GLASILO SLOVENSKE NA átyi «ai |( Ursdalški mi leto—1 n. Iti«. «t Um mmkim I 4k of Outrai W Mm* I. im UliMéa, KDO LASTUE AMERIKO i, NJENE NABAVNE ZAKLADE ¥ M VSE UENO BOGASTVO? Na to vprašanje odgovarja poročilo federalne kon^eije precej detajlirano kongresu. Washington, D. C. — En odstotek prebivalcev, ki ao umrl« med letom 19X2 in 1922, je la-stoval 69 odstotkov vsega narodnega bogastva Združenih držav, trinajst odstotkov od tega števila je pa lastovalo več ko devetdeset odstotkov vsega narodnega bogastva. Tako je poročala federalna obrtna komisijs kongresu na podlagi Itudlranja 43,000 zapisnikov o zapuščnin-skih obravnavah v 24 tipičnih o-krajih. Komisija pravi, da je v letu 1922 znašalo narodno premoženje $368,000,000,000, narodni dohodek leta 1928 je pa bil |70,-000,000,000. Prebivalstvo se je pomnožilo od leta 1912 do leta 1922 za petnajst odstotkov in če se odbije izprememba kupo-valne moči dolarja tedaj je na-valne moči dolarja, tedaj je naše» tna j st odstotkov mesto za dva in sedemdeset, ako se narodno bogastvo msri le v dolarjih. Ako se narodno bogastvo razdeli po individijih, tedaj je malo večje, kot je bilo pred vojno. Osredotočenje virov naravnega bogastva se je precej razvilo. Leta 1922 je šest kompanij kontroliralo eno tretjino že razvitih vodnih sil. Oaem kompanij je kontroliralo tri četrtine antracita, ki je ie v zemlji, trideset lehkega premoga; ki je zemlji, dve. kompanij! pa nad polovico železne ructe, štiri kom-panije skoraj polovico bakrene rezerve in trideeet kompanij pa eno osminko petrolejske rezerve. Ako se poročilo prečita zelo pazno in preudarno, ae pride do naslednjih zaključkov: Prvič, da sedem in osemdeset odstotkov amerityega ljudstva lastuje le deset odstotkov nsrod-nega bogastva. Drugič, da onih trinajst odstotkov prebivalcev lastuje tistih par korporaciL ki imajo kontrolo še nad viri za razvoj bodočega bogastva. Tretjič, da ameriško ljudstvo prihaja vedno bolj v odvisnost ameriških induatrijskih baronov in 87 odstotkov ljudstvs ne bo zapustilo svojim otrokom drugega kot prazne roke. Četrtič, da bo konkurenčni boj postajal vedno hujši, ker se narodno bogastvo per capita ne množi hitreje kot prebivalstvo, bogastvo se pa osredotočuje vedno bolj v rokah manjšega števila prebivalcev. Sedem' in osemdeset odstotkov prebival-cev je razdedovanih. Njih sta-riši jim drugega ne zspuste kot roke in razum za delo. Tak je zakon kapitalističnega gospodarskega sistems, o kste-rem govore kspitslisti in njih podporniki, da dozdaj še ni bilo boljšega gospodarskegs sistems ns svetu in ga tudi ne bo. Kajne, dober je ta gospodarski sistem, ki oplenjava ljudske množice in jih peha v uboštvo,- na drugI strani pa osredotočuje bogastvo v rokah vedno manjše peščice ljudL Marka je to resnico še zdavnej povedal in dokazal, a takrat ao kapitalistični ekonomi ..va, m oc V «VWU't MUH BU V«'viví» ^ ^ „I kompanij. je lastovalo eno tretji- sekll, da taj>Lseaaiea. Zdaj je P««^ no mehkega premoga, ki je «e vfkovorile komisijs in sbrela po- i,Ä P01,C1J,,I0 mmo kar ja datke, ki to govora, Marka trdil in učil. To komisijo so pa imenovali oni, ki verjamejo trdno» da je kapitalistični gospodstaki sistem nsjbolji izmed gospodarskih sistemov, ki je bil kdsj in bo kdaj na zemlji. Ntrriot prekrižal Mirti Ameriški in angMki bankirji so h« ponudili, da "ozdravijo" frank, če jba Francija jamči, da Mocialieti ne bodo vznemirjali privatnega kapitala. Angleftki Hlftsl - boljše viki! London, 2. jun. — Sir WillUm Joyson-Hicks, minister zs doms-če zadeve, je včeraj ljuto napadel gibanje gotovega dela angli-čanske cerkve za sprsvo s ksto-liško cerkvijo. Rekel je, ds sn-gleški protestanti, ki Ijubimks-jo z rimskim pspežem, so bolj-Aeviki. o»ojilo; francoski parlament m," a «prejeti garancije, da soci-»'"•ti ne bodo ogrožali privstne-kapitala v Franciji. Ko je P armentier prinesel U načrt v Pariz in ga po)utsal po-u* drugim tudi Herriotu. je rriot Izjavil, da ga ne pot je bila prejšnja. Verjemite ml, da nihče ne more zavezati oči človeštvu. Ljudje se bodo učili In Iskali novih resnic ne glede na to, kaj sklene vrhovno sodišče. "Rekli so nsm, da je krietjan-stvo prineslo civilizacijo človeštvu. Grki eo bili civiliziran narod stoletja pred kristjnnstvom. Kristjsnstvo je prineslo 1600 let tkanstvs ln bsrbarizme, ko je hotelo Izfoljšati ljudi, žaloetei. bo tisti dan, če ee vrne doba. ko lopet pri vežejo meč na križ." Darrow je pobijal pravljico o ustvsrjenju. Rekel je. ds biblijs ni nobeno bolje delo. Prvi dve knjigi Geaesiss sta bili spissni od rssličaiD ljudi v različnih ča-•fh. NHi najmanjšega znamenja ni ne teh knjigah, da bi bili in-apirirani. Kristjani ao dobili knjigi od Judov, Judje od Kal-dejcev in U od BablJopcev. Sto-človeka je rije o u stvarjeeJfl^M blodila po oriente cele stoletje, "Povedali ee nam. de aauk 0-, predneje prišla aa ušesa -tarih voluelje vodi v enarhijo Ia p«n-| HebrejceV. ¡------mm Jm Fanatični klanovec, ki je po po-: iti pe^al bomba» oboo jen na doamrûie ječo. Muekeeeu Mlch. — Zadnji če-trtek je poltnl sel prfnaael v letovišča 'Pri treh jezerih' nek zavoj, ki Jf eksplodiral, ko so ga akušall odpreti, kajti v nJem je bila bomfce. Ubite eo bile tri o-sebe, la aieer lastnik letovišča, njegova Marka in pa njen zaročenec, a l|aterim bi ss imels dvs dni kasače poročiti.. Uvedeji je bila takoj natančna prafsksva in kmalu js bil v rokah pravioe Asa Bartlett, kateremu je bilo dolyuano, da Je poslal tista bombo, ker js kort*-no tudi sam priznal. Proces proti nJemu /e bil Jako kratek. V torek — pati dan po zločinu — js bil Aaa Bertlett fte aa potu v Marquette jetnišnleo, v kateri bo presedel vee svoje Ilvljenje. Bartlettove žrtve ao; August Krubneoh, Jam t Krubeech in William Fraake Zadnji je bil iz Chkega. Ko je prišla bomba kot pofttaa pošiljatev, so bili imenovani trije bsi zaposleni z odpiranjem številnih daril. Mislili so, da je to novo darilo, vendar pa se Je K> ubaechu stvsr zazdela auttljlva in hotel Je zavoj vreči v vodo, ko mu je nenadoma bor*be v roki eksplodirala. Aaa BOrtiett je etraaten ku-kluzklenovec ter poMen kristjan. Bil je tudi konstsblvr U-mošnjega trga ločim je bil Krubeesh uradnik trga. Krue-bach je bH hud naeprotnik kla-novcev iB fanatikih auhečev. Radi tega ga je HartleU sklenil spraviti na "oni «vet". Ubil je kar tri easbe. eHaJ pe bo sedel se to cele itvtjenj«. Sodne obravnava je bila Jako kratka. Sodaik Vaaderwerp je izrekel avdje aotalje, da mlchl» ganaki zakon m- dovečjuje smrt- | diktator Poljske On, predaednik Meeckkl in premi jer Bartel bode tvorili tri-um vira t, ki sečne uvajati dre* stične reforme. Varšava, Poljaka, 2. jun, — Poljsks republika ima novega