni department je nocoj objavil noto Nemčiji s protestom proti deportaciji ali progonu Belgijcev za prisilno delo, češ da to nasprotuje vsem predidočim slučajem in človeškim načelom mednarodnih običajev.
Nota je bila brzojavljena opravilni-ku Grew v Berlin 29. nov., to je dne, ko je poslanikGerard govoril o predmetu s predsednikom Wilsonom, z na-odiIom( da naj prečita noto nemškemu kancelarju osebno.
Državni urad se je odločil formalno protestirati proti okrutnemu ravnanju Belgijci po neuspešni prizadevi od strani opravilnika Grew, neformalno obvestiti berlinski urad zunanjih stvari, da deportacije neugodno vplivajo na nevtralce, zlasti na Združene Države.
Razgorčenost v nemških krogih.
Washington, D. C., 9. dec.—V vladnih krogih berlinskih so mnenja, da so Združene Države zakrivile nevljudnost s tem, da so objavile svoj protest proti deportaciji. Belgijcev, ki so ga naslovile na Berlin in dale neformalno izročiti državnemu kancelarju Beth man-Hollwegu po opravilniku Grew. V prvi vrsti da Združene Države nikakor niso upravičene, podati tak protest, pravijo, kajti belgijske zadeve so '
rokah Španije in ne Amerike. "Drugič da ni navada, da J<aka vlada objavlja neformalne diplomatske dopise, tz-zemši, če sta o tem sporazumi j eni o-be vladi, in to v tem slučaju ni bilo. Nadalje še ni dospel nemški odgovor. Mnogo vljudnejše da bi bilo, pravijo v nemških vladnih krogih ,če bi državni department počakal na odgovor, pred-no je objavil svoj protest, tako da bi se oba dokumenta objavila obenem.
Deželna prohibicija.
Washington, D. C., 8. dec. — Prolii-cijsko vprašanje so danes v senatu izražali kar najostreje, ko je senator Sheppard iz Texasu predlagal, razprav ljati o predlogi, ki hoče prepovedati ne samo trgovino z alkoholnimi pijačami, marveč tudi i^elavo istih.
Nemčija grozi z blokado.
Washington, D. C., 7. dec. — Iz uradnega nemškega vira je prišla danes vest, da namerava Nemčija v kratkem začeti vojno s podmorskimi čolni v večji meri, nego kdaj poprej. Mogoče je, da se razglasi blokada (zapr-tija) čez Anglijo in Francijo ter porabi flotilja podmorskih čolnov kot blo-kadno brodovje. Ta vest dopolnjuje ■z Berlina v slučaju pogreznjenega britanskega parnika "Arabia" dospelo noto, v kateri zavzema nemška vlada stališče, da je bila "Arabia" zavezniška transportna ladja. Obenem pa izjavlja, da je pripravljena, iz nasprotnega dokaza, če ga poda zavezna vlada, izvajati posledke.
Nemška nota.
Washington, D. C., 7. dec. — Nemška vlada izvaja v svoji noti, naslovljeni na državni department glede parnika "Arabia", pogreznjenega v Sredozemskem morju dne 6. nov., da gre v resnici za ladjo z vojaki v službi An-
Veselje v Berlinu.
Berlin, čez London, 7. dec. — Padec Bukurešta, naznanjen tukaj včeraj, je bil obhajan na sličen način, kakor lanske zmage v veliki ofenzivi proti Rusom.
VeseTo-t je zavladala med tnnožica-mt\po cestah, in radostnim krikom ni bilo ne konca ni kraja.
Časopisi govorijo o zavzetju Bukurešta kakor dogodku prve važnosti, zlasti vsled moralnih in političnih u-' činkov. Osvojitev glavnega mesta rumunskega smatrajo za dokaz enten-tinim zaveznikom o brezupnosti njih vojaških načrtov.
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, oblegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja.
Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam yaj pošljemo ročni atlas.	.Uprava "Amer. Slov."
Amerikša varnost.
Baltimore, Md„ 8. dec. — Nad 000 oseb je bilo tekom zadnjih 20 let po železniških vlakih in lokomotivah usmrčenih pri križanju tirov, tako se začenja statistika, ki jo je danes pre-čital Marcus Dow, glavni agent za "Safety First Federation", na letnem zborovanju iste. Nadalje je izvajal, da pripada večina usmrčencev delavskemu sloju, blizu železnic stanujočim osebam. (
V ponajveč slučajih gre za nezgode na železničnih tirih ,po katerih hoditi je prepovedano.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo. želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do' 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala.
Vsaka beseda pri naslovu za bržo-jav stane 65c, poleglega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojaS', ki bi "bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, A^trija, 2Q0 kron, — kar obsega 7 Wsed po 65c, je $4.55.
Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za...$1.50 100 K za.. .$ 13.00 25 K za...$3.75 1000 K za...$129.00 50 K za.. .$6.75 5000 K za.. .$645.00
Vsako pošiljatev garantiramo.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. DECEMBRA 1916.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. -t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene držive za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta....'.......$1.50
Za Evropo za četrt leta-..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
\
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Iz slovenskih naselbin.

Joliet, 111., 11. dec. — "Zahvaljujem ■se Vain za lepo Spominsko knjigo vaše fare sv. Jožefa, katero zmiraj prebiram in mi je v največje veselje, ker v njej vidim najlepšo cerkev slovensko v Ameriki." Tako se glasi stavek iz pisma, dospelega iz St. Francis,
Wis., v naše župnišče. Ali že imate j hčerami in drugimi sorodniki.
tel vstati in iti na obisk h g. Johnu Grahku, svojemu zetu, kjer je bil vedno gostoljubno sprejet. V sredo popoldne 15 minut po 2. uri je mirno zaspal na vekomaj v Gospodu, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Ko je ležal v krsti na mrtvaškem odru v Jud-nichevi hiši, so prihajali podnevi in ponoči brezštevilni kropiici. Pogrebni izprevod, ki se je vršil pod vodstvom pogrebniške tvrdke A. Nema-nich & Sin, se je pomikal od hiše žalosti do slovenske cerkve, v kateri je služil črno sv. mašo Rev. Joseph F. Stukcl, pokojnikov vnuk, in potem na slovensko pokopališče sv. Jožefa. V izprevodu je bilo dvajset dvovprežnih zaprtih vozov (hackov), v katerih so se vozili sorodniki in drugi sožalniki. Pokojnik zapušča tri živeče sine in pet omoženih hčera; četrti sin John je u-mrl lani poleti. Živeči sinovi so gg.: Joseph Stukel, farmar v Montani, bivajoč čez zimo v Jolietu; Jacob Stukel, Chisholm, Minn., in Matthias Stukel, Milwaukee, Wis. Hčere so: Mrs. Anna Grahek, Mrs. Mary Zelnikar, Mrs. Katherine Judnich, Mrs. Helen Mutz in Mrs. Agnes Kožuh. Vsi ti so bili pri pogrebu navzoči, kakor tudi mnogi vnuki in -vnukinje ter drugi sorodniki.
'Pokojni g. Janez Stukel je bil rojen 24. jun. 1. 1829 v Petrovi vasi pri Črnomlju v Beli Krajini. Kot dvajsetleten mladenič, je bil potrjen k voja: kom, kjer je po takratni postavi služil dvanajst let. S svojim polkom — pešpolk št. 17 — je prepotoval celo Ogrsko in Sedmograško, in sicer peš, ker takrat še ni bilo železnic. Polk je bil nato premeščen v Benečijo, katera je bila takrat še avstrijska dežela. Marširali so iz Ogrskega čez Ptuj, Maribor, Celje in Ljubljano v Trst, odtod pa s pariiikom v Benetke. Prihodnje leto (1851) je bil med drugimi pozvan tudi 17. pešpolk, da je napravil mir v papeževi državi. V znak zahvale je sprejel takratni sv. Oče Pij IX. vse vojake v avdijenci; v gručah po petdeset so hodili k njemu, in ko je ena gruča odšla, so prišli drugi na vrsto. Za spomin je podaril sv. Oče vsakemu vojaku masno knjižico in svetinjico. — Prišedši po dvanajst letih domov na dopust se je Mr. Stukel poročil s Katarino Grahek 1. 1862. Ker mu je pa žena umrla še isto leto, se je kmalu oženil drugič. V tem zakonu se mu je rodilo sedem otrok. Leta 1881 mu je umrla druga žena; toda on ni hotel dolgo "pečlariti", ampak se je v kratkem oženil tretjič. Vendar mu tudi tretja žena ni ostala dolgo "zvesta" ter je umrla 1. 1890. Med tem so otroci dorastli ter eden za drugim odšli v Ameriko. Zato se je slednjič tudi on odločil, da preživi svoja stara leta med njimi ler je prišel v Joliet leta 1900. Tu je živel pri svojcih do svoje smrti. Pokojni Radeckijev veteran je videl mnogo sveta, prehodil je skoro celo Italijo, videl vse avstrijske dežele, preživel v letih 1862 do 1885 vsako zimo na Nemškem, kamor je hodil krošnjarit, vendar je zatrjeval, da se mu ni nikjer tako dopadlo, kakor v Jolietu, kjer je živel dolgo let v ne-" posredni bližini slovenske cerkve. Tu je srečnp živel med svojimi sinovi in
Sedaj
tudi Vi omenjeno Spominsko knjigo? Če jo želite poslati komu kot božično darilo, jo še lahko dobite v našem žup-ttišču ali pa v tiskarni Am. SI. Stane samo $1.00.
