TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 617 UDK 341.7:339.9(436+497.11+497.4) Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ* GOSPODARSKA DIPLOMACIJA MAJHNIH DRŽAV V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI: PRIMER SLOVENIJE, SRBIJE IN AVSTRIJE** 1 Povzetek. Namen pričujočega članka je analizirati gospodarsko diplomacijo treh majhnih držav – Avstrije, Slovenije in Srbije, v primerjalni perspektivi. Raziskati želimo, če in kako drugačna gospodarsko-politična struktura držav (Avstrija kot država s tržnim gospodar- stvom, Slovenija kot potranzicijska država, Srbija kot država v tranziciji) vpliva na delovanje gospodarske diplomacije. S pomočjo primerjalne analize, ki je uteme- ljena na velikem številu intervjujev z akterji gospodarske diplomacije, ugotavljamo, da: (1) je ne glede na model, na podlagi katerega omenjene države oblikujejo svojo gospodarsko diplomacijo, pomen države vedno priso- ten, še posebej v primerih težav ali zapletov na izbra- nem trgu (ex-post pristop); (2) se vse analizirane države soočajo z enakimi izzivi v gospodarski diplomaciji, ti pa niso pogojeni z njihovim gospodarsko-političnim siste- mom, ampak z mednarodnim okoljem in delovanjem izvoznih ali investicijskih aktivnosti podjetij; (3) ostaja v primeru konceptualizacije in operacionalizacije gospo- darske diplomacije znotraj diplomatskih študij še veliko neraziskanega, kar onemogoča njeno občo sprejetost, saj gospodarska diplomacija in sorodni koncepti tudi 20 let po začetku njenega aktivnega preučevanja še niso enovito konceptualizirani, hierarhizirani in umeščeni v kanon diplomatskih študij. Ključni pojmi: gospodarska diplomacija, Avstrija, Slovenija, Srbija, diplomatske študije 1 Članek je rezultat študija na doktorskem programu Humanistika in družboslovje (smer: Diplomacija), raziskovalnega programa P5-0117 (Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah) ter Ciljnega raziskovalnega projekta V5-2259 (Globalna prisotnost in domet Slovenije v OZN). * Dr. Jure Smole, Vodja strateških trgov, Eti elektroelement d.o.o., Izlake, Slovenija; dr. Boštjan Udovič, redni profesor, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija. ** Izvirni znanstveni članek. DOI: 10.51936/tip.60.4.617 Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 618 Uvod Gospodarska diplomacija kot dejavnost države, ki pomaga pri internaci- onalizaciji podjetij, 2 je kot koncept v diplomatskih študijah postala »popu- larna« predvsem po letu 2000, zagon njenega preučevanja pa se je razvil šele v drugi polovici novega tisočletja. Razloge za to gre iskati v treh smereh: prvič, gospodarska diplomacija je koncept v okviru diplomatskih študij. Ker so se te začele pospešeno razvijati šele po koncu hladne vojne (takrat so izstopile iz »sence« teorije mednarodnih odnosov in analize zunanje politike), se je takrat začela oblikovati tudi konceptualizacija gospodarske diplomacije. Drugič, gospodarska diplomacija je bila vseskozi razumljena kot presečišče dveh njej sorodnih konceptov – ekonomskega državništva (economic sta- tecraft) in ekonomske zunanje politike (economic foreign policy) –, zato je (bila) njena konceptualizacija veliko zahtevnejša, kot bi bila, če bi bila samo- nikel koncept znotraj diplomatskih študij (Okano-Heijmans, 2011). Določene nerazmejenosti med omenjenimi koncepti še vedno obstajajo, to pa one- mogoča dokončno konceptualizacijo in hierarhizacijo gospodarske diplo- macije znotraj diplomatskih študij (prim. Naray, 2012; Ruel in Visser, 2012). Tretjič, novost in nedorečenost konceptov ter hierarhizacije gospodarske diplomacije v odnosu do sorodnih konceptov je vodila do osredotočenja raziskovalcev v izhodiščno konceptualizacijo pojava samega po sebi. To je povzročilo, da je zaradi pomanjkanja izhodišč v definiranju, kaj gospodar- ska diplomacija sploh je, umanjkal sistemski pristop k analizi gospodarske diplomacije na »specifičnih primerih«, kot so npr. gospodarska diplomacija v velikih državah, majhnih državah, državah v tranziciji, gospodarska diplo- macija potranzicijskih držav, gospodarska diplomacija nedržavnih enot itd. Na tem raziskovalnem področju imamo le posamične študije (npr. Aleidan, 2019; Fry-McKibbin in Nguyenm, 2019; Teixeira et al., 2015; Kesteleyn, 2014; Gruden, 2005; Justinek, 2011; Arbeiter et al., 2019), to pa onemogoča struk- turirano konceptualiziranje gospodarske diplomacije kot samostojnega kon- cepta znotraj kanona diplomatskih študij. 2 Gospodarska diplomacija kot koncept spada v okvir institucionalne teorije, in sicer v steber analize delovanja institucij, dilem in vprašanj transakcijskih stroškov; odnosa med politiko v najširšem pomenu (politics) in ekonomijo kot filozofijo (economics) ter konkretno politiko (policy) ter gospodarstvom (eco- nomy) kot konkretno aktivnostjo; v vprašanja institucionalne različnosti in uvedbe najboljših modelov za stroškovno učinkovitost (od ključnih načel javnih financ) ter v strateški okvir institucionalne teorije, v katerem se vzpostavlja odnos med državo (kot vseobsegujočo skupnostjo), ki občasno deluje kot agent (sredstvo) v rokah konkretnih podjetij. Seveda se gospodarska diplomacija umešča tudi v historični institu- cionalizem prek vprašanja javnih politik, sposobnosti države za zagotavljanje družbene in državne blagi- nje, nacionalne varnosti, odnosa do moči države v mednarodnih odnosih ter kompenzacije pomanjkanja slednje in še bi lahko naštevali. Za natančen pregled razvoja institucionalne teorije napotujemo na dela Aguilere in Grøgaarda (2019), Ramana Sharme et al. (2021), Raškovića in Takacs (2021) ter Raškovića (2015). Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 619 Namen našega članka je prispevati k dopolnitvi tega manka, in sicer z analizo delovanja gospodarske diplomacije majhnih držav 3 z različno gospo- darsko-politično strukturo. Tako bomo preverjali značilnosti gospodarske diplomacije kot koncepta na primeru Avstrije, države z dolgo delujočim tržnim gospodarstvom; Slovenije, države, ki je gospodarsko v potranzicij- skem obdobju; in Srbije, države, ki svojo politično in gospodarsko tranzi- cijo živi vsakodnevno. Pri analizi bomo preverjali, če se značilnosti in izzivi gospodarske diplomacije, ki so bili do sedaj analizirani, prikazani in koncep- tualizirani znotraj teorije gospodarske diplomacije (in širše v diplomatskih študijah), pojavljajo tudi v analiziranih primerih. Pri tem se bomo osredinili predvsem na vprašanja, povezana s strukturnim delovanjem gospodarske diplomacije (modeli delovanja), z njim pogojene spremenljivke (finančni in človeški viri, okolje delovanja, prožnost oz. togost ipd.), ter na nikoli razre- šeno vprašanje merjenja njene (ne)uspešnosti oz. (ne)učinkovitosti (Ruel in Zuidema, 2012). Vse našteto bomo preverjali v primerjalni perspektivi, pri čemer se zavedamo omejitev, ki jih takšna študija ima zaradi redke dostop- nosti ali nedostopnosti podatkov, pa tudi zaradi določenih izhodiščnih raz- lik primerjanih držav. 4 Na podlagi povedanega smo si postavili raziskovalno vprašanje, na katero želimo odgovoriti, in sicer nas zanima, kakšne so značil- nosti modelov gospodarske diplomacije znotraj teorije diplomatskih študij ter kako se konceptualizirane značilnosti gospodarske diplomacije kažejo na analiziranih primerih. Na raziskovalno vprašanje bomo odgovorili s kombinacijo različnih raziskovalnih metod. V teoretskem delu, ki bo osnova za empirični del, bomo spoznanja o gospodarski diplomaciji prikazali, konceptualizirali in operacionalizirali s pomočjo opisne in primerjalno-kritične metode, s katerima bomo najprej razgradili (decoupling) obstoječa spoznanja in ugo- tovitve, nato pa s pomočjo metode sinteze spoznanj oblikovali modelsko razmišljanje o gospodarski diplomaciji, primerno za analizo izbranih pri- merov. Empirični del članka bo temeljil na podatkih, dobljenih s pomočjo 3 O tem, kako definirati »majhnost« države, je bilo v ekonomski teoriji ter teoriji mednarodnih odno- sov izdelanih že veliko predlogov, a se nobeden ni zares prijel. Zgoščen pogled, kateri kriteriji bi lahko državo definirali kot »majhno«, lahko bralec najde v Udovič in Svetličič (2007: 32–37). Ne glede na vse mogoče kriterije, nekatere tudi tehtane ali izračunane po posebni formuli, se je na tihem za definiranje »majhnosti« države uveljavil populacijski kriterij, ki »majhne« države definira kot tiste države, ki imajo do približno 10 milijonov prebivalcev. Na Slovenskem se je med nekaterimi razpravljalci v mednarodnih odnosih uveljavilo še razlikovanje med mala in majhna država. Termin mala država naj bi označeval kategorijo držav ((samo)perceptivna kategorizacija), majhna država pa lastnosti države (npr. majhno ozemlje in majhno število virov, prebivalstva itd. – objektivne danosti torej) (prim. Bojinović, 2004: op. 5). 