predsednika v osebi obskurnega vaeučlliščnega profesorja, toda general Pilsudski Je Ae vedno go-spodsr dežele. Profeaor Mosci-cki, ki je zadnje čase učil kemijo na univerzi v Lvovu, je nominalno izvrševalni oblastnik, ampak mol je prisnal v intervjuvu, aa bo delal le to, kar želi pen Pilsudski in nič drugega. Moecickl Je politično dooela neznana oeebnoet. Predsedniške čast je padla nanj po naključju. Bil je na potu ia Haaga v Lvov v navadni popotni obleki, ko je prišel v Varšavo.in aačuden la-vedel, da je kandidat. Mož se je izgovarjal, da nima na sebi primerne obleke, toda Pllsudskljevi pristaši so ga pregovorili, da obleka ae bo le dobila. Novi predsednik bo ustoličsn v petek. Do tega ¿asa mu krojač naredi dostojno salonsko oblsko, kakršna se spodobi.se predsedniks. Varšavski lišti bi radi abljali debele šale na njegov račun, a boja aa cenaure. Pilaudakl je pokazal, da iavo-Utev predsednika nI nobena šala. Moseicki ima močno telsano stražo in vojaška patrole ne no-aijo golih bajonetov aa šalo. Mo-scickl je bil iavoljen s pomočjo nemške in židovske manjšine. Ko je bil NaratoviČ pred par lati izvoljen na enak način, je bil dva dni kasneje umorjen. Moscickl to ve, ve tudi Pilsudski, ssto pe ne jeodja nobene rizike. Beril* 2. Jun. ~ fs TaršaVo javljajo, da je Pttaudakl danes začel kampanjo ag isMreoje vseh korumplrancev,' izdajalcev in S orlice v iz poljakega javnega vljenja. Pilsudski namerava u-atanoviti triumvlrat, obetajoč is njega, predssdnika Moeeiekega iA premijerja Bartela. Ta triumvlrat bo vladal Poljsko In Hivsjsl program drastičns moralične, e-konomske in politične sanacije. Program uključuje drastične kazni za vae odgovorne osebe, ki eo krive korupcije -v prejšnjih vladah. Aretacije na debelo so ž,tup v oklepaja a. pr. (May tl, 1926) potogrsšes« iai«ea aa da raai >e a Ua daeroai poUkk aaračalaa. Poaorita it pravahnaa da ae raai no uaUri Hat ___ FARMARSKI NAJEMNIKI SE MNOtE. VETS Skupno število Indijancev v Združenih državah znala 849,596 duš. Splošno nabiranj«, da Indijanec izumira, ne odgovarja dejstvom, kakor je to razvidno Iz podatkov nabranih s strani fodaaslnaga departmenta sa no- ČETKTEK. 3. JUNIJA tranjs stvari. Indijansko prebi-j.ru u Meščanski političarji ie ves čas po vojni kriče, da je treba farmarjem pomagati, ne store pa zanje ničesar, kar bi prineslo farmarjem odpomoč. Pa je ostajlo ls pri vpitju profesijonalnih političarjev, pokazuje števna štatistika. Ta itatistika nam pove, da je itavilo prebivalcev na farmah padlo dvakrat in pol tako hitro v letu 1925, kot je padalo v letu 1924, farmarski najemniki se pa mnoie za-padno od Mississippija. Leta 1926 je 2,035,000 oseb zapustilo farme, 1,135,000 jih je pa odšlo na farme. * Množi se pa tudi itevilo farmarskih najemnikov. Nekdanji gospodarji prodajajo svoje farme ip vzamejo v najem ie obdelane farme. Na ta način se na drugi strani mnoie veleposestniki, ki kupujejo farme in jih oddajajo v najem, sami pa žive v mestu. V letu 1925 te bilo na ameriftkih farmah 88.6 odstotka farmarskih najemnikov, leta 1900 pa 35.3 odstotka. V nekaterih državah je več najemnikov, v drugih jih'je pa manj. V državi Arkansas je nekaj nad 56 odstotkov najemnikov, v Louisiani in Texasu pa več ko šestdeset . To povečanje itevila najemnikov pomeni, da, vedno več farmarjev prihaja v neodvisnost, da