—	Društvo sv. Cecilije se pripravlja, da razveseli naše občinstvo, ki j]e vneto za gledališke predstave, z lepo igro koncem predpusta.
—	Izobr. in podp. društvo Triglav uprizori Fr. Meškotovo igro "Mati" na odru Sternove dvorane dne 7. jan. 1917.
—	Pogreb g. Janeza . Stukla. Naš Kadcckijev veteran, g. Janez Stukel,
pa ga ni več med nami čvrstega starčka, ki je vedel toliko pripovedovati o Radeckem, cesarju itd. Šel je na boljši svet za svojim cesarjem.
Sorodnikom naše iskreno sožalje, a pokojniku blag spomin ter večen mir in pokoj!
— Zima. Zadnji četrtek, dne 7. dec., je grmelo in dežilo že zjutraj. Čez dan je kazal toplomer okoli 60 stopinj nad ničlo. Po 4. uri popoldne se je začelo temniti in kakih 20 minut pozneje je nastopila pravcata poletna nevihta z bliskom, gromom in ploho, da je bilo joj. To je trajalo nad celo uro, in tudi potem je še dežilo ali vsaj pr-
ku, ki mi je poslal slave vredno "Spominsko knjigo" srebrnega jubileja cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111. Prečital sem jo pazljivo vso, ker me je jako zanimalo. V resnici ste lahko ponosni, farani Jolietčani, na tak napredek. Iz srca bi se bil rad udeležil te slavnosti 22. oktobra, kar sem v resnici nameraval, toda čas mi ni pripuščal Zahvaljujem se Rev. John Plazniku za vabilo, ker me je gotovo pričakoval, ker me jako zanima, videti tudi slavni urad tiskarne A. S. Prihodnje poletje se gotovo vidimo, ako mi Bog ohrani zdravje. Kakor sprevidim, da Jolietčani so pravi katoličani, da malo tacih. Torej vsa čast vsem katoliškim Joliet-čanom!
V resnici te "Spominske knjige" ne bi smel pogrešati nobeden, katerega količkaj zanima katoliška vera. V tej knjigi se človek lahko poduči marsikaj, da mu bode koristilo celo življenje. Čitatelj, ako še nimaš te knjige, požuri se, dokler ne poide.
Zdaj pa moram končati to moje skromno pisanje, ker se bojim, da ne bi zdrčalo v koš. (Oho!) Želim dnevne izdaje. S pozdravom
J. Šebat.
o, župnija Šmihel pri Novem mestu. Bil je član dveh podp. društev. Tu zapušča enega brata in več sorodnikov stari domovini.
East Chicago, 111., 7. dec. — Cenj. ur. A. S.: — Želim se oglasiti v našem katoliškem listu in Vas prosim malo prostorčka. Tu pri nas imamo, hvala Bogu, dosti lepo vreme, da skoro ni bilo še zime. Dela se vsak dan, in se več zasluži, nego potroši za vsakdanje potrebščine, tako da denarja ne manjka. Sklenil sem pristopiti v društvo sv. Družine D. S. D., zakaj nesreča nikdar ne spi. List Am. S!, točno dobivam. Pozdravljam vse njegove či-tatelje.	Frank Balde.
ki je bil zbolel od žalosti vsled smrti šilo. V petek popoldne ob 3:20 pa so
cesarja Franca Jožefa tn je umrl zadnjo sredo popoldne, kakor smo zadnjič poročali, je bil pokopan na slovenskem
začele naletovati nenavadno kosmate snežinke, katerih je bilo več in več, in nazadnje je padal sneg, kakor se spo-
pokopališCu sv. Jožefa v soboto dopol- j ,i0bj. Padlo ga je par palcev, in še dne. Ve t o njegovi smrti se je bila <jane3 leži.
hitro raznesla po vsej naselbini. Umrl |	-—-
je v hiši svoje hčere, gospe Katarine
Judnich, 1125 North Hickory street, kjer je živel po smrti svojega sina Johna. Bo'oval je za pljučnico samo osem dni. Še dan pred *mrtjo je ho-
Joliet, 111., 8. dec. —■ Članom društva sv. Petra in Pavla št. £6 J. S. K. J. se tem potom naznanja, da bo imelo društvo svojo letno sejo v nedeljo, dne 17. decembra. Na tej seji se bo volil odbor /a 1. 1917 in več važnih zadev bo na dnevnem redu te seie.
Vsi člani so povabljeni, da se udeležijo.
Z bratskim pozdravom
Anton Barbich, tajnik.
POKOJNI G. JANEZ STUKEL.
Danville, 111., 7. dec. — Cenjeno mi uredništvo A. S. Že skoraj se ne spo min i am časa, ko sem v zadnjič sporo-ročil od naše male naselbine, akorav-no se naša naselbina množi. Pred 5. leti in 6 mesecev sem prišel sem v Danville, 111. Bil sem takorekoč sam s svojo družino, toda danes je že družin in nekaj samcev. Kot mi je znano, že nameravajo ustanoviti nekako društvo. Obilo sreče!
Dela se tukaj s polno paro. Zaslužek je, kakršno delo kedo ima; eni zaslužijo več, eni manj, kot povsod.
Zdaj pa, g. urednik, Vas prosim, da mi še to odobrite, kar mi je najbolj pri srcu. Prvič se prav lepo zahvaljujem mojemu bratrancu Rev. John Plazni-
Lockport, 111., ,8. dec. — Najprvo čestitam Amerikanskemu Slovencu k njegovemu srebrnemu jubileju in mu voščim tisočero novih naročnikov. Jaz ga že mnogo let berem in želim, da bi se razširil po celem svetu in da bi vsi naročniki tega lista točno plačevali naročnino, kajti vsak delavec je vreden svojega plačila in tako tudi Am. SI., ki dela za vse svoje naročnike in čita-telje. To pravim jaz, ki sem že čez 28 let poznan skoraj vsem starim ame-rikanskim Slovencem v Jolietu. Najbolj mi je žal, ker ne morem priti k nobeni seji ali volitvi. Čez 12 let sem delal v kamenolomu, ki se imenuje Commercial Stone Co. Delal sem "'z dobro poznanim rojakom po imenu Tom Legan, ki je eden dolgoletnih pevcev v slovenski cerkvi v Jolietu. On mi je dal delo pred 12. leti, ko sem prišel iz farme, kjer sem delal osem let. Meseca julija 1916 pa setv. odstopil od te kompanije; ker sem imel premalo plače za moje delo. Moje delo je bilo glavno v tem. vrtati luknje s parnim strojem ter streljati s prahom in dinamitom ter voditi mlin, kateri melje kamenje. Plače sem imel 25c na uro. Zdaj pa delam v novi opekarni (ceglarni) tukaj in pazim na električne stroje. Plače imam 42c na uro. Pravijo, da je prah od kamenja, ki se tu melje, jako škodljiv; dali so mi tudi torbo na usta in nos, kakor zločest-nemu psu.
Predno končam to moje slabo (O-ho!) pisanje, ti še enkrat voščim in želim mnogobrojnih naročnikqv, ljubi moj Am. SI., in dobrih plačnikov, da te bomo skupaj podpirali in da nas boš še večkrat na teden obiskoval. Amerikanski Slovenec je blagodaren list, kateri vzbuja nas stare in podučuje mlade v katoliški veri ter nam prinaša zanimivih povesti, katerih ne moremo najti v nobenem drugem listu v celi Ameriki.
Naznanjam vam tudi, da sem bil v društvu sv. Jurija od začetka do tistih slabih ča-ov, katerih naj nas ljubi Bog obvaruje v prihodnje. Zdaj sem pa že čez 10 let v Prudential Ins. Co. ni pri Družbi sv. Družine, katero svetujem vsakemu katoliškemu rojaku Dal sem tudi enemu sobratu $10 takrat, ko nam je krojač iz Chicage uniforme meril v g. Jurajevčevi dvorani ker je moral vsak ud plačati $10 vnaprej. Ne bom imenoval njegovega miena, ker je dobro znan v Jolietu in vem, da bere ta list, zato mi lahko pošlje tisti desetak brez obresti na spodaj navedeni naslov, ako blagovoli
Bojim se, g. ur., da boste vrgli to moje pismo v tisti Vaš nenasitni koš zatorej rajši končam.