4 Avstrija in Slovenija sta članici Evropske unije, Srbija ni; Srbija je država v gospodarski in politični tranziciji, Slovenija je to še delno, Avstrija ni; Avstrija je gospodarsko najbolj razvita in ima najbolj razvit sistem gospodarske diplomacije, Slovenija se tu umešča v sredino, Srbija je od vseh treh držav gospodarsko najmanj razvita, njena gospodarska diplomacija je šele v vzpostavljanju. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 620 poglobljenih polstrukturiranih intervjujev (in-depth semi-structured inter- views) s 14 sogovorniki, ki so delovali ali delujejo na področju gospodarske diplomacije Avstrije, Slovenije in Srbije oz. se le-te poslužujejo (t. i. metoda intervjujev strokovnjakov; prim. Bogner et al., 2018; Döringer, 2020; Bogner in Menz, 2009). Pridobljene podatke bomo križno preverjali tudi s podatki, pridobljenimi z metodo opazovanja z udeležbo. Tak pristop nam ne bo omogočil samo testiranja empiričnih podatkov, ampak s povratno zanko tudi obogatitev teoretske zakladnice spoznanj o gospodarski diplomaciji. Članek je sestavljen iz treh delov. Uvodu sledi teoretsko-konceptualni del, ki predstavlja okvir za konceptualizacijo gospodarske diplomacije kot aktivnosti med strukturo (structure), agentom (agency) in akterjem (actor- ness) ter uokvirja tudi predstavitev empiričnih ugotovitev, ki sledijo v tret- jem delu članka. Članek zaključujemo s sklepom, v katerem bomo pred- stavili odgovor na raziskovalno vprašanje, izpostavili odprta vprašanja in podali nekaj napotil za raziskovanje v prihodnje. Teoretski okvir: gospodarska diplomacija med strukturo, agentom in akterjem Milan Brglez (2021) pojasnjuje, da je izhodišče za preučevanje diploma- cije znotraj diplomatskih študij »diplomatska praksa, iz katere je mogoče diplomacijo teoretizirati prek dveh pristopov – agentskega in strukturnega«. 5 Po njegovem mnenju diplomatska praksa postane del strukture prek proce- sov reprodukcije in transformacije prakse same; na drugi strani pa sta prva pogoja za agentizacijo diplomatske prakse identifikacija in socializacija s slednjo. Ne glede na to, v katero smer se razvoj diplomatske prakse oblikuje, se ta znova dinamizira v »nadgrajeno diplomatsko prakso«, ki se oblikuje na podlagi določene oblike moči – strukturna se oblikuje prek strukturne moči, agentska pa prek relacijske moči. Udovič (2022) je nadgradil Brglezovo razumevanje diplomacije v diplo- matskih študijah še z enim konceptom, akterjem. Kot poudarja sam, je razu- mevanje diplomacije v diplomatskih študijah le skozi prizmo dihotomije med strukturo in agentom zastarelo, saj izhaja iz pozitivistične metodologije. Moderni pristopi v diplomatskih študijah pozitivistične pristope opuščajo (zares jih niso nikoli sprejeli) in jih nadomeščajo z interpretativističnimi. Njegovo razmišljanje tako sledi smeri, da poznamo v diplomatskih študijah 5 Vprašanje odnosa med agentom in strukturo ima v družboslovnih znanostih dolgo brado. Njegove začetke beležimo pri socioloških očetih (Durkheimu in Webru), prelom pa je to področje preučevanja doži- velo z Giddensovo (1979) konceptualizacijo, ki jo štejemo za prelomno v tem okviru razmišljanja odnosa med strukturo in agentom. Z vidika teorije mednarodnih odnosov lahko zametke razmišljanja in dilem okoli tega odnosa najdemo že pri Singerju (1961), odprta vprašanja v odnosu med strukturo in agentom v teoriji mednarodnih odnosov pa obravnava Alexander Wendt v svojem članku iz leta 1987. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 621 tri ravni oz. akterje, ki so pomembni za razumevanje diplomatske aktivno- sti državnih in nedržavnih akterjev: (1) strukturo, ki diplomatsko prakso uokvirja in reproducira; (2) agenta, ki diplomatsko prakso sooblikuje skupaj s strukturo ali samostojno ter jo izvaja; (3) akterja, ki diplomatsko prakso samo izvaja oz. je zgolj kanal za komuniciranje. Za slednjega je značilno, da ne deluje brez navodil, če navodila ima, jim sledi in jih ne skuša preobli- kovati. Ključno je, da instrukcije (navodila nadrejenih oz. centrale) razume in obravnava brezpogojno in se do njih ne opredeljuje (prim. Udovič in Arbeiter, 2021: 12). V sistemu gospodarske diplomacije skozi zgodovino in še danes naj- demo vse tri oblike izvajanja gospodarske diplomacije. Ta je bila v prazgo- dovini in v predantiki prepuščena predvsem ad hoc odločitvam in je kot taka predvsem temeljila na agentskem in akterskem pristopu. Z oblikova- njem instituta proksena v antičnih Atenah, ki so ga imenovale domače obla- sti v polisu in je bil »v službi« tujih trgovcev, je postala gospodarska diplo- macija vse bolj strukturno pogojena. Seveda si lahko predstavljamo, da je bila njegova naloga veliko več kot le pomoč tujim trgovcem ob prihodu v mesto, a že načelo njegovega poročanja domačim oblastem ter tudi delova- nja skladno z zahtevami polisa kaže, da je bilo njegovo delovanje del uvelja- vljene strukture mestne državice. Še bolj umeščena v strukturo državnega delovanja postane gospodarska diplomacija v starem Rimu, kjer so naloge v zvezi z gospodarsko diplomacijo opravljali praetorji peregrinusi. Ti so imeli s strani države poverjena pooblastila za promocijo trgovine, hkrati pa tudi sodna pooblastila (Udovič, 2013: 35–49). Gospodarska diplomacija se je v naslednjih stoletjih vse bolj strukturirala, višek svoje strukturnosti (ki obstaja še danes) je dosegla z institucionalizacijo diplomatskega aparata v času mestnih državic, v 14. stoletju. S tem premikom je struktura privzela vse pomembnejšo aktivnost in gospodarski diplomaciji okrepila tudi sim- bolično moč, ki je agenti – ki so delovali predvsem po načelu pragmatizma – niso nikoli imeli v takšnem obilju. Od tega preloma naprej je gospodar- ska diplomacija postajala vse bolj del strukture in vse manj agentska. Hkrati pa se je krepila tudi njena akterska vloga. S spremembami v »strukturi« in »akterjih« se je spremenila tudi raven izvajanja gospodarske diplomacije. Če je bila v izhodišču namenjena ali podrejena interesom posamičnega trgovca, se je s strukturalizacijo održavila. Njeno oblikovanje ni bilo več pre- puščeno agentom, ampak so tematiziranje in prioritete gospodarske diplo- macije bile določene državno oz. vsaj na državni ravni (Lee in Ruel, 2012: XIX). Gospodarska diplomacija je tako predstavljala več kot le instrument za pospeševanje gospodarske menjave, postala je sredstvo vpliva tudi na dru- gih področjih (Svetličič, 2011b; Saner in Yiu, 2003; Mercier, 2007; Reuvers in Ruel, 2012). Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 622 Spremembe v diplomaciji nasploh in v izvajanju gospodarske diplo- macije so postale še bolj radikalne v 20. stoletju, s fragmentacijo medna- rodne skupnosti, ko so v diplomaciji in v gospodarski diplomaciji začeli vse pomembnejše mesto zavzemati novi akterji, mdr. nevladni akterji (Naray, 2015: 173), pa tudi akterji, ki bi bili v klasičnem diplomatskem svetu uporabniki gospodarske diplomacije – podjetja (Jaklič in Šešum, 2019; Hajdukiewicz, 2019). Vstop podjetij v strukturo delovanja gospodarske diplomacije je odprl dilemo odnosa med ponudbo in povpraševanjem pri oblikovanju gospodarske diplomacije, v kateri država ni bila več edini odlo- čevalec, ki je določal oblikovanje gospodarske diplomacije, ampak je to vse bolj prehajalo tudi v roke podjetij (Jaklič, 2011). To pa je seveda pomenilo, da delovanje gospodarske diplomacije po načelu »enotno za vse« (one size fits all) ne odgovarja več zahtevam časa (van Bergeijk, 2009: 180; prim. tudi Justinek, 2018). Prav slednje je v razumevanju in oblikovanju gospodarske diplomacije ustvarilo neke vrste revolucijo, saj klasični/državni modeli gospodarske diplomacije v mnogih primerih niso več ustrezali realnosti oz. potrebam podjetij in drugih akterjev v gospodarski diplomaciji. Da bi države odgo- vorile na spremenjene trende v mednarodnih (ekonomskih) odnosih, so začele spreminjati klasično ureditev gospodarske diplomacije, ki je bila državocentrična, z velikim poudarkom na povezovanju z drugimi aktiv- nostmi diplomacije, v smeri potreb in želja njenih uporabnikov (Seringhaus in Botschen, 1991: 116). V tem okviru so se oblikovali trije 6 ključni modeli razvijanja in delovanja gospodarske diplomacije: (1) državocentrični (npr. Slovenija, Srbija, Francija), (2) interesni (npr. Češka, delno Hrvaška) ter (3) mešani (Avstrija, Italija). Znotraj državocentričnega modela se gospodarska diplomacija razvija običajno v okviru ministrstev za zunanje zadeve in ministrstev za gospodar- stvo, morda tudi v okviru agencij, ki so pod neposrednim nadzorom države. Gospodarska diplomacija je v teh okvirih predvsem aktivnost, ki sledi stra- teškim interesom države oz. panogam, ki so v strateškem interesu držav (de la Carriere, 1998). V splošnem bi lahko ta model poimenovali kot strukturni model, saj pomen državno ustvarjenih odločitev (tj. državna struktura) pre- vladuje nad interesi posamičnih podjetij ali panog. Drugi model razvoja gospodarske diplomacije temelji predvsem na pod- jetniški pobudi. Gospodarska diplomacija prima facie ne zastopa interesov države, ampak interese podjetij. Ta, zbornični model je zasnovan na preseku pričakovanj potreb podjetij, ki so člani zbornic. V določenih državah sicer zbornice delujejo v imenu vseh podjetij, drugje le za svoje člane oz. za tiste, 6 Rana (2016: 70) obstoječe modele razvršča v pet kategorij, Naray (2011: 142–143) pa navaja šest modelov organizacije gospodarske diplomacije. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 623 ki storitve plačajo. Ta model gospodarske diplomacije bi lahko poimenovali kot agentski model, saj znotraj tega modela agenti (tj. podjetja in odposlanci zbornic) določajo aktivnosti, da zadovoljijo potrebe njihovih naročnikov. Tretji model se nahaja nekje vmes – včasih je bolj podoben interesnemu, drugič bolj državocentričnemu, odvisno od potreb in strukture države ter podjetij. Ta model tako lahko prehaja od strukturnega k agentskemu, lahko pa je samo akterski, kar pomeni, da so struktura in agenti v drugih institu- cijah, določena pooblaščena institucija – ki je lahko tudi zunaj državnega sistema (npr. agencija s pooblastili za zastopanje na tujih trgih) pa le izvaja to, kar ji je naročeno. Seveda ima vsak od naštetih modelov tudi svoje slabosti. Centraliziran, državocentričen model, ki je običajno umeščen v klasično strukturo držav- nega (birokratskega) aparata, lahko – kljub znanju in velikemu številu kon- taktov in poznanstev – postane ovira, če zapade v klasične birokratske postopke; sočasno je ta aktivnost vedno omejena z mednarodno- (npr. 42. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih) in notranjepravnimi akti (npr. Ustava, zakoni ter podzakonski akti). Na drugi strani interesni sis- tem, če ni podprt z državnim ozadjem, v državah, kjer je politika še vedno pomemben odločevalec v gospodarstvu, nima prave veljave, saj nima ne dejanske ne simbolne moči. Agenti tako redko dostopajo do najvišjih (poli- tičnih) odločevalcev v državi, kar znižuje njihovo uspešnost pri izvajanju gospodarske diplomacije, pa tudi učinkovitost. Niso redki primeri, ko se lahko tudi zgodi, da mora – ker zbornični sistem ne uspe doseči ciljev – v postopek vstopiti država s svojim aparatom. To se dogaja predvsem v pri- merih ex-post 7 gospodarske diplomacije. Z vidika slabosti so mešani primeri organizacije gospodarske diploma- cije lahko najboljši, saj se minimizirajo slabosti državocentričnega in intere- snega koncepta, sočasno se pa lahko krepijo njihove prednosti. Slabost tega koncepta je lahko nevarnost razpršenosti odgovornosti ter neusklajenost politik in aktivnosti, kar posledično vodi do neučinkovitosti. Pa tudi to, da lahko, če prihaja do težav v komuniciranju med različni akterji, posamezniki privzamejo vlogo akterja in »čakajo na navodila«, sami pa ne storijo niče- sar, kar lahko vodi do številnih izgubljenih priložnosti ter tudi nevarnosti za določen gospodarski ali politični ugled države. 7 Udovič (2009) konceptualizira gospodarsko diplomacijo tudi glede na njeno časovno komponento. Po njegovem mnenju se gospodarska diplomacija oblikuje časovno po dveh načelih: ex-ante in ex-post. Ex-ante gospodarska diplomacija se ukvarja predvsem z vprašanji vstopa podjetij na trg (lahko bi jo zato imenovali strategija odpiranja vrat), ex-post gospodarska diplomacija pa se začne odvijati takrat, ko pod- jetje že deluje na tujem trgu in potrebuje »pomoč države pošiljateljice« ob nastalih problemih (to strategijo bi lahko označili kot kurativno delovanje). Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 624 Tabela 1: PREDNOSTI IN SLABOSTI MODELOV GOSPODARSkE DIPLOMACIJE Model Prednosti Slabosti Državocentrični (strukturni) 1. Visoka simbolna moč 2. Dostop do najvišjih odločevalskih vrhov 3. Jasna linija odločanja in določanja prioritet 4. Nacionalni interes kot vodilo 5. Sposobnost ex-ante in ex-post delovanja 6. Jasnost financiranja 1. Nevarnost birokratizacije in razpršenost odgovornosti 2. Togost v odzivanju na krize in pobude 3. Težave z definicijo nacionalnih interesov in selekcijo projektov, ki zaslužijo pomoč 4. Notranje- in mednarodnopravne ovire 5. Nizka stopnja učinkovitosti 6. Omejeni finančni viri, kriteriji javnih financ Interesni (agentski) 1. Fleksibilnost, hitrost, odsotnost birokracije 2. Jasna linija odgovornosti ter usmerjenost k uporabniku 3. Večja zmožnost ustvarjanja odnosov na ravneh business- to-business (B2B) in business- to-consumer (B2C) 4. Višja stopnja učinkovitosti od državocentričnega modela 5. Ciljnost financiranja 1. Nizka simbolna moč, omejen domet, zavzemanje le za člane 2. Nepoznavanje okolja, podcenjevanje značilnosti države vstopa 3. Omejeno znanje, odsotnost stikov s državo sprejemnico 4. Odsotnost strateškega in celovitega delovanja 5. Omejena sredstva, nestanovitnost v dotoku sredstev Mešani* 1. Visoka simbolna legitimacija in sočasno večja učinkovitost 2. Hiter angažma veleposlaništva, če je potrebno, sicer predvsem vodenje poslov po načelu podjetniških pobud 3. Primerno uravnoteževanje med interesi »države« in »podjetij« 4. Sposobnost delovanja ex-ante in ex-post 1. Nevarnost pretiranega približevanja ali državocentričnemu ali interesnemu modelu in privzemanje njegovih slabosti 2. Prevelika razpršenost odgovornosti in s tem nevarnost neučinkovitosti in nedelovanja sistema 3. Problem pristojnosti in odgovornosti * Mešani model lahko prehaja med vsemi tremi stopnjami – državocentričnim, interesnim in akterskim, zato ga je treba, ko ga analiziramo, časovno in krajevno zamejiti, da bi vedeli, za katero obliko gre. Vir: Lasten prikaz. Vse naštete prednosti in pomanjkljivosti opisanih treh modelov izhajajo iz logike delovanja teh modelov. A kot vedno v odnosih, v diplomatskih pa je to še toliko bolj pomembno, pridemo do vprašanja izvajalcev in udele- žencev v modelih; to lepše napiše Svetličič (2011a: 124ff), ko pravi, da so kadri tisti, ki odločajo o uspešnosti ali neuspešnosti določene aktivnosti znotraj gospodarske diplomacije (prim. tudi Jazbec, 2022). Zato je treba tudi te kadre primerno izbrati glede na njihove značilnosti in sposobnosti, soča- sno pa upoštevati tudi njihov status. Če imajo v državocentričnem modelu običajno že vnaprej določen (diplomatski) status, kar jim daje in določa prednosti in slabosti, pa je v interesnem modelu njihov status odvisen Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 625 predvsem od moči interesne skupine ali organizacije, ki jih je predlagala. Najbolj fleksibilen pri njihovem uveljavljanju je mešani model, ki omogoča na eni strani, da dobijo vse prednosti iz državocentričnega modela, sočasno pa jim ni treba biti del tega modela (in s tem slabosti zmanjšujejo); na drugi strani pa lahko koristijo predvsem fleksibilnost iz interesnega modela, ne da bi jim bilo treba sprejeti slabosti iz tega modela. Prikazane značilnosti navedenih modelov gospodarske diplomacije bomo v nadaljevanju preverjali na primeru treh analiziranih držav. Pri tem bomo skušali predvsem analizirati modele gospodarske diplomacije, ki jih obravnavane države imajo oz. jih vzpostavljajo, ter slednje oceniti glede na njihove prednosti in slabosti, kot so prikazani v Tabeli 1. Gospodarska diplomacija Avstrije, Slovenije in Srbije v primerjalni perspektivi Avstrija, Slovenija in Srbija so majhna in odprta gospodarstva, v katerih ima izvoz, pa tudi višje oblike izhodne internacionalizacije, velik vpliv na rast bruto domačega proizvoda. Za takšno obliko gospodarstva je še pose- bej pomembno, da država naredi vse potrebno, da se mednarodna trgovina odvija brez težav oz. da jo državna politika celo aktivno podpira. Pri tem se je treba zavedati, da je pomoč gospodarske diplomacije najbolj potrebna majhnim in srednjim podjetjem, ki se pri svojem vstopu na tuje trge in delo- vanju na njih pogosto soočajo s pomanjkanjem znanja, človeških in finanč- nih virov pa tudi z nepoznavanjem tujih trgov. 