tista toliko opevana samostojnost farmarjev vedno bolj gineva, svet pa kupujejo banke ali pa izredno bogati zemlji^ni posestniki, ki ga oddajo zopet v najem, ali ga pa prodajajo z dobičkom, če dobe kupca zanj. Z drugimi besedami to pomeni, da svet, ki je dober za poljedelstvo, pritytfa v roke zemljiičnih špekulantov, ki trii jo z njim ali pa ga izkoristijo za obogatenje samega sebe. ol miljopa akrov. Ta silno bogata indijanska ozemlja je vlada oddelila in se vsako leto kddajejo v najem v svrho eksploetacije. Na tak način je belokešec vstopil v rezervacije, in BPSledica tega je, da so poprej izključno indijanske naselbine dkie« skoraj popolnoma izginile jz tega dela^Okla-home. Člani petorice civiliziranih plemen živijo na odrejenih jim^emljištth, obrfanth odbelo-kožnih sosedov, s katerimi se začenjajo čim ilalje bolj mešati na podlagi enakosti. Cherokee Indijanci niso bHi finaitdjalno tako srečni kot njihovi sosedje, ki dobivajo mastne dohodke od eksploatacije svojih zemljišč, in pravijo, da so mnogo bolj agresivni in da kažejo visoko stopnjo inteligentnosti. ><• Poljedelstvo je glavni poklic članov petorice civiliziranih plemen. V njihovih stanovanjih je ojiažati velikanski napredek. Da-i je še dandanes videti na rezervacijah koč z eno ali dvema sobama os. sobicama, veftdarle so ee tiske koče umaknile modernim leaenim hiAm 6 tremi do štirih eob. Vlada vzdttuje mnogo Šol za indijanske otroke. Razun pri izredno majhnem številu Indijancev starši kažejo željo iit voljor da se njihovi otroci izo-brazijo.V nekaterih mestih belokožci nimajo radi, da indijanski otroci pohajajo šolo skupaj z njihovimi otroci, ali v bolj naprednih krajih je videti lepo število malih Indijancev, ki redno poha-ajo šolo. Imamo precejšnje število občin, kjer so Indijanci ¿lani šolskega sveta,, in tudi med učitelji je 4nekaj Indijanci Razun vladnih Šol je tudi cerkvenih šol, katoliških in protestant-«kih. Mnogi člani Chickasaw in Choctaw plemen, zlasti oni ki živijo v zapadnem delu teritorija, zavzemajo častna mesta; mnofi «o distriktni Uradniki,'člani «oT-akih svetov itd. Indijanci ,v. Ottawa County Hejejo 2167 prebivalcev; med njimi so takogvani Osage Indl-ancl. Slučajno so našli petrolej i njihovem teritoriju, vsled če-lar so postali aajslovitejše indijansko pleme Združenih držav. Daai mnogo t|ga. kar ae govori njihovem bMSatvu^ je pretirano, vendarle je res, da Osage Indijanci prejemajo na leto aa oajemnlnah svojih zemljišč približno deset mil j ono v dolarjev. Dni so menda najbogatejši narod na svetu, kar ie tiče dohodka po-¿dincev. Neprimerno največja rezervacija V Združenih državah je ona Navajo Indijaseev, ki ae razteza Jez tri držav* Utah, Arizona in Maw Mexico, 4n ki zavzema po- i' 1 ■ i ski način njihovega življenja. Vsled nomadskega življenja in radi nepriatopnosti jpzervacije, nepismenost med temi Indijanci je večja kot med drugimi plemeni. * / Mnogo bolj družabnega značaja ao Pueblo Indijanci, ki so $e v Arizoni in New Mexiki povzdignil iz stopnje divjaštva do liamostaine polu-civilizacije. 