Vsem sotrudnikoni in bralcem tega lista želim učakati 50. obletnico ustanovitve njegove. On deluje za nas in ini delujmo zanj z združenimi močmi! Živel Amerikanski Slovenec!
Prijatelj Vašega čistega lista.
Martin Werhovšek, Box (5, R. No. 3, Lockport, 111.
IZ PISEM AVSTRIJ. JUNAKOV.
(Iz "Slovenca".)
Drobiž iz slovenskih listov.
~New York, N. Y. — Umrl je tukaj dne 2. dec. rojak Bert Lakner. V A-meriko je prišel pred sedmimi leti. Bil je urednik pri štirih slovenskih listih: "Glas Naroda", "Glas Svobode", "Narodni Vestnik" in "Slovenski Narod". Boloval je nad leto dni za jetiko, kateri je podlegel. Rojen je bil v Kan-diji pri Novem mestu na Dolenjskem pred 28. leti.
Calumet, Mich. — Smrtno ponesrečil se je v rudniku rojak Jožef Hrovat, star kakih 28 let, rojen v vasi Mraše-
V židovski krčmi. — Alkohol na bojnem polju.
Računski podčastnik 17. pešpolka g. Andrej Slapar je pisal svoji ženi s severnega bojišča naslednje zanimivo pi-mo:
Draga žena! Sedim v židovski krčmi in opazujem življenje, ki se razvija v njej. Stvar je zelo zanimiva in pomisleka vredna. Kakor hitro se med vratmi pokaže kak vojak, že mu žid vsiljivo ponuja "vodko", to je žganje, pa kakšno! S svojo ponudbo ima zelo različen uspeh, jaz imam pa priliko hitro spoznati treznega človeka od pijanca.
V zibo jo priseka mohamedanec 2. bosanskega polka in žid mu hoče brž postreči z žganjem. Toda mohamedanec srdito zakriči nad Židom: "Što me briga tvoja vodka! Vprašam te, če imaš hleba in masla?" Žid prestrašen odvrne, da nima ter dela velike poklo-ne vojaku, ki nezadovoljen odide. Tudi naši fantje prihajajo v krčmo in povprašujejo po živilih, "vodko" pa večinoma odklanjajo in žid jih mora mnogo požreti. A žid kakor žid skomizga rameni in mi pravi: "Geschaeft ist Geschaeft!" Kajti marsikaj je pa le tudi takih, kakršne on rabi za svoj "Geschaeft" in ki mu za steklenico smrdljivega ruma plačajo, kolikor-koli zahteva. S tresočo roko seže tak nesrečnež po steklenici strupa, z drugo pa polaga na mizo že pl-ipravljeni denar, ne da bi črhnil besedice proti nesramni ceni." Stari žid z dolgo brado e mu globoko prikloni in ga prosi, naj tudi drugim pove, da dobe pri njem pristno kapljivo.
* * n
Ko sem odšel iz kreme po svojih službenih opravkih, sem premišljeval nesrečno pijansko strast. Tu na bojnem polju sem se šele jasno zavedel in prepričal, kako strašno zlo je za človeka alkohol, ako ga dobi v svoje verige. Sploh sem prišel do prepričanja, da bi bilo najbolje v vojnem času vojakom popolnoma prepovedati uživanje alkohola in ta strup izključiti iz armade.
Ko smo dospeli na bojno polje, nam je zelo manjkalo pijače, in marsika teri si je mislil, da tega ne bo moč prenesti. Vročina je bila neznosna in žeja nas je silno trpinčila. Nekateri so bili zelo nepotrpežljivi in so gledali pri vsaki priložnosti, da dobe kje kako kapljico. Jaz se nisem pehal za pijačo, le kadar mi je kak prijatelj ponudil čutaro, sem si zmočil jezik. In čudno, medtem ko preje nisem čutil nobene žeje, ki je druge mučila, sem nato vselej postal žejen. Ko sem se popolnoma prepričal, da ravno alkohol povzroča nevgasno žejo, sem sklenil. da ne pokusim kapljice več. Sicer je bil pa sklep nepotreben, ker nismo dobili več najmanjše količine kake alkoholne pijače. Sedaj je pa tudi vse žeja minevala, četudi je solnce žgalo in nas je oblival pot. Sedaj sem bil dodobra prepričan o škodljivosti alkohola. Pa mi ni manjkalo še nadalj-nih izkušenj.
Sedaj pa še nekaj iz osebne izkušnje! Gotovo se spominjaš, da si mi enkrat poslala na bojišče steklenico konjaka. Prav takrat sta tudi dva moja prijatelja dobila vsak po eno steklenico druge vrste. Odšli smo v podzemeljski rov, da medsebojno poskusimo pijačo. Ko smo tako pokušali, o se nam razvezali jeziki in pijača nas je priklenila nase. Moja steklenica je bila kmalu prazna, nato še druga in tretja. Šele pozno ponoči smo nehali svoje pogovore in legli k počitku. Drugi dan nas je mučila neznosna žeja, glava nas je bolela in nismo bili tisti kakor druge dni. Vsi smo se hudovali nad nesrečnim alkoholom, ki ga že toliko časa nismo videli, pa bi bilo boljše, da bi ga tudi sedaj ne bili Kadar mi boš še kaj pošiljala, ne pri-devaj kakega stekla v kovčeg, marveč raje priloži kranjsko klobaso in čoko lado.
Vrl slovenski ulanski podčastnik.
Ulanec J. VVonak piše svojemu prijatelju iz budimpeštanske bolnišnice dne 29. decembra 1914. med drugim to-let
Pri našem 7. ulanskem polku je stu-žil četovodja Franjo Hribar, doma nekje s Kranjskega. Pred vojno je bil silno priljubljen, ker je kot podčastnik kakor brat skrbel za svoje tovariše ako je bil ubit kak mož njegovega ška-drona, je žaloval za njim kakor za lastnim bratom. V vojni službi je bil neumoren, vstrajen, skrajno požrtvo valen, hraber in spreten, da malo ta kih. Pod njegovim vodstvom smo vse lej sijajno izvršili naloženo nam nalO' go. Posebno pa je tega izrednega mladeniča odlikovala njegova vedno vesela nrav. Vedno se je držal na smeh in vedno je prepeval, naj je bil kjerkoli. Tudi sam si je zlagal voja ške pesmi in jih prepeval. Tako je bi lo tudi nekega dne, ko smo pod nje govim vodstvom jezdili poizvedovat. Bilo nas je osem mož, Hribar je zo
pet pel svoje pesmi, ko nenadoma opazi znaten oddelek Rusov. Niti za hip ne pomišlja, marveč na mda svoja povelja in čez par minut obkolimo Ruse in jih prisilimo k udaji. Bilo jih je 75. Za ta čin smo bili predlagani v odlikovanje, katero gotovo dobimo. Le žal, da glavni junak — Hribar naj-brže n idočakal odlikovanja, ker sem ga videl v Budimpešti težko bolnega. Kako je želel, da bi še kdaj videl ljubi domači kraj i nda bi bil v domači zemlji pokopan. A ta želja se mu ni izpolnila, umrl je v bolnišnici v tujem mestu, umrl za domovino, ki ji je tako vneto in junaško služil. Njegovi bojni tovariši mu bomo v svojih srcih ohranili ljub in slaven spomin.
Nisem se zastonj priporočal Mariji.
Josip Prelesnik iz Zdenske vasi, član in svetovalec mladeniške Marijine družbe ter tajnik Orla v Dobrepo-ljah, piše svojemu prijatelju Juriju Žagar dne 15. t. m. iz bolnišnice med drugim:
21. januarja je naš lovski bataljon zasedel že pripravljene jarke na neki karpatski višini. Snega je bilo skoro do pasu, da je bilo treba pošteno gaziti, kadar smo šli na patrolo. 25. januarja zvemo, da nas namerava sovražnik napasti. In res, drugi dan na vse zgodaj nas začne pozdravljati s kroglami. To jutro sem stal na straži ter opravil svojo vsakdanjo jutranjo molitev. Posebno goreče sem se priporočil Mariji, da bi me varovala nesreče kakor doslej in me privedla še enkrat živega nazaj v domači kraj:
Krog 9. ure nam prineso čaj. Ravno pred menoj zadene krogla v glavo enega izmed vojakov, ki so nosili čaj. Brž ga obvežemo in spravimo na varno. Čez nekaj časa prileti krogla tudi v moj nahrbtnik. Ne moreš si misliti, kako je vse raztrgala; ko bi ne imel nahrbtnika tako natlačenega z različnimi stvarmi, bi ga bila'krogla gotovo predrla in mi šla skozi telo. Takoj naslednji hip me pa druga krogla oplazi v levo roko in me bolj lahko rani. Takoj sem odšel na obvezovališče in od tam v bolnišnico, kjer ti to pišem. Kasneje sem zvedel, da se je po mojem odhodu razvil na postojanki izredno hud boj ter da ni od mojega roja ostal noben mož. Tedaj sem spoznal, da se nisem zastonj priporočil nji, ki je Varuhinja vseh, ki se ji izroče.