8 Kljub temu da v primeru treh analiziranih držav daleč največji del izvoza ustvarijo velika podjetja, postajajo majhna in srednje velika podjetja – tudi v obliki t. i. born global – vse pomembnejša za uspešno izhodno internacionalizacijo. 9 To gre pripi- sati predvsem dejstvu, da so majhna in srednje velika podjetja v primerjavi z velikimi podjetji fleksibilnejša in bolj odzivna (Cavusgil in Knight, 2015). Že skladno z nordijsko šolo internacionalizacije se majhna odprta gospo- darstva najprej internacionalizirajo na trge sosednjih držav oz. držav v regiji. Tej tezi pritrjujejo tudi naši podatki. Avstrija ima v Srednji in Jugovzhodni Evropi 35 % vseh svojih izhodnih tujih neposrednih investicij (ITNI) (Österreichische Nationalbank, 2023), Slovenija pa več kot 75 % (Banka Slovenije, 2022). Vse tri države tudi največ izvozijo na trge Evropske unije. 8 Tako Jaklič in Šešum (2019: 105) kot intervjuvanci v naši raziskavi ugotavljajo, da mala in srednje velika podjetja potrebujejo največ pomoči pri internacionalizaciji svojega poslovanja, in sicer predvsem v njeni začetni fazi, ki je pogojena z omejenimi finančnimi in človeškimi viri, pomanjkanjem znanja ter nasploh višjimi fiksnimi stroški vstopa na tuje trge. 9 Tega se zavedajo tudi na pristojnih ministrstvih, saj so majhna in srednje velika podjetja še osrednji fokus gospodarske diplomacije vseh treh obravnavanih držav (BMEIA, 2019: 180; Golubović, 2020: 239; Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 2021: 3). Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 626 Povedano pokaže, da so si obravnavane države po izvoznih in investicijskih vzorcih podobne, zato bi bilo logično, da bi bili tudi vzorci vzpostavljanja, razvijanja in delovanja gospodarske diplomacije podobni. Slika 1: RAST BDP-JA V AVSTRIJI, SLOVENIJI IN SRBIJI MED LETOMA 2010 IN 2021 Vir: Pripravljeno na podlagi podatkov Svetovne banke (2023). Slika 2: DELEž IZVOZA V BDP-JU V AVSTRIJI, SLOVENIJI IN SRBIJI MED LETOMA 2010 IN 2021 Vir: Pripravljeno na podlagi podatkov Svetovne banke (2023). Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 627 Struktura delovanja gospodarske diplomacije oz. njen ponudbeni vidik Osrednji organ, okoli katerega se razvija gospodarska diplomacija Avstrije, je Avstrijska gospodarska zbornica (Wirtschaftskammer Österreich – WKÖ), kar pomeni, da bi lahko avstrijski model umestili na prvi pogled v interesnega, a le če ne poznamo povezovanja WKÖ z državnimi deležni- ki. 10 Točneje bi bilo avstrijski model umestiti v mešani model, v katerem ima WKÖ res primat, a je njeno delovanje usklajeno z drugimi struktu- rami v državi. WKÖ ima poleg urada na Dunaju tudi deželne gospodarske zbornice v vsaki izmed devetih 11 zveznih dežel, ki pokrivajo svoje lokalno območje (kar kaže tudi spletna stran WKÖ) in interese podjetij iz posa- mičnih dežel. Zunanji obraz WKÖ predstavlja Advantage Austria. Njena glavna naloga je, da skrbi za promocijo zunanje trgovine v več kot 70 državah sveta (Advantage Austria, 2022). Četudi je Advantage Austria kot del WKÖ (uradno) ločen del avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve, podatki kažejo, da ima Advantage Austria, kjer je le mogoče, sedež kar na veleposlaništvu; 12 to po mnenju sogovornikov »prinaša finančne, vsebinske in organizacijske sinergije« (Smole, 2022AT-a). 13 Slovenska gospodarska diplomacija je v svojem razvoju prešla številne faze in tudi oblike delovanja (prim. Udovič, 2013: 255–304; Jekovec, 2012; Ramšak, 2014; 2015; Udovič, 2017; Udovič in Vojinović Jaćimović, 2019; Udovič, 2022). Od leta 2009 je nosilec gospodarske diplomacije Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), ki pri izvajanju gospodarske diplomacije sodeluje s podpornimi institucijami, kot so npr. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Gospodarska zbornica Slovenije, SID banka, SPIRIT Slovenija in Slovenska turistična organizacija. Predstavništva gospodarske diplomacije so v slovenskem sistemu integrirana v strukturo MZZ, kar pomeni, da imajo nekatera veleposlaništva rezidenčne, druga pa nerezidenčne ekonomske svetovalce. Trenutno je teh svetovalcev 19, večina jih je lociranih v evrop- skih državah, in še to v glavnih mestih (na veleposlaništvu), z izjemo Milana in Šanghaja. V nekaterih primerih se gospodarska diplomacija poslužuje tudi lokalnega osebja, ki je lahko v izrazito pomoč pri oblikovanju smernic, iskanju partnerjev in pridobivanju poslov za slovenska podjetja. Slovenski model je tako klasičen državocentričen model. 10 V Avstriji je članstvo v gospodarski zbornici obvezno in ne prostovoljno, kot je v Sloveniji. 11 Avstrijske zvezne dežele so Predarlska, Tirolska, Štajerska, Solnograška, Zgornja Avstrija, Spodnja Avstrija, koroška, Gradiščanska in mesto Dunaj. 12 V Sloveniji imamo takšen primer, ko je sedež Advantage Austria na sedežu avstrijskega veleposlani- štva, na Prešernovi 23 v Ljubljani. 13 To mešanje med interesnim in državocentričnim modelom je zanimivo ne samo z vidika ureja- nja gospodarske diplomacije Avstrije, ampak tudi z vidika privilegijev in imunitet, ki pripadajo članom Advantage Austria po Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih (31. in 34. člen ter 42. člen DkDO). Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 628 Podobno kot v Sloveniji je tudi v Srbiji, kjer se je po desetletju posta- vljanja gospodarske diplomacije (Udovič et al., 2014) ta dokončno ustalila na Ministrstvu za zunanje zadeve. A ker se ta še ni dovolj razvila, dejansko gospodarsko diplomacijo Srbije vodita Ministarstvo trgovine, turizma i telekomunikacija in Privredna komora Srbije, 14 ki ima svoje predstavnike v sosednjih državah in državah najpomembnejših trgovinskih partnericah (Nemčija in Italija) (Smole, 2022XS-f). 15 Povedano nakazuje na trotirno gospodarsko diplomacijo Srbije, pri čemer je ta uradno del MZZ, de facto pa jo izvaja predvsem Privredna komora Srbije. Deklarativno je torej srbski primer tipični primer državocentrične gospodarske diplomacije, dejansko pa gre za mešani model, ki je bližje interesnemu kot državocentričnemu. Kako poteka vsakodnevno delovanje gospodarske diplomacije v analizi- ranih državah? V Avstriji je WKÖ skupaj z Advantage Austria glavni odločevalec in izva- jalec gospodarske diplomacije. Operativni sestanki med različnimi dele- žniki v avstrijskem sistemu potekajo tedensko, strateški na najvišji ravni vsaj dvakrat letno, na nižjih pa pogosteje, odvisno od tematike, njenega pomena za gospodarstvo Avstrije in tudi od strateških odločitev države (Smole, 2022AT-c). Slovenski sistem je v primerjavi z avstrijskim veliko bolj tog, komunika- cija med akterji, ki se v določeni meri še vedno razumejo kot konkurenti, poteka občasno, ob potrebah. Pri tem obstajata dve ravni pogovorov in dogovorov: formalna in neformalna. Formaliziran okvir dogovarjanja deležnikov znotraj sistema gospodar- ske diplomacije predstavlja Svet za internacionalizacijo, ki ga skupaj vodita Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Gre za letna ali polletna srečanja, na katerih se deležniki slovenske gospodarske diplomacije srečujejo in razpravljajo o zadevah in izzivih, povezanih s programom internacionalizacije. Drugo raven predstavlja ope- rativna koordinacija. Ta je v veliki meri prepuščena posameznikom (Smole, 2022SI-a, f) ter se odvija tako vertikalno (MZZ v odnosu do podpornih insti- tucij) kot horizontalno (podporne institucije usklajujejo svoje programe in aktivnosti). Odvija se na podlagi osebnega zaupanja, poprejšnjega sode- lovanja, pozitivnih izkušenj in tudi prijateljskih stikov, ki so jih uradniki in drugi vzpostavili skozi leta delovanja slovenske gospodarske diplomacije (Udovič, 2023). V Srbiji je zaradi nerazvite gospodarske diplomacije še vse prepuščeno sprotnim aktivnostim različnih deležnikov. Formalno vlogo za pobude ima 14 Članstvo v Privredni komori Srbije je obvezno. 15 V Srbiji je treba na področju gospodarske diplomacije omeniti še en organ, in sicer Razvojno agen- cijo Srbije, ki skrbi predvsem za privabljanje investicij. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 629 njihovo zunanje ministrstvo, a dejansko se institucije po načelu »ko rabiš, pokliči«, same usklajujejo med sabo. Je pa Srbija malce posebna v tem oziru, saj si – za razliko od Avstrije in Slovenije – bolj prizadeva za vhodne inve- sticije, sama pa veliko manj časa namenja področju spodbujanja izhodne internacionalizacije in diverzifikacije svojega gospodarstva (prim. Bellina, 2019; Smole, 2022XS-a, b, d; Golubović, 2020: 243). Pričakovanja do gospodarske diplomacije oz. vidik povpraševanja Kot ugotavlja že Jakličeva (2011: 751–775), je za uspešno delovanje gospodarske diplomacije samo njen dober ustroj premalo. Pri ustroju in sto- ritvah, ki jih gospodarska diplomacija ponuja, mora priti do preseka s potre- bami podjetij, še posebej majhnih in srednje velikih, ki pri svoji internacio- nalizaciji najbolj potrebujejo delovanje gospodarske diplomacije države. Da pa bi do preseka med ponudbo in povpraševanjem prišlo, morajo uporab- niki uslug gospodarske diplomacije najprej poznati strukturo gospodarske diplomacije, nato pa tudi instrumente, ki jih slednja lahko uporablja. Po raziskavi, ki jo je opravil Smole (2022AT-a, c, e), večina avstrijskih pod- jetij pozna ustroj avstrijske gospodarske diplomacije in tudi ve, kaj lahko od tega ustroja pričakujejo. Zadeva je malce drugačna v Sloveniji in Srbiji. V Sloveniji je v zadnjih letih 16 zaznati napredek pri prepoznavnosti gospodar- ske diplomacije, še posebej med gospodarstveniki. Ti so namreč ozavestili, da gospodarska diplomacija kot struktura v MZZ obstaja, seznanjeni so tudi s tem, kakšne usluge jim gospodarska diplomacija ponuja. Ni najbolj jasno, kdo konkretno znotraj sistema (bodisi MZZ bodisi podporne organizacije) so tisti akterji, ki lahko določenemu podjetju pomagajo ali ex-ante ali ex- -post. Pri tem nejasnost pooblastil v javni službi in pretekle izkušnje (npr. v preteklosti je GZS delala za vsa podjetja, imela celo svojo mrežo pred- stavništev; dandanes dela samo za naročnike ali plačnike) ustvarjajo nekak občutek občasne zmedenosti majhnih in srednje velikih podjetij, na koga naj se v primeru svojih potreb obrnejo. Glede na to, da v Srbiji gospodarsko diplomacijo šele vzpostavljajo, je ta slabo razumljena in prepoznana (Smole, 2022XS-a, b, c, d, f), predvsem pa mora najprej dobiti večjo vlogo znotraj diplomacije. Ob tem ne gre prezreti pomena promocije gospodarske diplo- macije kot aktivnosti per se, ki jo morajo nosilci gospodarske diplomacije opraviti, da bi gospodarska diplomacija lahko sploh delovala, kot bi morala. 16 Zanimiva je Smoletova (ibid.) ugotovitev, da so podjetja, ki so usluge gospodarske diplomacije v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve uporabljala (v Sloveniji so to bila predvsem velika podjetja, ki so te storitve uporabljala predvsem ex-post), zaznala napredek v kakovosti storitev gospodarske diplo- macije; podjetja, ki uslug gospodarske diplomacije niso uporabljala, pa so menila, da slednja ni koristna. Preseneča tudi, da je bilo nekaj nekdanjih ekonomskih svetovalcev, ki niso več v ustroju državne uprave, zelo kritičnih do organizacije in delovanja slovenske gospodarske diplomacije. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 630 V Avstriji je promocija dela gospodarske diplomacije (in njenih uspehov) integralni del aktivnosti gospodarske diplomacije; v Sloveniji je tovrstna promocija relativno šibka, kar pomeni, da je nepoznavanje glavni razlog, da se podjetja gospodarske diplomacije sploh ne poslužujejo. Podobno je v Srbiji, kjer je gospodarska diplomacija še v povojih, izjemo predstavlja Razvojna agencija Srbije (RAS). 17 Seveda je z vidika povpraševanja po storitvah gospodarske diplomacije nujno vedeti, kaj boš vprašal oz. kako boš pristopil k ponudniku in izvajalcu gospodarske diplomacije. Če v Avstriji velja, da se podjetja načeloma bolje pripravijo na izhodno internacionalizacijo, so povpraševanja po storitvah gospodarske diplomacije v Sloveniji izhodiščno bolj problematična, saj so slovenska podjetja, predvsem majhna in srednje velika, za gospodarsko diplomacijo nezainteresirana in slabo pripravljena. Posledično so vprašanja in prošnje, ki jih napotujejo na ekonomske svetovalce doma ali na tujem, presplošne, pogosto se nanašajo na pridobivanje informacij, dostopnih v javno dostopnih virih in mnogokrat poslanih na različne naslove (Smole, 2022GDS-i, k, t, ž, ac). Kadrovska politika snovanja gospodarske diplomacije Omenili smo že, da so za uspešno gospodarsko diplomacijo ključni predvsem ljudje, ki delujejo tako doma ali v tujini (prim. Naray, 2015: 161; Svetličič, 2011a). V Sloveniji, kjer je hrbtenica gospodarske diploma- cije Ministrstvo za zunanje zadeve, je večina ljudi, ki deluje v gospodarski diplomaciji, s tega ministrstva, nekateri so v sistem gospodarske diploma- cije prišli z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Prehajanja med javno upravo in gospodarstvom v slovenskem sistemu skorajda ni. Poleg tega je v slovenskem sistemu tudi težava, da se v gospodarski diplomaciji znotraj ministrstva za zunanje zadeve od diplomatov, ki to nalogo oprav- ljajo, nasploh »pričakuje več aktivnosti in delovanja, kar povzroči, da se jih mnogo odloči, da gredo delat drugam, v druge sektorje ali direktorate« (Udovič, 2014). V Srbiji klasičnih gospodarskih diplomatov sicer še nimajo, se pa zave- dajo, da bodo morali na tem področju narediti smele korake, če bodo želeli 17 Zanimiv članek z naslovom “Ekonomska diplomatija pogrešna ideja” je bil leta 2009 objavljen v srbski reviji Blic. V članku avtor pojasnjuje, da je delovanje gospodarske diplomacije metanje denarja proč, saj tuje naložbe privlačijo dobri zakoni in manj korupcije, ne pa več gospodarskih svetovalcev. Poleg tega so po njegovem mnenju informacije danes prosto dostopne in jih tuji vlagatelji dobijo prej, kot če bi vprašali gospodarskega svetovalca, ki deluje na veleposlaništvu ali predstavništvu države pošiljateljice. Avtor članek sklene z mislijo, da Srbija zato ne potrebuje gospodarske diplomacije, ampak evropsko, saj se v Bruslju gradi javna podoba in prihodnost, ter dodaja »to, z gospodarskimi diplomati je zastarelo razume- vanje diplomacije in nerazumevanje interesov Srbije«. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 631 biti uspešni. Eden takih korakov je, da bodoče kadre, ki bi lahko delovali v gospodarski diplomaciji, iščejo tudi med izstopajočimi študenti srbskih uni- verz (Smole, 2022SI-a). Poleg številčne okrepitve gospodarske diplomacije namenjajo pozornost tudi neprestanemu izobraževanju, ki naj bi pripomo- glo k širini in dvigu kompetenc posameznika (Golubović, 2020: 250; Smole, 2022XS-a). V Avstriji so na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj oblikovali stalno in stabilno politiko upravljanja s človeškimi viri v gospodarski diplomaciji. Pri tem ima ključno vlogo izbor kadrov, njihovo usposabljanje in motivira- nje. Vse tri faze delovanja gospodarske diplomacije zagotavljajo tudi diplo- matski status, ki ga ekonomski svetovalci dobijo, četudi so del WKÖ in ne ministrstva za zunanje zadeve. Ta jim namreč »daje težo in lajša mreženje« (Smole, 2022AT-c). Napredovanje v sistemu Advantage Austria je postopno, in sicer lahko posameznik šele po šestih letih neprekinjenega delovanja v sistemu Advantage Austria v tujini prevzame mesto direktorja tega pred- stavništva (Smole, 2022AT-a). Situacija je v Sloveniji drugačna. Ministrstvo za zunanje zadeve je izobra- ževanja v gospodarski diplomaciji zasnovalo predvsem znotraj t. i. diplo- matskega in višjega diplomatskega izpita, pri čemer je eden od modulov v zelo skromnem obsegu pokrival tudi delovanje gospodarske diplomacije. Podobna struktura se je vzpostavila tudi spomladi 2023, ko so bili priprav- ljeni učni načrti prenovljenega predmetnika Diplomatske akademije, ki so predvidevali prav tako predavanje o gospodarski diplomaciji na osnovni in višji ravni. Ostala izobraževanja niso strukturno organizirana, ampak so spo- radična in prepuščena zanimanju posameznika, ki na tem področju deluje. Druge značilnosti delovanja gospodarske diplomacije Avstrije, Slovenije in Srbije Čeprav so si obravnavane države v mnogočem različne, pa vse tri države gospodarsko diplomacijo postavljajo visoko na listi prioritet. Razlika, ki se opazi, je v udejanjanju deklarativnih zavez v praksi, ki peša predvsem v Srbiji, v Sloveniji pa na žalost še vedno zaostaja. Ali gre tu predvsem za vpra- šanje organizacije ali pa le delovanja deležnikov, je dilema, ki jo bo še treba osvetliti, a za naš primer je pomembno poudariti, da se je avstrijski model, ki je mešan, izhodiščno resda interesen, a z močnimi državocentričnimi kontu- rami, izkazal za najboljšega. Tam, kjer je potrebno, vstopi »formalna« država. V tej točki se model približa bolj državocentričnemu, tam, kjer te potrebe ni, pa se gospodarska diplomacija odvija načeloma po klasičnih poslovnih običajih. Če avstrijski model izhaja predvsem iz potreb avstrijskih podjetij, sloven- ski in srbski gospodarsko diplomacijo razumeta veliko bolj državocentrično, Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 632 kar pomeni, da se »država« odloča, kje, kako in zakaj. To se kaže tudi npr. v odločitvah, da se v izvajanje gospodarske diplomacije vse bolj vključuje izseljence in zdomce, hkrati pa tudi, da se v zadnjih mesecih odločamo za odprtje novih veleposlaništev na podlagi interesa podjetij oz. širše – gospo- darskega interesa države. 