8240 Pueblo Indijancev stanuje v 18 pueblos—to je španj-cko ime za vas. V splošnem onj^ odločpo ohranjajo sUri način življenja in se trmasto upirajo vaakemu prizadevanju, ki se pro-tivi njihovim tradlsijonalnim o-^ičajem. Prirodni viri bogastva so jako pičli. Ni t#m ne rud, ne gozddv. Površina je večinoma P?la, ki ničesar pe rodi razun s pomočjo irigacije. Vendarle ti ndijanci živijo večinoma od po-jedelatvs. V Šestih vaseh hodijo za sezone delat kot pp-jedelski delavci v ranče belokož-cev in Mehikancev. V šestorici vasi se še vedno bavijo z lončarstvom. v Mehikanski vpliv je vzrok njihovega slabega napredka. Tekom dolge vrste let so ueblos imeli svoje lastne oblike Vlade, Vsajko leip so izbirali svoje "principalis" (prvake) in naglašall pravico do spmpuprave. Smatra se pa, <|a je ta plemenska samouprava mnogo doprinesla k njihovemu nazadnjaštyu, ker f}r-ži mnogo bplj naprednih in pro-svetljenih Indijancev pod jarmom sistema, ki je v mnogem sličen fevdalizmu. Dokaj znatno je število onih članov indijanskih plemen, ki so zavzeli odlična in tudi prva mesta v javnem in profesionalnem življenju te dežele. Tako je to pleni e dalo svetu nekoliko zdrav nikov velikega imen» in reputa-cije, kot sta dr. Charles A. Eastman od Sioux Indijancev in dr. Susan Le Plesche Plcotte. Senator Robert L. Owen iz Oklaho-me je deloma Cherokee Indijanec. Trdijo, 4a je tudi pok. senator La Follette imel v sebi ne-Ipij indijanske krvi.g^gjggM I Jfe vsega tega je razvidno, da ubogi Indijanec" ne zasluži več tega imena. Seveda je še vedno PftaBoigott N Povojna m ep talite ta kapitalističnega razreda se je razbohotila tako daleč, da hoče strmo-aUviti v . propast vse delavstvo ga pognati v najstrašnejšo sužnost, kar zgodovin«. vršino 20,000 aihmUj. V« ie gorovje qm Ijev visoko, le 86,000. njihove jeno, in Skd premog. Gli reja ovac in v Izrabljajo katerih U vsem svetu. 6*po*le«w noat letnega $760,006. inani kot lavni ismed vj pen. Radi psalvajo "iiu vsak način naga šujejo v poki »ploh ne^J vajo je po sv< in salo to med njimi ga Življenja. Je dobi! 40 akrov u. Poioia, bat homestead In povrh teaa od So 800 akrov simlje. Da se p njihovo JsnMJanje. ae JS omajila njihova pravica, da M svojo smUo prodali belo** X Tako Je m držax Indljantv. da«i toliko eočljj mično materini at i goveda pri eom plemei lastnina Žen jo Indijance^ i 25,000 kvadrat-del te pokrajine ■ do 9000 dev-tvajo Indijancev bogastvo je jako ornega se le mehk industrija je Mnogo volne i je odej» radi ii slovijo po (ej industriji je žensk, ia vr^d-lukta se ceni na Indijanci so varčni in ^e- jik dostikrat 2ivce ln revnih Indijancev, celo jako revnih. Ali je tudi mnogo boga-ih. Po nedavno izdelani cenitvi ndijanskega odseka depjsrtmen-ta za notranje sivari, slcupna vrednost indijanske lastnine znaša 1626 miljonov dolarjev. Ta cenitev vključuje vMnost metka plemen, in poedincev. Ako bi bila ta imovina enako porazdeljena med vse Indijance, bi vsak Indijanec, moški in ženska, dete in odrasli človek, posedoval skoraj $6,000.—F.L.I.H. . Torkov vihv^napravil precej Chicago. — V torek je privi hral iz zapada nad Chicago močan veter, ki je skoro cel dan lomil veje in napravijal drugoJko-do. Veter je dosegel hitrost 89 milj na uro, Polomljenih je bilo ne|tevilno vej % in par dreves Iz* ruvanlh; padlo je tudi nekaj dimnikov. V zapadnih predmestjih je bila aila vetra še hujša in zgodilo se je celo, da je nek av tomobil z voznikom vred prekucnilo. John Mitchell, star 60 let, ic Cincinnatija, O., je Šel s* neko ČikaŠko ftenako po Madiaon cesti, ko je veter odtrgal s neke prazne trgovine veliko