Spominčica na grob tovarišu-junaku.
Prejeli smbo naslednje vojnopoštno pismo:
8. marca je bil vroč dan za naš 27. domobranski pešpolk. Rus se nam sicer ni približal, da bi se pomerili mož z možem, kar smo si vsi kranjski fantje želeli, marveč nas je začel pozdravljati od daleč — s kroglami iz težkih topov. Bil je pravi čudež in očividno božje varstvo, da nismo imeli težjih izgub. Sneg je bil vse naokrog ves o-črnjen od granat, dve granati sta pa udarili naravnost v naš zakop. "Zemlja je zagrnila četovodji Subina in Tombo ter prostaka Adlešiča in Mar-gusiga. Z naporom vseh sil smo jih hiteli odkopavat — in čudno: razen' neznatnih poškodb se ni nikomur nič hujega zgodilo. Ko j a ogenj ponehal, smo se sešteli in pogrešili nam vsem tako dragega tovariša in junaka desetnika Pavla Škornik iz Zagorja. Sledeči ^koscem plašča, smo našli Škornika kakih pet metrov pod nami — mrtvega. Raztrgala ga je bila granata. Pokojnik je bil pravi sin slovenske matere; hraber, blag in pošten; vsi smo ga ljubili in spoštovali in vse nas je močno užalila njegova smrt. Pokopali smo ga kolikor mogoče svečano.
Ko je nastopila temna noč, smo se zbrali krog mrtvega tovariša z gospo-
dom nadporočnikom na čelu. Odkritih glav smo zmolili zanj očenaš. Pod o-samelo brezo blizo našega zakopa smo mu zasadili priprost lesen križ, okrašen s planinkami. Gosp. polkovnik pa je na grob položil venec. Gosp. kurat nam je izročil štiri sveče, ki so mu svetile v tej noči — prve in zadnje pač na njegovem daljnem grobu. Vsem so solze rosile oči, ko smo se za vedno poslavljali od njega, ne vedoč, da-li nas samih ne čaka grob v tuji zemlji. Pa čemu tožnost in žalost? Sladka in slavna je smrt za domovino! Z Bogom, dragi tovariš Pavel! Mi pa gremo dvignjenih glav nazaj na svoje mesto trdno odločeni, da bomo do zad njega dihljeja zvesto služili domovini. — Četovodje: Ignacij Lampe, Alojzij Pintarič, Viktor Šubic.
POMAGAJMO REVEŽEM
V STARI DOMOVINI!
Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih?	.
Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo* Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovick. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere«. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.; Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorieh. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcieh. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovsek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nima<-mo zastopnika, priporočamo, da •• zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini
Uprav. "A. S."
Union Coal & Transfer Co.
616 CA8S STREET, JOLIET, ILL. Piano und Furniture Moving
Chicago telefon 4313.
Northwestern telefo« 411.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Kotijušnilca tia 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
4*
AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. DECEMBRA 1916.
4
Družba
sv. Družine
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNli AMEtUiiU.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
ORUŽBIMO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,!EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR: dsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Sapis — A. Nemanich, Jr., Joliet, 111.	Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, I1L
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. >Mbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-ke se naj pošljejo na 1. porotnika.
POHOD PETEGA DRAGONSKE-GA POLKA V VISOKO GOROVJE GOZDNIH KARPATOV.
(Iz "Slovenca".)

Dne 7. januarja lani ob pol osmih zjutraj sta dobila dva eskadrona dra-gonskega polka štev. 5. v Lazescsine povelje, s po enim bataljonom pehote čez višini Vrh debry (1238 m) in Ku-^ i^ul (1542 m) kot sporočevalni oddelek. .3. eskadron, ki je bil na čelu, je pri-dirjal naprej do nekega znamenitega železniškega prelaza, od koder se je steza zdržema dvigala navkreber. Čez malo časa smo ob vznožju Vrha debrega dospeli do selišča, kjer smo razja-hali. Tu so nam po opetovanem vpraševanju civilne osebe pokazale pravo smer. O kaki stezi, manj pa še o poti ni bilo niti govora; ker je že ob vz-Pred odhodom mi je dal eskadronski poveljnik generalni zemljevid, in ž njega sem jasno spoznal, kako težavna naloga nas čaka.
Visoka gora Vrh debry je stala pred nami, in pričeli smo pohod navzgor. Moštvo je vodilo svoje konje za uzde. Ritmojster grof A. je bil vodnik in je sam vodil svojega konja. Ž njim so bili spredaj tudi ostali častniki. Ime-i so najtežavnejši trud: delali so nam K tir po debelem snegu. Spočetka smo gazili pol do tričetrt metra globoko po snegu, strmo navkreber, po gozdu. Konji so sprva tako hitro tiščali za nami, da so nam bila njih kopita vedno za petami, vsled česar je marsikdo padel. Pohod se je vršil zelo počasi; mnogokrat je vojak s konjem vred utrujen obstal. Dostikrat smo morali čez globoke žamete, kjer je ležalo na meter visoko snega, konji so se udirali do trebuha, in le s trudom smo jih spravljali ven. Mnogo krvavih madežev po snegu je pričalo, da so si konji odgr-nili vence (svitke) kopit. Neštetokrat smo morali čez velika, podrta drevesa m druge ovire. Vojake in konje je polil znoj. Bve uri je trajalo, da smo prilezli na višino Vrha debrega — 1238 metrov. Ko je pričelo iti zopet v dolino, je moštvo zavriskalo radosti, da smo svoj cilj že dosegli. Pustil jem jim to veselje, čeprav sem dobro vedel, da še dolgo ne bomo tam. Splezati smo imeli še na višjo goro. Moštvo in konji so bili že tako trudni, da bi se bil vsak, vkljub ledenemu mrazu, najrajši kar na mestu vlege!. Toda grozni pohod se je moral nadaljevati.
Prekiniti moram njega nadaljno o-pisovanje in povedati, da za take gorske ture nismo bili niti opremljeni, niti trenirani. Preje smo celih deset dni kantonirali v Koeroesmezoeju in od novega leta sploh nismo bili na bojišču, ker je trebalo našim konjičem s Pnzanašanjem in dobro nego zopet polagati na noge. Sedaj so bili že prestali velikansko trpljenje petmesečne vojne. Z Vrha debrega smo šli kvi-sku, potem navzdol in zopet ob grebe-«ii naprej. Včasih smo prišli do takih ^strmin, da se je konjem, čeprav so bili o.-tro podkovani, spodrsalo. Nam c m godilo dosti boljše; šli smo pravzaprav mnogokrat — rakovo pot. Na ffolem slemenu je pihal ledenomrzel V 111 n°sil žamete. Snega je bilo mestih nakupičenega do dtfeh ali yeh metrov. Odtod šele smo se pri-ce» popenjati.
Predno smo, skoro docela onemogli, dospeli ,|0 vrha> gmo srečali ogrgke
obmejne .straže, ki so bile tam razpostavljene. Tu se nam je dovolil daljši odmor- Vsi smo izpraznili svoje tor-da se s kruhom in slanino okrepijo za vplaz, ki nas je še čakal, kajti azun "črne" ob šestih zjutraj še danes Ce ničesar ni zaužil. Prašali smo ogrsko stražo, kako daleč je do pri-'ounje vasi. V slabi nemščini je vo-cenil daljavo le na 800 korakov, in

sicer navkreber, potem da smo na ci lju. Žalibog je bila to pomota, kajti 800 korakov je bilo do prihodnjega vrha, kjer je bila nameščena telefon ska postaja. Davno se je bilo že zmračilo, ko smo prisopihali, skoro uničeni, do te postaje. Toda na vrhu smo bili hvala Bogu! Dvesto korakov nižje smo prišli do druge telefonske postaje, nastanjeni v mali leseni baraki. V bli žini sta stali še dve večji baraki, skoro zametani s snegom. Kroginkrog sam gozd, drugega ničesar. O domneva-nem selišču ne duha ne sluha. Fata morgana! Ker je bilo mnogo konj marodnih, je bil nadaljni marš izklju čen. Zato je ritmojster sporočil viš jemu poveljstvu, da je z eskadronom prispel tušem, da pa vsled globokega snega ne more naprej. Večina konjev si je ogulila vence na kopitih, moštvo in konji onemogli, poleg tega pa le rezervna porcija za dva dni na razpolago. Prišlo je povelje, da se konji po vodih in skupinah razvrste in jim na-rahljajo podproge. Nekoliko pozneje je prispelo povelje, da se vtaborimo pod milim nebom. Razsedlali smo konje, jih dobro pokrili ter pri vsaki skupini zanetili ogenj, da bi moštvo in konji ne zmrznili. Za vsakega vojaka se je skuhala po ena konzerva. Na taborišču seveda ni bilo niti betvice sena ali slame, niti vode, in suhljad smo morali vlačiti od daleč. Najstrašnejša je bila prva noč. Konje smo postavili za stene snega, da bi jih vsaj pred vetrom in prepihom zavarovali, moštvo pa je čepelo, v odeje zavito, ob ognjih. Vkljub vsemu temu pa se je v groznem sneženem viharju vse treslo od mraza. Čeprav so bili konji dobro zakriti, so trepetali po celeiri životu, in zjutraj so bile plahte zmrznjene, trde kakor kost.