18 Slovenija si pri izvajanju svoje gospodarske diplomacije pomaga formalno tudi z mrežo slovenskih častnih konzulov, premalo pa po mnenju nekaterih izkorišča mrežo tujih častnih konzulov (Esih, 2023), ki bi lahko pomagali predvsem v državah, kjer nimamo stal- nega rezidenčnega predstavništva. Pomembna razlika med obravnavanimi oblikami gospodarske diploma- cije je tudi podjetniška kultura oz. delovanje podjetij. Če pogledamo npr. pomen povratnih informacij za uspešno delovanje gospodarske diplo- macije, lahko ugotovimo, da avstrijska podjetja svojim institucijam pogo- sto pošiljajo povratne informacije o (ne)uspelih poslih, izzivih in težavah. Drugačna je situacija v Sloveniji, kjer velja pregovorna omertà, ko se podje- tja oglasijo običajno takrat, ko so z delom državnih organov nezadovoljna, na drugi strani pa se gospodarski svetovalci pogosto pritožujejo, da od pod- jetij ne dobijo informacij o tem, kaj se je zgodilo z določenim poslom, ki so ga pomagali pripravljati, saj se podjetja na povpraševanje o tem ne odzo- vejo ali pa se celo izgovorijo na poslovno skrivnost. 19 Podobno je tudi v Srbiji, kjer zaradi začetkov ne ena ne druga stran ne pričakuje informacij in posredovanja le-teh. A to ni pomembno samo z vidika poslovne kulture, ampak tudi merjenja učinkovitosti in uspešnosti gospodarske diplomacije. Vprašanje, ki ostaja nerazrešeno in se pojavlja v zvezi z gospodarsko diplomacijo, je tudi, ali gospodarska diplomacija upravičuje svoj obstoj in sredstva, ki jih za svoje delovanje porabi. Gre za nerešljivo dilemo, saj je nemogoče ugotoviti, koliko gospodarska diplomacija odnese iz proračuna in koliko vanj prinese, prav tako je nemogoče ugotoviti, koliko (ne)uspešno delovanje gospodarske diplomacije prinese ali odnese z vidika rasti bruto domačega proizvoda. 20 A ker je gospodarska diplomacija tudi izpostavljena 18 Tak primer je npr. Alžirija, kjer sta novembra 2022 ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in minister za infrastrukturo Bojan kumer podpisala sporazum o dobavi plina Sloveniji. 19 Seveda poslovna skrivnost ni neki nebodigatreba, ampak je z njo potrebno ravnati zelo previdno. Nezaupanje do državnih uradnikov, da bi lahko kakšno poslovno skrivnost »predali« konkurenci, hromi tudi komunikacijo med podjetji in ponudniki gospodarske diplomacije. 20 Na tem mestu bi rada spomnila na anekdoto, ki se je zgodila pred leti na Slovenskem, ko je eden od ministrov od svojega ministrskega kolega terjal, da mu pojasni, koliko gospodarska diplomacija doda k rasti bruto domačega proizvoda. Zahteva je bila neresna, saj je bilo vsakomur jasno, da se tega ne da realno izračunati, in je imela predvsem politično ozadje. Da bi rešili zagonetko, so uradniki z enega od ministrstev poklicali profesorja na eni od slovenskih fakultet, ki se je delno spoznal na področje gospodar- ske diplomacije, ter ga vprašali, kako bi izračunali doprinos gospodarske diplomacije k rasti bruto doma- čega proizvoda. Profesor jih je najprej skušal prepričati, da je to jalovo početje, a ni uspel. ko je videl stisko uradnikov, je kot iz topa ustrelil: »Gospodarska diplomacija prinese k rasti BDP 17 %.« Nejeverni uradniki so ga nato vprašali, kako je to tako hitro izračunal, če je še maloprej vztrajal, da se to ne da izračunati. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 633 javnosti in tudi vprašanjem o njeni uspešnosti, je smiselno o njej razmišljati tudi skozi oči njene promocije. In to ne samo med zainteresirano javnostjo – podjetji, ampak tudi v širši javnosti, ki običajno kroji javno mnenje glede razreza proračuna. Hitreje kot bo usidrano v splošno zavest, da je gospo- darska diplomacija nujna in potrebna državna dejavnost, manj bo nepotreb- nih vprašanj o tem, koliko stane ter koliko doprinese k proračunu in k rasti bruto domačega proizvoda. Slika 3: FORMULAR ZA VSEBINSkO POROČANJE EkONOMSkIH SVETOVALCEV V SLOVENSkI GOSPODARSkI DIPLOMACIJI Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, interno gradivo (n. d.). Nasmejal se je in dejal: »Začutil sem. Pa naj ta drugi minister dokaže, da je odstotek, ki sem ga povedal, nepravilen.« Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 634 Razprava in sklep Namen članka je bil s pomočjo primerjalne analize gospodarske diplo- macije v majhnih državah z različno gospodarsko-politično strukturo ugo- toviti, če obstajajo »naddržavne« značilnosti gospodarske diplomacije, ter s to ugotovitvijo dodati kamenček v mozaik preučevanja diplomacije znotraj diplomatskih študij. Pri tem nas je vodilo raziskovalno vprašanje, osredi- njeno na modele gospodarske diplomacije znotraj teorije diplomatskih štu- dij, ter kako se te značilnosti kažejo v konkretnih analiziranih primerih. Na podlagi analize smo prišli do štirih ugotovitev. Prvič, v diplomatskih študijah se vse bolj oblikuje kanonsko razumeva- nje o treh modelih gospodarske diplomacije – državocentričnemu, intere- snemu in mešanemu. Nekateri avtorji sicer druga dva modela še natančneje delijo na njihove podoblike, a to je bolj preferenca posameznih avtorjev, ki z večjo fragmentacijo modelov morda želijo bolje prikazati le določene poudarke. Dodana vrednot te delitve je tudi vprašanje prednosti in slabosti vsakega od modelov. V Tabeli 1 smo to zelo natančno prikazali, a na tej točki želimo poudariti – kar je z vidika diplomatskih študij izjemnega pomena –, da je tudi pri oblikovanju pomena gospodarske diplomacije pomembna simbolna komponenta (več o tem prim. Arbeiter in Udovič, 2017; Arbeiter, 2019), ki se morda za gospodarsko diplomacijo prima facie ne zdi logična. Pomen simbolike se v gospodarski diplomaciji pojavlja predvsem v dveh primerih: (1) ko podjetja vstopajo na trge, kjer ima država pomembno vlogo; tam se tudi interesni modeli bolj približujejo državocentričnim, saj tako podjetniki lažje pridejo do najvišjih funkcij in lažje sklepajo posle; (2) ko pride do težav na določenih trgih ali pri izvedbi določenih poslov (torej v primerih ex-post) in je roka interesnega modela prekratka oz. je potrebna pomoč države (morda tudi kar klic kakšnega ministra ali celo višjega funk- cionarja v prestolnico druge države). V obeh primerih se tudi interesni ali mešani modeli zelo močno približajo državocentričnemu. Druga ugotovitev, ki smo jo prikazali v članku, je, da je gospodarska diplo- macija nad politično-gospodarskimi značilnostmi države. Vse obravnavane države se namreč soočajo z enakimi vprašanji, le rešitve, ki jih oblikujejo, so morda drugačne. Tu delno izstopa Srbija, kjer so aktivnosti v gospodarski diplomaciji šele na začetku, zato je na tej točki težko ocenjevati, kako se bo ta razvila. Kar zadeva rešitve ključnih vprašanj, bi lahko rekli, da so te pogojene z zgodovinskim razvojem gospodarske diplomacije v državi in njeno tradi- cijo. V Avstriji, kjer je družbeno uveljavljen in sprejet korporativen in regiona- len sistem upravljanja družbe, se odgovori na vprašanja gospodarske diplo- macije (finance, kadri, struktura, izobraževanje) tudi oblikujejo na teh ravneh. Podobna je situacija v Sloveniji, le z drugačnimi rezultati. Ker je naš družbeni sistem nagnjen k centralizaciji in državocentričnosti, so tudi aktivnosti v Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 635 gospodarski diplomaciji izvedene predvsem v okviru državnega udejstvova- nja v njej. To je še posebej res po ukinitvi obveznega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije, ki je iz paradržavnega združenja postala interesno združe- nje (le) svojih članov. Sedemnajst let po tej reformi lahko ocenimo, da je bilo to preoblikovanje za razvoj gospodarske diplomacije v Sloveniji škodljivo. Tretja ugotovitev izhaja iz razmišljanja Jakličeve (2011) ter Jakličeve in Šešuma (2019) o pomenu preseka med ponudbo in povpraševanjem za delo- vanje gospodarske diplomacije. Morda se ta