električno znamenje. Mitchellu je bila lobanja prebita, spremljevalka pa je sadoblia manjšo rano na glavi. Oba so odvedli v okrajno bolnico. Devet Sisaeciv stara Alleen Jeaa Clark Jalešala na estu pred svojo hišo.v svojem vesllka ter po otročje Zadovoljno šekljala sama s seboj. Nenadonps pa veter podrl dimnik in kakih p deeet opek Je padlo tik zraven otroka, dve opeki eta padli eelo v voziček. K sreči pa al aofcena peka zadela otroka, ki, je oetal popolnoma nepo*k<>,lovaa ln ae niti ustrašil al. irrriapsr South Rand, lad rev. Lu Je te dni na široko opisoval, kake lavo Ima a svojo bol jfte katere bi ae red Je sodniku, da Je radi še tri dobre fare. jih pozna človeška Angleški torfjl ao bfli v Rusjji Angleški toriji so po duhu precej sorodni ameriškim torijem ki so znani pod političnim imenom stara garda. Ko so toriji za. vladali v Angliji, so brž pretrda |li vse vesie Unijo sorskih re. Ni bilo dovolj, da je kapitaii, ¿)ublij£, češ da «ačejoijnilTnobe stična men tali teta in kapi tali- nega opravka z "morilci in tata-" stična grabežljivost * vojno uni- '" čila milijone delavskih življenj, ni dovolj, da-je na miljone de-avskih družin vrgla na cesto, v rudnikeTjih prikieniU k strojem, koder naj umirajo in z umiranjem ustvarjajo norega* premoženja, ne sebi, temveč svojemu gospodlrjli, k;ar je še ostalo de-avskih moči in jih ni vojna popolnoma ubila, kapitalizem jih zkoriščava ns nečuvene načine. Vse stare in s težkimi boji pridobljene delavske pravice so danes teptane, pogažajo se najosnovnejše socijalne reforme. Plače so itak tako minimalne, da niti za najprimitivnejše živ-jenje ne zadoščajo, luijšele, da bi zadoščale za preživljanje otrok in družine. Ves evropski kapitalizem se je danes strnil kot v močan dogovor, da bo s kompaktno silo pogazil delavsko gibanje, delavske pravice in delavske zahteve. Vsako pravjco do Življenja se delavstvu ie odreka, evropski kapitalizem hoče sužnjev, osem-umi delovni Čas naj se ukine in sevedrf po "potrebah" podaljša, znižajo naj se tudi plače, delavec naj dela, kakor mu veleva gospodar. Taka je parola evropskega kapitalizma in delavstvo vseh evropskih držav čuti ostrino te parole. Najtežje je zadelo rudarje Angliji. Torej, ker rudarji niso PBBBB^^^B Pred kratkim so pa toriji iM) slali misijo štirih nazadn jak.n v Moskvo, da/sLna lastne oči ogle dajo "morilce iti tatove". Misija si je vse «gledala, nato je šla domov in — priporočila torijski vladi, da je n^bojje, ^e sklene diplomatsko in trgovsko pogodbo z "morilfci in tatovi", kajti moskovski "hajduki" mislijo še dolgo biti na krmilu in, kar je glavno, imajo tudi dosti dobrega denarja in» še boljšega blaga ki ga Angleži potrebujejo. Ameriški toriji «daj debelo g)edajo in nekaj premišljuje- * * * t - Minnesotski prerok «i bil v pra-vi šoli. Vernon Ewing, "apostelj božjega znamenja" v minnesotskih šumah, je zbral par tisoč ljudi jn jim povedal, da naj z njim vred prav po tihem molijo v gozdu in Bog jih ualiAi ter naredi čudež, s katerim izpriča avoje bitje. Ljudje so molili v šumi pri Duluthu, toda čudsia ni bilo. Razočarani so se razsrdili in raz-glasili Ewinga za sleparja. ; Ewing, dasi precej votel pod temenom, je preveč pošten za sleparja. Vidi se mu, da ni bil v pravi sleparski šoli. Ce bi hotel imeti ✓uspSh, bi moral sam iti v goščavo, aam tam moliti in potem