Ob poldevetih zvečer je prispel 6. eskadron z infanterij-skim detašma-nom. Ker smo imeli za vsakega konja rezervnih porcij ovsa le za dva dni, smo morali pri krmljenju zelo varčevati, namesto da bi živali po takem naporu dobile štirikratno porcijo krme; a nismo imeli niti sena, niti slame. Ležal sem na smrekovih vejah v veliki, zelo "zračni" baraki, poleg plapolajo-čega ognja, zavit v svojo odejo. Po noči nam je grozen vihar nasipal na ležišče še snega skozi vse špranje. Rano zjutraj se je glasilo povelje: Za-sedlati! Ta ukaz pa se je razveljavil, ker je med tem došlo naročilo, da se imajo povrniti v ospredje samo jačje pehotne patrole, ki naj bodo v zvezi po kavalerijskih postajah. Kakih deset kilometrov dalje je vas Arzelaza. Tam da so zbrani močnejši sovražni oddelki. Dne 28. januarja smo ostali na vrhu. Ves dan smo delali, da bi napravili za moštvo in konje boljše zavetje, ker je bilo pričakovati, da ostanemo še eno noč na tem mestu. Naredili smo z lopatami v sneg globoke dupline, konjska stojišča izravnali, podrli visoka drevja ter okrog vsake konjske skupinte zgradili nekako barako, ki smo jo docela pokrili s smrekovim vejevjem, da bi tako živali obvarovali pred viharjem in mrazom. Tudi moštvo si je napravilo koče iz snega ter obložilo in pokrilo z vejevjem. Priskrbeli smo si kuriva za čez dan in za prihodnjo noč. Tako je minil 28. januar in noč, ki mu je sledila na že o-pisani grozni način. Opetovano sem obžaloval, da nisem imel s seboj fotografskega aparata. Slike z našega taborišča bi bile divne. 29. zjutraj so vojaki použili svoj zadnji provijant. Konjem smo nasipali v otrobe zadnji oves.
Kaj bo zdaj! Ali moramo nazaj, ali pa mora biti moštva in konjev od mrazu in gladu na tej gori konec. Ko smo razmišljali o takih in enakih rečeh, je prišlo povelje, da se pripravimo za odhod in vsedlaino konje. Moštvo je zavriskalo veselja, da bo rešeno tega
groznega položaja, celo konji so se nekoliko vznemirili, kakor da je tudi njim prav.
Ko smo se opremljali za odhod, je prispel na vrh eskadron husarjev, ki je bil prejšnji dan prišel z juga. Huzarji so bili za ta pohod dovolj pripravljeni; sedla so bila obložena z rezervnim ovseni za tri dni, razen tega pa je še mnogo, in sicer najmočnejših živali nosilo polne vreče ovsa na sedlih počez. Tudi s proviantom so bili preskrbljeni za več dni. Pred odhodom smo si segreli zadnjo konzervo; kruha ni imel nihče več. Natp smo zapustili Ivukul. Spočetka je (šlo z največjo hitrostjo, ki pa se je začela kmalu sama od sebe zmanjšati. Zopet smo se ustavili vsakih deset korakov. Proti domu je šlo boljše, ker je navzdol. Na grebenu je bil tak snežni vihar, da smo se bali, da nas ne žamete. Najbolj so se nam smilili ubogi konjiči, ki so vsled strašne burje stopali hitro ter tiščali glave k nam, da bi se obranili mraza in snega, ki ga je veter vanje uval. Čez strme rebri so konji dr-čali že po vseh štirih. Mi smo zleteli navzdol kakor po drsalici. Po šest-urnem maršu smo vriskaje dospeli zopet v dolino in na cesto. Tam smo konje presedlali, in prišlo je povelje da zajašemo. Tako smo bili utrujeni, da skoro nihče ni mogel sam na konja, nego je moral drug drugemu pomagati da se je skobacal na sedlo. Tudi v dolini je bil hud mraz, kajti zadnje dni je padlo obilo snega; žamete smo videli. Ob sedmih zvečer smo bili zopet v svojih staniščih v Koeroesmezoeju, kjer nas je prebivalstvo nad vse prijazno sprejelo. Še preden smo stopili v svoje kvartire, nam je naš poveljnik, ritmojster grof A., izrazil svojo največjo pohvalo za našo odpornost, ter — "vsem svojim vrlim dragoncem častital na toliki vstrajnosti in tako lepih uspehih". Že na pohodu navzgor je ritmojster ponosno rekel, da mora pričakovati in je prepričan, da ne more niti polovica njegovega eskadrona brez defektov in obolenja priti na to višino. Ta tridnevna, silno naporna, nepripravljena gorska tura je bil pač najhujši pohod, kar so jih dra-gonci petega polka v teh šestih mesecih vojne izvršili. To je nov dokaz, da žilava moč in trdni pogum slovenskih vojakov najdalje vstrajata in vse prestaneta. Po pravici so naši dečki uvrščeni v železno 6. divizijo.
Photo by American pr«os Asraežttioa.
NEMŠKA SUBMARINKA "U-53", KI POGREZNILA VEČ LADIJ.
Ogromna nemška submarinka "U-53", fotografirana med nedavnim njenim obiskom Newporta, R. I., baš pred-
no je izvršila senzačni napad na več ladij blizu a.meriške brežine.
KAKŠEN JE ANGLEŠKI VOJAK.
J
(Iz pisma nemškega častnika.)
škemu vojaku vsega tega popolnoma manjka. Kakšno nasprotje med dvema maneverskima slikama: Nekoč v Dolomitih s cesarskimi lovci in gorskimi baterijami gor v sellško sedlo; bil je žareče vroč avgustov dan, v želodcu nič drugega nego "štruca", ki smo jo dobili na čast rojstnemu dnevu cesarja-kralja Franca Jožefa, na hrbt-tu 64 funtov težki telečnjak in vrhu tega smo v vrvmi vlekli za seboj gorske topove. Po petih popoldne smo dospeli lia vrh — izčrpani, lačni, utrujeni do kraja, a vendar nobene besede tožba, nič slabe volje, marveč pri vsakem čut: "Vse to delamo za svojo domovino". Potem pa ob prihodu angleških čet na taborišče severno od Dundeeja, kjer sem videl, kako so ljudje metali puške in psovali, ker se jim je napor zdel prevelik.
In angleški častniki šele! Imajo prav, da so največkrat v civilni obleki. Pri navedenih manevrih j.ih je mnogo šele zvečer zopet prišlo k polkom. Vedi si ga Bog, kje so hodili, ko so se njihove stotnije razvrščale v strelske vrste. Vem samo to, da so jih njihovi ljudje hrepeneče iskali'. Tako manjka angleški kopni armadi vsega, kar bi ji moglo nakloniti zmago; to potrjajo tudi dosedanje izkušnje na Francoskem in Belgijskem.
..a nekem študijskem potovanju po Angleškem in Škotskem sem imel priliko seznaniti se z nekim častnikom angleškega velikega generalnega štaba. Po njegovem posredovanju mi je bilo možno prisostvovati velikim manevrom. Vršil iso se med Dundeejem in Edinburghom in so imeli namen preprečiti izkrcanje sovražnih čet v Firth of Forthu. Naj takoj povem, da kopna armada te naloge ni izvršila. V neki megleni noči so se še nad slavnim velikim mostom čez Firth of Forth izkrcale sovražne čete in škotska kritika tedaj ni prizanašala svoj armadi. Angleži izvajajo manevre drugače nego mi. Tam manevri niso drugega nego navadno garnizijsko življenje, prestavljeno v svobodno naravo; šotorenje je vse, kar spominja na vojno. Če se pa pogleda v te visoke, svitle šotore, vidimo, da imajo lesena tla in da so opremljeni s poljskimi posteljami in umivalniki, kakor šotor kakega nedeljskega lovca, ki ribari v Clydu. In vtis, da je angleškemu vojaku vojaško življenje samo šport, se še poglobi, ako se opazuje vojaško življenje v garnizijah. Nogomet in veslanje izpolnita po več popoldnevov na teden; sobe v vojašnicah napravlja-jo vtis skromno opremljenih prostorov kakega športnega kluba. Pri nekaterih boljših polkih sem se čudil nad številnimi pletenimi stoli z blazinami, po katerih so se valjali podčastniki v vojašnici; bolje bi bili .storili, da bi bili skrbeli za očiščenje teh grozno nesnažnih sob v vojašnici in dal iočistiti od nesnage slepa okna.