ugotovitev nanaša še najbolj na vprašanje ocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti gospodarske diplomacije. Teh dveh dejavnikov namreč ne moremo meriti v odstotkih doprinosa k bruto domačemu proizvodu ali zaposlenosti na kratki rok, lahko pa učinke gospodarske diplomacije merimo na daljši rok, in sicer prek tega, koliko poslov, ki so jim bila odprta vrata, je bilo izvedenih, kakšen je njihov izplen, koliko ljudi je dodatno zaposlenih, kakšna je dodana vrednost teh poslov itd. A za to je treba imeti povratne informacije podjetij, ki morajo jasno pove- dati, kdaj jim je gospodarska diplomacija pomagala, kdaj samo do določene mere, pa tudi, če jim je kdaj škodovala. Razmere v mednarodni skupnosti so namreč vse bolj zapletene in tudi aktivnosti držav, kot je npr. gospodarska diplomacija, ni treba razumeti kot edino zveličavne. Dejstvo je, da se tudi mnoge podjetniške ideje »sfižijo«, da se le nekatere od mnogih uspešno ures- ničijo. Povratna informacija je tako ne samo želena, ampak nujno potrebna, če želimo, da se delo gospodarske diplomacije najbolje izkoristi. Četrta ugotovitev se nanaša na področje izobraževanja. Ugotovimo lahko, da so na področju izobraževanja za delovanje v gospodarski diplomaciji ključne tri točke: (a) izobraževanje mora biti stalno in na podlagi najnovejših podatkov. Svet postaja zelo nepredvidljiv (Raškovič, 2022), gospodarstvo pa je najbolj volatilno področje, tako da je pomembno, da so gospodarski sve- tovalci karseda najbolje opremljeni s potrebnimi kompetencami – ne samo za mednarodno poslovanje, ampak tudi za vnaprejšnje zaznavanje morebit- nih tveganj (kombinacija ex-post in ex-ante gospodarske diplomacije); (b) izbor kadrov za gospodarsko diplomacijo je izredno pomemben, veliko bolj kot struktura. Agent in akter sta tako zlasti v oddaljenih državah tista, ki nosita odgovornost za (ne)uspešnost državne gospodarske diplomacije; (c) poleg izbora je ključno motiviranje kadrov, ki jih pošiljamo v gospodar- sko diplomacijo. Ti so namreč pogostokrat izpostavljeni številnim dodatnim obremenitvam in preverjanjem (prim. slika 3), kar v napačnem uokvirjanju pošilja tudi napačen signal, da je treba v gospodarski diplomaciji delati več za enako plačilo. To pa je pot v pogubo. Končno, ugotovitev članka je tudi ta, da je kljub več kot dvajsetletnem aktivnem preučevanju gospodarske diplomacije kot pohladnovojnega kon- cepta v diplomatskih študijah treba še veliko postoriti. Odpirajo se vpraša- nja pomena novih akterjev v gospodarski diplomaciji, njihovega dosega Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 636 ter zmožnosti; postavljajo se dileme odnosa med spodbujanjem gospodar- stva z režimi, ki kršijo mednarodno pravo; vznikajo premisleki o tem, kaj je še gospodarska diplomacija in kaj je vojno dobičkarstvo. In gospodarska diplomacija seveda postaja vse bolj tudi del odnosov z javnostmi. Pa še bi se našlo dilem, konceptualizacij in odprtih raziskovalnih vprašanj, na katere ta članek ne daje odgovora. Daje pa izhodišča za raziskovanje v prihodnje. LITERATURA Aguilera, Ruth V., in Birgitte Grøgaard (2019): The dubious role of institutions in international business: A road forward. Journal of International Business Studies 50 (1): 20–35. Aleidan, Megbel (2019): Commercial Diplomacy as a Part of National Transformation and its Impact on the Internationalization of SMEs: Evidence from Saudi Arabia. Asian Economic and Financial Review 9 (9): 1019–1031. Arbeiter, Jana (2019): Symbolic importance of diplomatic protocol: common heri- tage and order of precedence of seven countries of former Yugoslavia. Revista româna de ştiinţe politice 19 (2): 157–174. Arbeiter, Jana, in Boštjan Udovič (2017): Does the Mediterranean exist in states’ dip- lomatic rituals?: a comparison of Mediterranean states’ préséance. International journal of Euro-Mediterranean studies 10 (2): 79–106. Arbeiter, Jana, Maja Bučar in Boštjan Udovič (2019): Slovenian development cooperation and commercial diplomacy: twins or rivals?. Teorija in praksa 56 (posebna št.): 454–471. Bellina, Željko (2019): Commercial Diplomacy in the service helping to attract Foreign Direct Investment: The case of the Republic of Serbia. Teorija in praksa 56 (1): 53–73. Bogner, Alexander, in Wolfgang Menz (2009): The Theory-Generating Expert Interview: Epistemological Interest, Forms of Knowledge, Interaction. V: Alexander Bogner, Beate Litting in Wolfgang Menz (ur.), Interviewing Experts, 43–80. Baginstoke: Palgrave MacMillan. Bogner, Alexander, Beate Litting in Wolfgang Menz (2018): Generating qualitative data with experts and elites. V: Uwe Flick (ur.), The SAGE Handbook of qualita- tive data collection, 652–667. Thousand Oaks: Sage Publications. Bojinović, Ana (2004): Zahodni Balkan – priložnost Slovenije v Evropski uniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Brglez, Milan (2021): Predavanje pri predmetu Diplomatski in konzularni odnosi. Ljubljana, 5. januar 2021. Cavusgil, Tamer, in Gary Knight (2015): The born global firm: An entrepreneurial and capabilities perspective on early and rapid internationalization. Journal of International Business Studies 46 (1): 3–16. de la Carriere, Guy C. (1998): La diplomatie Economiqué. Le diplomatie et le mar- ché. Paris: Economica. Döringer, Stefanie (2021): ‘The problem-centred expert interview’. Combining qualitative intervierwing approachs for investigating implicit expert knowl- edge. International Journal of Social Research Methodology 24 (3): 265–278. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 637 Fry-McKibbin, Rennee, in Than Thuong Nguyen (2019): Does Commercial Diplo- macy Overcome Impediments to International Economic Flows? The Case of Australia. The Hague Journal of Diplomacy 14 (4): 379–401. Giddens, Anthony (1979): Central Problems in Social Theory. Berkeley: University of California Press. Golubović, Zoran (2020): Savremena ekonomska diplomatija. Beograd: Partenon. Gruden, Tina (2005): Pomen in naloge ekonomsko-poslovne diplomacije kot se stav- nega dela zunanje politike držav: primer Slovenije. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Hajdukiewicz, Agnieszka (2019): The role of commercial diplomacy in promoting and facilitating international business. International Entrepreneurship Review 5 (3): 129–144. Jekovec, Katja (2012): Vloga in pomen deležnikov v ekonomski diplomaciji Republike Slovenije. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Jaklič, Andreja (2011): Razvoj storitev ekonomske diplomacije: vrzel med ponudbo in povpraševanjem v pospeševanju internacionalizacije. Teorija in praksa 48 (3): 751–775. Jaklič, Andreja, in Slobodan Šešum (2019): Commercial diplomacy´s role in enter- ing foreign markets in the age of global value chains. International Journal of Diplomacy and Economy 5 (2): 100–132. Jazbec, Milan (2022): Diplomacy and management: in a search of an intersection in the time of globalisation. International Journal of Diplomacy and Economy 8 (2): 209–221. Justinek, Gorazd (2011): Evaluation of the economic diplomacy model in the Republic of Slovenia. International journal of trade and global markets 1 (1): 405–419. Justinek, Gorazd (2018): (Economic) diplomacy: in need of a new paradigm?. V: Peter A. G. Bergeijk in Selwyn J. V. Moss, Research handbook on economic diplo- macy: bilateral relations in a context of geopolitical change, 30–38. Cheltenham: Edward Elgar. Kesteleyn, Jennifer (2014): Belgian Multinationals and Public–Private Partnerships in Economic Diplomacy. The Hague Journal of Diplomacy 9 (1): 24–50. Lee, Donna, in Huub Ruel (2012): Introduction. Commercial diplomacy and inter- national business: Merging international business and international relations. V: Huub Ruel (ur.), Commercial Diplomacy and International Business: A concep- tual and empirical observation, XIII-XIX. Bingley: Emerald. Mercier, Alexander (2007): Commercial Diplomacy in Advanced Industrial States: Canada, the UK and the US. Den Haag: Netherlands Institute of International Relations “Clingendael”. Naray, Olivier (2011): Commercial Diplomats in the Context of International Business. The Hague Journal of Diplomacy 6 (1–2): 121–148. Naray, Olivier (2012): Commercial diplomacy: an integrative framework. Inter- national Journal of Diplomacy and Economy 1 (2): 119–133. Naray, Olivier (2015): An Empirical Analysis of the Roles, Activities and Performance Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 638 of Commercial Diplomats in Promoting