naznaniti, da se mu je pri- šel njegovo milo prošnjo ter me Je dal ra* porok o. je bila U Je ie pohajal On Je kaklh de« »ta *r t i navodilo za grešne ljudi—pa bi bil dobil več tisoč kalinov, ki bi mu verjeli vse do pičfce. Žal, da se mora tako pisati v 20. stoletju, toda dejstvo je, dS je še na milijone ljudi, ki so pripravljeni ver-jeti in sprejeti največjo neumnost, katero jim prinese kak "prerok" ali take vrste humbu-sar. Naivna verujoča masa bi morala vedeti, da Bog — ali kateri drugi "duh" — se ni še nikdar prikazal poštenim ljudem, pač pa ae dosledno prikazuje le Idi-jotom in pretkanim sleparjem, ki so dobro izšolani v priznanih svetih sleparijah. Ti sleparji ne hodijo v mokre šame, temveč najamejo drugo največje mesto v Ameriki ter brez sramu razglasijo, da imajo živega Boga v svojih pesteh — in dvajset milijonov Američanov jim verjame! Tako je treba. Prava mogli pristati na zahteve pod- Bog in mu dal to in to jetnikov, in ker rudarji niso mogli in hoteli podpisati smrtne obsodbe zase in za svoje člane, je vlada alarmirala celotno vojaštvo, še rezerve je vpoklicala, samo, da priskoči na pomoč podjetnikom in jim pomaga streti delavsko ^solidarnost. In Vlada pravi, da se ne bo pogajala z stavkujočimi rudarji, dokler ne gredo na delo.'V £ej drŽavi je vsa moralna in socijalna karakteristika današnjega kapitalizma in njegovih zaščitnikov. Istotako se godi delavcem tudi v ostalih državah. Čreti jim na Češkem, na Ogrskem, preti jim tiidi v Jugoslaviji. Kakor kapitalisti radi govore in radi propagirajo nacionalizem in se zanj vnemajo, tako pri zatiranju delavskih pravic pozabljajo nanj in gredo složno in bratsko z zatiralci delavstva v ^seh deželah. Težke čase doživlja evropski proletarijat in 'težke boje bo moral prestati, preden bo dobil svoje stare pravice neokrnjene, ali vsaj obdržal dosedanje; kajti povojni čas jo razcepil delavstvo in ga razmetal v razne tabore in taborišča in mu ubil razumevanje ia solidarnost, za skupne interese in skupen odpor proti kapitalizmu. To razcepljenost in nerazumevanje je opatati povsod in koder jo Je več, tem oblastne je or je svoje brazde kapitalizem. K , . Se nikdar kakor danes ni bilo tako pretresljivih klicev razbi čanega delavca, klicev po pravici, po svobodi in enakopravnosti. T t\ ( Angleški delavec kliče nZ3 mu: poglej nas Siromake, poglej pa tudi naše vrste, upanje je v nas, da smagamo, strni se tudi tl, spoznaj svojo smoto in solidarno pojdi v delavski boj.l Zdi se, da prav tako govori češki, francoski delavec in prav bi bilo in skrajni ¿as, da aaveje med naše delavstvo borbeno. Idejno borbeno, pa pri enotnoetno usmerjeno razpoloženje. V takem razpoloženju bo mogoče uatvar jati uspešen odpor proti dobro pretehtanim tendencam kapitalizma. Krvava je pot na Oolgoto. v nas samih Je, da krenemo z Colgote v obljubljeno deželo. "D. P. pride. Pred kratkim je Trunk malo godrnjal, češ da ga je K. T. B. nazval z neko nedostojno besedo, kar pa po izjavi slednjega ni bilo ^e6. Odobrujem spodobne izraze v govoru in pisanju, ¿sj to je merilo inteligence, čeprav duhovščina, posebno slovenska in njene "svete" knjige tegs ne poznajo. Vendar pa je moje skromno mnenje, da primerni beseda, katero zasluži duhovščina, do sedaj še ni bila iznajde-na. — Delavec, Clcero, DI. rib«lah I J« namazan. General Pilsudski ne