Kakor ti zunanji vtisi, so tudi čete same. Tu manjka vsega, kar smo pri naših vojakih vajeni najti kot nekaj samo po sebi razumljivega: Veselje do službe, pokorščino in disciplino. Saj posamezni, mož morda ni slab vojak dokler ga oživlja športno veselje do vojaškega življenja. Pa tudi to ni angleški vojak, za kar se pri nas navadno smatra: plačanec, ki mu je čisto vseeno, za koga se bori. Seveda mu manjka zavesti nemškega vojaka, da ga v vojno spremljajo želje in blagoslov celokupnega naroda, da je član organizacije, kateri pripadati je za vsakega čast in veselje, tako v miru kakor v vojni. Angleški vojak stoji vsaj v miru nekako zunaj svojega ljudstva. Vendar pa mislim, da je tudi njemu, kakor vsakemu Angležu, globoko v srcu zapisan rek: Naj gre kakorkoli, slabo ali dobro — prva je Anglija. Toda samo s tem še ne dobi nobene bitke. K temu treba, da je izšolan in pripravljen, veselo zadostiti tudi največjim in najtežjim zahtevani, da ima popolno zaupanje v .svoje predpostavljene in da je discipliniran.
Iz izkušenj, ki smo jih napravili pri angleških manevrih .izhaja, da angle-
Kako je avstrijska artiljerija razbila italijansko baterijo.
Ognjičar L. L. piše 2. julija s koroškega bojišča:
Že dolgo smo zasledovali sovražno baterijo, ki je delala sive lase naši pehoti. Včeraj smo jo izsledili. Gosp. poročnik se je podal na opazovalni prostor jaz pa v baterijo. Trenotek nato je prišlo povelje za ogenj in po zraku je završala pošast, in za njo še druga in tretja. Pri tretjem strelu so nam odgovorili s šrapnelom, ki je pa previsoko eksplodiral in nam ni napravil nobene škode. Poslali smo jim še eno granato in glej, že se umikajo. Razbili smo jim en top. Za slovo smo jih obdarili še s par šrapneli in nato smo imeli mir mi in pehota. Baterija se je bila utaborila pred zakopi. Bili smo takoj telefonično pohvaljeni: Trije težki, polni zadetki!
Danes imamo namen, da pošljemo italijanski pehoti par bonbonov med kosilom. Ko smo včeraj potipali njihove okope s par granatami, so jeli lezti iz jarkov z orodjem v rokah, češ: pustite nas, da spravimo ranjence na varno. Mi smo jih še malo poškropili s šrapneli, nakar se tudi eden ni več pokazal. Naša artiljerija je neprimerljivo boljše streljala nego italijanska.
7. julija piše: Krasen pogled se nam
nudi z naše postojanke. Pred nami so dobro utrjene pehotne pozicije, katerih tudi vrag ne prodre.
Ravnokar je prišlo poročilo o sijajni zmagi pri Kasniku in o italijanskem porazu pri Gorici. Veselje med častniki in moštvom je nepopisno.
Krasen dan je in italijanske pehotne postojanke leže tako lepo pred našimi očmi.. Bliža se čas kosila in mi jim bomo želeli dober tek!
Pismo z dne 15. julija slove: Italijani nekam odnehavajo, menda jih je že strah?
Naše življenje je samotarsko, bolj podobno puščavniškemu nego vojaškemu. V primeri s Karpati in Galicijo imamo pa tu pravi raj.
Naše sedlo je čisto varno, Italijan nam ničesar ne more.
Užaljeni Asquith.
London, 8. dec. — "Chronicle" je naznanil včeraj, da je kralj George ponudil g. Asquithu grofovski naslov (earldom) in podvezni red, a da je oboji odlikovanji odklonil.
Herbert H. Asquith je izjavil danes na zborovanju liberalcev, da je pač odstopil iz službe kot prvi minister, ali da slej kot prej ostane voditelj liberalne stranke.
Podjetni šofer baronice.
Baronica Vaughanova, ki je bila nekdaj soproga kralja Leopolda, stanuje v palači na Elizejskem polju. V zadnjih letih je služil pri njej šofer, ki se .ie zdaj začel spominjati raznih "spominov", ki bi jih rad napisal in izdal. Zbral je torej celo vrsto raznih dogodkov in zanimivih doživljajev iz življenja svoje gospodarice, ki jih je hotel izdati. Čudno pa je, da ni našel založnika za to "senzacijsko" delo. V tej bedi se je obrnil podjetni šofer naravnost na baronico. Izjavil je, da mu neki angleški založnik ponuja 40,000 frankov za njegove "Spomine", da pa noče sprejeti te ponudbe, — ker bi morda s svojim spisom kompromitiral baronico! Baronica pa je takoj spoznala, da ima opraviti z izsiljevalcem in ga je povabila, naj jo obišče drugi dan. Drugi dan pa ga je dala iznena-diti po policiji, ki se je bila skrila za špansko steno. Zdaj bo moral podjetni šofer in pisatelj premišljevati "Spomine" v zaporu.
"SPOMINSKA KNJIGA".
Viljemova čestitka.
Amsterdam, 8. dec. — Povodom zavzetja rumunskega glavnega mesta Bukurešta je poslal nemški cesar sledečo brzojavno čestitko na bavarskega kralja:
"Poraženi Rumuni so zapustili svoje utrjeno glavno mesto. Z božjo pomočjo smo storili velik korak dalje naprej. Tvoji hrabri Bavarci so si pridobili v gorah in na prostem polju novih lavorik. Junaška smrt enega bavarskega princa je iznova oživila naš pogum in našo hrabrost."
Severov Almanah za 1917
za Slovence je sedaj tiskan ter pripravljen za prosto razdajo. Vprašajte vašega lekarnarja. Ako ga ne morete dobiti, pišite na W. F. Severa Coy Cedar Rapids, Iowa. — Ženske bi morale tudi pisati po knjižico "Zdravje za ženske", katera opisuje razne neprilike katere napadajo njeni spol in katerih je lahko zdraviti z našim od časa preizkušenim zdravilom — Severovim Regulatorjem (Severa's Regulator). Je izborna tonika in uspešno zdravilo. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv.
Povodom 251etnice slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., se je izdala tudi spominska knjiga. To je nekaj novega. V knjigi je življenjepis preblagega ustanovitelja naše fare, zgodovina iste, opis stare in nove cerkve, opis- župnijske šole, opis cerkvenih društev, opis bratskih in podpornih društev itd. Med čtivom se nahajajo krasne slike vseh naših župnijskih poslopij, vseh dosedanjih župnikov in pomožnih duhovnikov, raznih drugih čč. gospodov, ki so pripomogli k ustanovitvi in razvoju naše fare; nadalje slike raznih slovenskih društev in faranov itd. Ocenil bo našo Spominsko knjigo kak nepristranski kritik, a mi jo lahko priporočamo že pred strokovnjaško oceno, ker vemo, da pomeni ta knjiga na slovenskem slovstvenem polju v Ameriki res prvi pojav svoje vrste, izreden književni dar vsem, ki se zanimajo za pričetek in vsestranski razvoj ene največjih in najlepših slovenskih župnij v Ameriki.
"Spominsko knjigo" je sestavil Rev. John Plaznik, po navodilu in s pomočjo č. g. župnika Johna Plevnika. Pomagali so pri delu čč, šolske sestre, cerkveni odborniki, društveni tajniki, razni farani, zlasti stari, in drugi.
Knjiga obsega 140 strani čtiva, slik in oglasov. Tiskana je bila v tiskarni Amerikanskega Slovenca.
"Spominska knjiga" stane samo $1, in to pa zato, da si jo lahko omisli vsak tudi najrevnejši rojak.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ--
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljob vojnim zaprokam, v primernem času.
__________*___
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.00
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
AMKRIKANSKI SLOVENEC. 12. DECEMBRA 1916. ! y ' |1
Rodoljubje na deželi.
POVEST. & & SPISAL DR. FR. DETELA.
(Dalje.) .
Činidalje osornejši je postajal gospodar. Srepo je gledal, neprijazno odgovarjal in brez miru v vedni nejevolji kakor hudouren oblak se vlačil po hiši in dvorišču. Posebno hud je bil na dr. Poljaka in v družbi ni prenesel nobene šale, in ko je imenoval nekoč davkar Danico gospodinjo, je udaril razjarjen ob mizo: '"Ne še!"