International Business. PhD Thesis. Neuchatel: University of Neuchatel. Okano-Heijmans, Maaike (2011): Conceptualizing Economic Diplomacy: The Crossroads of International Relations, Economics, IPE and Diplomatic Studies. The Hague Journal of Diplomacy 6 (1–2): 7–36. Ramšak, Jure (2014): ‘Socialistična’ gospodarska diplomacija: dejavnost Socia lis- tične republike Slovenije na področju mednarodnih ekonomskih odnosov 1974–1980. Annales, Series Historia et Sociologia 24 (4): 733–748. Ramšak, Jure (2015): Poskus drugačne globalizacije: slovensko gospodarstvo in dežele v razvoju 1970–1990. Acta Histriae 23 (4): 765–782. Raman Sharma, Revti, Matevž Rašković in Balwinder Singh (2021): The inverted curvilinear effects of business relationships on institutional success: the mod- erating role of global role complexity. Cross cultural & strategic management 29 (1): 1–23. Rana, Kishan (2016): Bilateral Diplomacy. New Delhi: Manas. Rašković, Matevž (2015): Economic sociology and the ARA interaction model. The Journal of business & industrial marketing 30 (5): 472–485. Rašković, Matevž (2022): International business policymaking for a “wicked” world. Journal of international business policy 5 (2022): 353–362. Rašković, Matevž, in Katalin Takacs Haynes (2021): (Re)discovering social iden- tity theory: an agenda for multinational enterprise internalization theory. Multinational business review 29 (2): 145–165. Reuvers, Shirin, in Huub Ruel (2012): Research on Commercial Diplomacy: A Review and Implications. V: Huub Ruel (ur.), Commercial Diplomacy and International Business: A Conceptual and Empirical Exploration, 1–27. Bingley: Emerald Group Publishing Limited. Ruel, Huub, in Lennart Zuidema (2012): The Effectiveness of Commercial Diplomacy A Survey Among Dutch Embassies and Consulates. Den Haag: Netherlands Institute of International Relations “Clingendael”. Ruel, Huub, in Robin Visser (2012): Commercial diplomats as corporate entrepre- neurs: explaining role behaviour from an institutional Perspective. International Journal of Diplomacy and Economy 1 (1): 42–77. Saner, Raymond, in Lichia Yiu (2003): International Economic Diplomacy: Mutations in Post-modern Times. Den Haag: Netherlands Institute of International Relations Clingendael. Seringhaus, Rolf, in Guenther Botschen (1991): Cross-National Comparison of Export Promotion Services: The Views of Canadian and Austrian Companies. Journal of International Business Studies 2 (1): 115–133. Singer, David J. (1961): The Levels of Analysis Problem in International Relations. V: Klaus Knorr in Sidney Verba (ur.), The International System: Theoretical Essays, 77–92. Princeton: Princeton University Press. Svetličič, Marjan (2011a): Kompetence za ekonomsko diplomacijo in mednarodno poslovanje: konvergenca ali divergenca? Uprava 9 (1): 123–167. Svetličič, Marjan (2011b): Diplomacija in mednarodno poslovanje v 21. stoletju: komplementarnost ali nadomestnost. Teorija in praksa 48 (3): 604–627. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 639 Teixeira, Aurora A., André Caiadoin Ana P. Africano (2015): The Usefulness of State Trade Missions for the Internationalization of Firms: An Econometric Analysis. The Hague Journal of Diplomacy 10 (2): 139–171. Udovič, Boštjan (2009): Ekonomska varnost in ekonomska diplomacija: primer tujih neposrednih investicij Nove Ljubljanske banke na trgih Zahodnega Balkana. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Udovič, Boštjan (2013): Zgodovina (gospodarske) diplomacije. Ljubljana: Založba Fakultete za družbene vede. Udovič, Boštjan (2017): »We told the truth about Yugoslavia ---«: Slovenian (para) diplomats in 1990–1992. Annales, Series Historia et Sociologia 27 (4): 713–730. Udovič, Boštjan (2022): “Danke Deutschland!”: the political and diplomatic con- tribution of the Federal Republic of Germany to the creation of independent Slovenia. Acta Histriae 30 (2): 535–564. Udovič, Boštjan, in Marjan Svetličič (2007): Majhne države v novih teorijah medn- arodne trgovine. Teorija in praksa 44 (1/2): 29–48. Udovič, Boštjan, Slavica Penev, Mihajlo Djukić in Marjan Svetličič (2014): Ko gosp- odarska diplomacija spregovori o sebi: empirična primerjava med Slovenijo in Srbijo. IB revija 48 (2): 49–59. Udovič, Boštjan, in Danijela Vojinović Jaćimović (2019): Osamosvojitev držav in »pozaba« zgodovinskih dosežkov: primer ne-nadaljevanja gospodarske diplo- macije Jugoslavije v Sloveniji in Črni gori po njuni osamosvojitvi. Annales, Series Historia et Sociologia 29 (1): 55–68. Udovič, Boštjan, in Jana Arbeiter (2021): Diplomacija v 21. stoletju: koncepti, metode in nove tematike. V: Boštjan Udovič in Jana Arbeiter, Diplomacija 21. stoletja: izhodišča, izzivi, pogledi, 7–22. Ljubljana: Založba Fakultete za družbene vede. van Bergeijk, Peter A. G. (2009): Economic Diplomacy and the Geography of Inter- national Trade. Cheltenham: Edward Elgar Publishing Limited. Wendt, Alexander (1987): The Agent-Structure Problem in International Relations Theory. International Organization, 41 (3): 335–370. VIRI Advantage Austria (2022): Dostopno prek https://www.advantageaustria.org/bh/ Startseite.en.html, 10. 1. 2023. Banka Slovenije (2022): Neposredne naložbe. Dostopno prek https://banka- slovenije.blob.core.windows.net/publication-files/neposredne_nalozbe_2021. pdf, 23. 1. 2023. Blic (2009): Ekonomska diplomatija pogrešna ideja. Dostopno prek https://www. blic.rs/komentar/ekonomija/ekonomska-diplomatija-pogresna-ideja/geldf6c, 23. 1. 2023. BMEIA (Federal Ministry for European and International Affairs) (2019): Foreign and European Policy Report. Dostopno prek https://www.bmeia.gv.at/en/the- ministry/foreign-and-european-policy-report/, 3. 3. 2022. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih – Vienna Convention on Diplomatic Relations (1961/1964). UNTS 500: 95. Jure SMOLE, Boštjan UDOVIČ TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 640 Esih, Uroš (2023): Častni konzuli bi pomagali državi. Dostopno prek https://www. delo.si/novice/slovenija/castni-konzuli-bi-pomagali-drzavi/, 18. 3. 2023. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) (2021): Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve, interno gradivo (n.d.): Formular za vsebinsko poro- čanje ekonomskih svetovalcev v slovenski gospodarski diplomaciji. Ljub ljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Österreichische Nationalbank (2023): Statistics. Dostopno prek https://www.oenb. at/en/Statistics/Standardized-Tables/external-sector/foreign-direct-investment/ outward-direct-investment.html, 23. 1. 2023. Smole, Jure (2022AT-a): Intervju s sogovornikom A iz Avstrije. Ljubljana, 14. januar 2022. Smole, Jure (2022AT-c): Intervju s sogovornikom C iz Avstrije. Logatec, 31. januar 2022. Smole, Jure (2022AT-e): Intervju s sogovornikom E iz Avstrije. Logatec, 9. marec 2022. Smole, Jure (2022GDS-i): Intervju s sogovornikom I iz strukture gospodarske diplo- macije v Sloveniji. Ljubljana, 15. januar 2022. Smole, Jure (2022GDS-k): Intervju s sogovornikom K iz strukture gospodarske diplo- macije v Sloveniji. Ljubljana, 13. januar 2022. Smole, Jure (2022GDS-t): Intervju s sogovornikom T iz strukture gospodarske diplo- macije v Sloveniji. Logatec, 7. februar 2022. Smole, Jure (2022GDS-ž): Intervju s sogovornikom Ž iz strukture gospodarske diplo- macije v Sloveniji. Logatec, 15. februar 2022. Smole, Jure (2022GDS-ac): Intervju s sogovornikom AC iz strukture gospodarske diplomacije v Sloveniji. Logatec, 31. januar 2022. Smole, Jure (2022SI-a): Intervju s sogovornikom A iz Slovenije. Ljubljana, 3. junij 2022. Smole, Jure (2022SI-f): Intervju s sogovornikom F iz Slovenije. Ljubljana, 13. julij 2022. Smole, Jure (2022XS-a): Intervju s sogovornikom A iz Srbije. Logatec, 17. februar 2022. Smole, Jure (2022XS-b): Intervju s sogovornikom B iz Srbije. Logatec, 18. februar 2022. Smole, Jure (2022XS-c): Intervju s sogovornikom C iz Srbije. Ljubljana, 25. februar 2022. Smole, Jure (2022XS-d): Intervju s sogovornikom D iz Srbije. Logatec, 2. marec 2022. Smole, Jure (2022XS-f): Intervju s sogovornikom F iz Srbije. Logatec, 22. februar 2022. Svetovna banka – World Bank (2023): World Bank Open Data. Dostopno prek https://data.worldbank.org/, 23. 3. 2023. Udovič, Boštjan (2014): Pogovor s predstavniki ZDG. Ljubljana, 2012, 2013 in 2014. Udovič, Boštjan (2022): Nadgradnja ‘Brglezove osmice’. Grafični prikaz s komen- tarjem. Neobjavljeno. Udovič, Boštjan (2023): Pogovor s predstavniki ZDG. Ljubljana, 13. marec 2023.