Jezile pa moža niso samo gospodarske razmere, huje ga je težila druga skrb. Videl je, kako mu bledi in slabi Julček od dne do dne. Tako zamišljen je taval deček okrog, povešal glavo in stokal, kadar je mislil, da ni nikogar blizu; tako plaho in milo je pogledoval očeta, in na jok so se n\u nabirala usta, kadar ga je ta ogovoril in pogladil po glavi. — "Kaj pa ti je, Julček?" je povpraševal oče. "Ali. si bolan?" Julček je tiho odkimaval in se obračal stran. — "Ali hočeš novHi igrač? Kar povej!" — Julček je odkimal, ne da bi pogledal očeta, in se kakor nezaveden oprijemal mize; potem je vzel knjigo in se skril v kot, da bi bral; a oči so mu uhajale čez knjigo skoz okno v nedoločno daljavo in žalostne zrle v mrzli svet.
"Ali ti je kdo kaj zalega storil?" je naganjal oče. Julček ga je gledal in molčal.
Zopet se je sprijaznil Berus s Poljakom in ga prosil in rotil, da naj pove, kaj je dečku; da naj pomaga. A ta ni mogel spoznati nobene prave bolezni. "Slabotne otroke napadejo večkrat take otožne misli," je dejal. "Ni čuda; ko vidijo, kako krepko poskušajo vrstniki svoje moči; oni pa se ne morejo meriti z njimi. Gibanje v svežem zraku, fehkoprebavna jed, zdravo spanje, to so pomočki."
Oh, saj je vse poskušal Berus, ki je sam »ilil Julčka dan na dan, da naj gre v družbo, k M rakovim, med živahne bratrance; a čudil se je oče, da ni prišel deček nikoli vesel in zadovoljen iz družbe, vedno bolj otožen in zamišljen črez svoja leta. Govoril je činidalje manj, a kar je povedal, je bilo slišati tako modro in zrelo, tako izkušeno, da ni kar nič ugajalo očetu. Zavzet je ta tudi zapazil, kako goreče da moli Julček zjutraj in zvečer, kako se mu izvijajo med molitvijo trepetajoči vzdihi iz mladih prsi in mu solze zalivajo oči. Tudi v spanju je revček vzdihoval in stokal. Neko noč pa zbudi očeta tiho klicanje.
"Kaj pa je, Julček?" je vprašal oče.
"Tako me je groza. Ali smem k Vam v posteljo?"
"Le pridi, Julček!" In deček je pri-hitel in zlezel v posteljo, se odel črez glavo in stisnil k očetu, ki je čutil, kako mu bije srce.
"Kaj pa imaš? Ali se ti je kaj takšnega sanjalo?"
"Sanjalo," je šepetal otrok, "oh nekaj tako hudega."
"Povej vendar! Zdaj se ti ni treba nič bati. Jaz sem pri tebi, in dvocev-ka visi na steni; zunaj pa ležita hace in murče, da ne more nihče blizu."
"Oh, ne to, ne to," je hitel deček; "nekaj drugega se mi je sanjalo."
"Kaj pa?"
"Da sem imel pisano mamo." — Qče je osupnil; te besede še ni bil slišal iz Julčkovih ust.
"Kdo pa ti je pripovedoval o pisani mami?" je izpraševal nejevoljen in radoveden, kdo da bi mu bil tako oplašil .sinka.
"Teta mi je pripovedovala," je dejal deček.
"Kaj pa ti je vse dopovedala?"
"Pravila je, da je to druga, neprava mama, ki sovraži in tepe otroke. Kruha jim ne peče iz moke, ampak iz peska, črevlje jim obuva, iz katerih gledajo žreblji, da se zapičijo v noge, in. češe jih z železnim grebenom, da kaplja kri izpod ostrih zob."
"Kaj pa se bojiš ti, Julček!" je tolažil oče. "Saj ti nimaš pisane mame."
"Oh, teta mi je rekla, da naj molim in prosim Boga, da je ne dobim, in da naj tudi Vas prosim."
"Oh, le potolaži se, Julček! Ne boš jc dobil." In deček je objel in poljubil očeta in miren zaspal v njegovem naročju.
Berus je izpregledal, in jasno mu je bilo, zakaj da je postal njegov ljubček tako žalosten in plah, jasno pa tudi, zakaj da ga vabi teta k sebi in zakaj da mu toliko dopoveduje o pisani mami.
"l.akomna ženska!" je dejal-srdit sam pri sebi, "torej tega se bojiš in zato hodite trije nad mene in nad o-troka in nad Danico! Glejte, glejte! Oddaleč se že boje, na kar še mislil ni človek. A zakaj se boje? Ali že komaj čakajo moje smrti in upajo morda, da pojde Julček kmalu za menoj? Ljubeznivi sorodniki! Kako že gospodarijo po mpji hiši, kako se vtikajo v vsako stvar, in kako me šuntajo proti Danici! A ne bodo razdrli pogod be, ne bodo je! Premalo so bili prekanjeni, prehitro so odkrili svojo igro."
Danica pa tudi ni mogla spati, v velikih skrbeli za svojo družino. Tako
mirno so počivali mati in brata in sestrica; ona pa je premišljevala, kaj bo počela potem, ko poteče pogodba. Če bi si mogla vsaj toliko prislužiti, da bi lahko pričela kakšno trgovino! Toda kaj bo, če se shujšajo razmere tako, da ji ne bo več prestajati! Koliko premagovanja in zatajevanja je bilo že zdaj treba, in nikogar ni bilo, ki bi mu mogla potožiti svojo bridkost. Vsako jutro se je bala, kaj da prinese novi dan, in vsak večer legla v skrbeh, da se bliža usodna odločitev.
Trudna je vstala, ko so še spali njeni ljubi, in šla klicat dekle in pospravljat po sobah. Umeknila se je, ko je slišala znane korake, da ne bi srečala neprijaznega gospodarja. Toda mož je prišel za njo in ji voščil dobro jutro, prijazno kolikor je mogel. Kar zavzela se je Danico, in ko jo je vprašal, kako je spala, je odgovorila: "Prosim?" ker ni verjela sama svojim ušesom.
"Danica," je nadaljeval, "danes se popeljem malo na lov, ker obeta moj barometer boljše vreme. Varuj lepo Julčka in ne puščaj ga k Mrakovim!" "Če pa pridejo ponj?" "Reci, da sem prepovedal jaz." "Jaz tega ne morem reči." "Zakaj ne?"
"Oh, oče," se je nasmehnila Danica, "jaz imam za potrebo že dosti nasprot-stva; več si ga ne želim."
"Kakor hočeš; sporočim pa jaz svoji svakinji, da naj se ne trudi več z mojim Julčkom. — Potem, kaj sem že hotel reči? Najina pogodba'ugaja meni: če ti je prav, podaljšajva jo še za eno leto in potem bova govorila naprej."
"Meni je že prav," je dejala Danica razveseljena; "toda drugi se ne smejo vtikati v moje zadeve."
"Nihče se ne bo vtikal; za to bom skrbel jaz."
Prišla je Mrakovka povprašat, kako da se počuti ljubi svak; Danico in njen pozdrav je prezrla v svojih rodbinskih skrbeh.
"Nikar se ne prestraši, ljuba svakinja!" je dejal Berus in ji stresel roko. "Bil sem že čisto pri kraju, zdaj sem se pa zopet pomeknil na sredo."
"To me zelo veseli. Kaj pa Julček?"
"Tudi dober in bo še boljši, če ga ne boste vi vabili k sebi in plašili."
"Jaz te ne razumem, Martin."
"Čudno, ko govorim vendar naravnost. Vas pa razumem jaz, če delate še takšne ovinke."
"Mi ne delamo nikakih ovinkov," je porastla žena; "ampak tebi hočemo dobro in za tvoje dobro ime skrbimo."
"Po nepotrebnem."
"O nič se ne boj! Ne bomo ti vsiljevali svoje bratovske ljubezni. Če ti kdo /lrug ne bo pohujšal Julčk^, pri nas se ne bo; mi smo poštena hiša. Kdo pa da govori iz tebe, dobro slutim. — Kača pisana!" je siknila proti Danici, ki se je bila stisnila v kot.
"Vun, vun! Izpred mojih oči!" je kričal Berus in šantal za svakinjo, ki se je obračala in ozirala nazaj in žugala s pestjo.
"Vidiš, Danica? Zdaj bo za nekaj ča-a mir," se je začel krohotati Berus. Potem je ukazal hlapcu, naj pripravi sani in pozove soseda Racmana, če hoče iti na lov, snel kožuh v omari in izvlekel visoke škoriije. Hace in murče sta začela skakati krog njega, se spenjati po njem in cviliti od veselja.
Mrakovka pa ni bila tako dobre volje. Tresla se je od razburjenosti, ko je prišla domov, tako, da ni mogla dolgo izpregovoriti nobene besede. Mož jo je izpraševal, kaj da ji je, profil, da naj mu vendar pove; ona pa je sedla onemogla na stol in srepo gledala skrbnega sbproga.
"Kupico vode mi prinesi!" je dejala črez dolgo časa; potem so se pa usule besede kakor >uha toča, ki se je nabrala v soparnih oblakih in tolče in men-dra nedolžno žitno polje. Oh kakšne priimke je dajala Danici, kakšne Be-ru-u! Prizanesla ni niti ubogemu svojemu možu, ki se je bil vendar pošteno potrudil, da bi spravil Danico iz bratove hiše.
"Koliko moramo prestati me uboge ženske," je vpila nad ujim, ''zaradi vaših neumnosti! Vi posedate okrog; me pa se trudimo in skrbimo in delamo za hišo."
Mrak je čakal potrpežljivo, da se poleže nevihta.
"To je sitna reč!" je dejal, ko je mislil, da je nehala toča in se bo dala ceniti škoda.
"Ti si sitna reč!" je zakričala uboga žena. "Zakaj si pustil, da je prišlo tako daleč!" Da bi jo pomiril in potolažil, je pritrdil mož, da ima ona čisto prav; ampak da je treba stvar vendar trezno premisliti in se ne prenagliti.
"S tisto pisano mamo, mislim, nisva midva prav ravnala," je dejal in se obtožil tako tujega greha. "Preveč naravnost ni zmeraj najboljše."
"No, da," mu je segla v besedo, "prav to nam očita tvoj ljubeznivi brat, da hodimo po ovinkih."
"In vendar s,va naredila še premajhen ovinek. Da le ne bi prav midva vdehnila Berlinu tistih misli, ki sva mu
jih -hotela izbiti iz glave! Osata ni treba nič poslušati. Bodiva mirna! Martin je trmast in bi utegnil narediti kakšno neumnost nama vkljub. Po strani se bo dala odvrniti nesreča, naravnost nič."
Danica pa je sedela zopet pogumna in dobre volje med Julčkom in Anico.
"Ali veš' ti, Danica, kakšno povest o hudih mačehah?" je dejal Julček zamišljen in jo zgrabil za roko.
"Kako ti pride to na misel!" se je zavzela Danica in se tudi zamislila. "To so žalostne zgodbe, Julček."
"era, in meni je tudi hudo, kadar mi jih pripoveduje teta," je šepetal deček. "Poslušal pa bi jih vendar rad. — Mačehe so gotovo vse hude."
"Oh, ne, Julček. Nekatere so dobre in morajo trpeti zaradi svojega imena.'
"Jaz bi gotovo umrl, če bi dobil pisano mamo," je modroval Julček. "Pravo mamo sem komaj poznal. To vem, da je bilo lepo takrat, ker je bila vedno doma in vedno pri meni. Pisane se pa bojim."
"Oh, nič se ne boj, Julček!" ga je tolažila Danica. "Saj je ne dobiš, in tudi treba je ni."
"Kaj ne, da ne!" .se je razveselil o-trok. "Čemu naj bi jo jaz dobil! Saj imam tebe kakor svojo mamo in tudi tako rad te imam. — Zdravnik pravi vedno, da zrastem jaz še velik in krepak; toda ne vem, kdaj, in ne vem, če bo res."
"Oh, tu sta pa hace in murče!" je plosknila Anica z rokami in hitela v vežo, kjer sta cvilila in skakala psička. Pritekla sta bila samo naznanit gospodarjev prihod in oddirjala zopet naproti sanem, ki so peljale med veselim žvenkljanjem Berusa in soseda z lepo srno, ki jo je bil ustrelil gospodar.
Črez nekaj dni je bila velika pojedina in med povabljenimi tudi Bogomir. Pili so na lovsko srečo gospodarjevo, hvalili izborno kuharico in rešetali domače dogodke.
"Dva Štefana plačam jaz," je dejal lekarnar, "za centralno kurjavo. Gospod davkar, kaj pa Vi tako zamišljeni?"
"Volitve mu gredo po glavi," je razlagal adjunkt, "volitve, ki se bližajo. Za kremenite značaje je to vetlno zadrega in stiska."
"Kaj veste vi, mladi ljudje," se je liudoval mož, "kaj so bile volitve v naših časih!"
"Prijetni so bili tisti časi," je dejal dr. Poljak; "prizadevljivemu uradniku takrat ni bilo treba beliti si glave s kandidati. To skrb je prevzel šef; ta je naročil voz, če je bilo treba, in peljal svoje moštvo z odkazanim kandidatom na volišče. Tam so oddali gospodje svoje glasove in se vrnili z zavestjo, da so zvršili svojo državljansko dolžnost. Pozneje so nastale sitnosti. Kaj ne, gospod davkar."
"O sitnosti. Volitve proste, ampak šalo je bilo treba razumeti."
"Saj vas je vselej o pravem ča-u razsvetlil kak duh v uniformi političnega uradnika."
"Pojdite no! Kako razsvetlil? Reklo se je: Pričakuje se, da volijo gospodje korektno. Ampak kaj se to pravi, korektno! Korektno je vse in nič, korektno je preklet hudič, ki naslavlja zanke preprostemu človeku. Najbolje bi bilo, da bi sploh ne bilo treba voliti.'
"O siromaki:" je miloval adjunkt. "To je pa vse drugačen mož go-pod dr. Osat, ki ve že zdavnaj, koga bo volil."
"Kadar bo kandidiral vreden mož," jc dejal Osat, zaničljivo nabral usta in srepo pogledal adjunkta, "ga bom vo-
trdo postavil izpraznjeno kupico na mizo. "Davi me je ustavila celo gospa Radičeva. Gospod Berus, je dejala, gospod Berus, ali niste že prestari za zeiytev? E, gospa, sem dejal, če niste prestari Vi, zakaj naj bi bil jaz. Ta mi hoče biti že tudi varuhinja. Jaz pa kar pogledam na petelina, ki še vrti na Mrakovi strehi, in vem, odkod da piše veter."
(Dalje prih.) "Quality and Service"
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Imam t zalogi pri-klacna darila za Božič. Primeni dobite vtako reč 20 od.to ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam y»e vr«te amerikanske in starokraj-ske ure in zzlatnino a vtako delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St.	JOL1ET, ILL.
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John- Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fin« ic mača in importirana žganja in vin* ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obi»V 1014 North Chicago St., Joliet, 111»
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za SOc na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.	^
To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,129.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod-
napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
POZOR ROJAKINJE«
Ali veste, kje je dobiti najboljše m« so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek*-jene klobase in najokusnejše me«t. Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba K naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati na* v našej mesnici in groceriji na vogat lu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1111.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopw ogenj pojdite k
ANTONU S C H A G E K
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih banr, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander
Chi. Phone 376 120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatske mu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico
A
in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in »«-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« giocerije in drugih predmetov, ki »padajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčisteji* in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IB
JOUCT.IUU
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay St8..^.Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
doktor, ker nočete kandidirati sami."
"Jaz? Da bi sodil potem vsak.paglavec moje delovanje! Takšne smešnosti me Bog varuj. Za večino naših ljudi so še ti poslanci predobri."
"Med Kelti bi bili Vi vedno pod policij-kini nadzorstvom," je dejal zdravnik. "Kaj pa ti, Berus? Ti boš pa tistega volil, ki bo dal najbolj za vino."
"Ne;" je odgovoril ta, "jaz počakam, da vidim, koga bo volil moj brat Mrak.
"To-Ie je politična zrelost, gospod davkar."
"Jaz namreč volim potem nasprotnika. — Tega mojega brata ali pravzaprav njo, svakinjo, je začelo naenkrat skrbeti, ali se bom jaz še ženil ali se ne bom," je nadaljeval Berus, in mirna beseda je prehajala v strastno jezo. "Kaj pa to njima mar! To je moja >tvar, ki ne briga nikogar nič."
Jezne besede so poparile veselo družbo, in niti zdravnik si ni upal pošaliti se z možem. Najnuičnejša je bila "nastala tišina za Danico, ki je čutila, kako se obračajo nanjo osupli, radovedni pogledi. S krepkp voljo je o-hranila videz popolne mirnosti, in prezirljivo hladno so odgovorile njene oči začudenim Bogomirovim. Splošna, skupna zabava je prenehala. Davkar-jeva gospa je šepetala svojemu soprogu, da naj ne govori toliko o volitvah: "Ti voli kakor sodnik in adjunkt ali pa bodi tiho in ne razkladaj, kakšen junak da si." Gospodična Mira se je bila obrnila k dr. Osatu in vprašala poluglasno, če so imeli stari Kelti tudi že volitve, in s hinavskim zanimanjem je poslušala razpravo o keltskih ver-gobretih. Berus pa se ni menil za nobeno zadrego svoje družbe, za nobeno tišino, za nobeno razpravo; nabrana jeza je morala na dan.
"Kaj pa to koga briga!" je dejal in
Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat
lil jaz."
"To boste pa dolgo čakali, gospod Lveč, kakor pred vojsko. Blagovolite
poslati .naročnino za celo J.eto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati... Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.Si
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.0t
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za...........................T.$12.09
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Cxlifornijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k* se Imenuje
EAGLE EXPORT


ter je najboljša pijač«

E. Porter Brewing Company
ON telefon 405	S, Bluff St.. Joliet in