mar? predsedniške časti. Zbornica mu Je ponudihkpred6edniit\o n« krožniku, pa je rekel: "Hvala Nočem, da bi drugi mene podili is predssdniške palače, rajši jas podim drago." (Pripomba: Poljaki prav H» svojemu parlamentu sejm. Jako dobra beaedal) • a • Vsak pastirček "ve" .. • Tisoči "vedo", da Bog obstoj iz treh oseb, da je pekel, ds i' Eva prišla iz Adamovega rrf>r» ln da Je eom pogoltnil Joneta. dasi ne more nihče dokazati alti ene teh stvari. — Dr e «,e (Sa člane v Izraelu. > Ali bo letos duhovni vedi* ^ voljen, ali ga bo Tone seprtk* imenoval? — Zapisal in P0** FRÖBVETÄ1 Ali že nimamo dovolj cerkva? V Šiški zidajo novo cerkev, ki bo stala težke milijone. Zgradbo so morali kakor čujemo ustaviti, ker je pošel denar. Se ni ta cerkev sgrajena, že hočej^ na drugem koncu Ljubljane zopet zidati novo cerkev, vsaj tako poroča "Slovenec". Za boga ali že nimamo dovolj cerkva v Ljubljani? Saj jih vendar imamo toliko, da se Že ves svet smeje naši bigotnosti! Ali bi ne bilo bolje, da bi z milijoni, ki jih zahteva sgradba dveh novih cerkva, sezidali par velikih stanovanjskih hiš za one siromake, ki žive pri nas v barakah in vagonih? Ljudje božji, bodite pametni, pokažite vrata onim, ki bi nabirali za novo cerkev v Ljubljani, kjer Že itak imamo 15 cerkva! Umrli v Ljubljani: Milena Smrekar, hči tiskarniŠke uslužbenke, 16 mesecev; Vinko Mast-nak, sin delavca, 6 mes.; S. Marija Stanislava Rudolfina Ra-ateiger, uršulinku, 28 let; Janez Pogačar, sin pletilke, 6 dni; Be-no Puteany, polkovnik v pok. 83 let; Alojzij Benaldo, sin hlapca 14 mesecev; Janez Lah, dninar 82 let, Frančiška Pezdir, delavka 00 let; Marjan Oblak, šolski učenec, 12 let, Jurij D j ur-kovič, sin akademika, 8 mes.; Avgust Ropič, poštni pod uradnik v pok., 68 let; Franc Deželak, breaposelnik, 21 let; Angela Klander, vlagalka 83 let, Frančiška Hribar, poeeltnikova žena, 86,let; Jožef Petelinek, vojni invalid, 35 let; AlojsU Grošelj, dninar 61, let, Marij« Mihelič, žena železniškega delavca, 62 let. Geetovanje ljubljanake opere je kakor povsod drugod tudi v Splitu popolnoma uspelo. Operni ansambl je daleko nadkrilll pričakovanja in pridobil ljubljanskemu gledališči, zaslužen sloves. Zlasti lepo sta se obnesli predstavi "Večnega mornarja" in "JEtoriša Godunova." Peli so tudi J'Aido" in "Zvedave Ženske." f Umor v Vačah pri Medvodah pojasnjen. Bralec se še gotovo spominja bestijalnega umora 22letnc hčerke posestnika, Ange-1$ Kopačeve, ki je bfl izvršen dne 21. novembra lanskega lata v Vačah pri Medvodah. Kot morilec je bil takrat na podlagi nujnega in tehtnega suma prijet 281etni konjaki prekupčevalec Janez Jarc, ki je veljal za fanta Kopačeve ln a katerim je ta tudi zanosila. Jarca so takrat takoj izročili v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, vendar je svojo krivdo pred preiskovalnim sodnikom dosledno tajil ter ni hotel ničemur pristati. Vse je kazalo, da bo obstale utvar nepojasnjena in, da bo sklepala o njegovi krivdi šele porota. Pred nekaj dnevi pa je prišla Jarčeva krivda nepričakovano in Čisto slučajno vendarle na dan. Jarc se je namreč izdal sam, toda ne sodniku, temveč nekemu svojemu bivšemu sojetniku, ki ss je nahajal v celici polog njegove. Oba sta natančno na istem mestu Izpodkopala In navrtala v celicah pod poetdjo zid. Ponoči sta se tako nemoteno pogovarjala /n tekom šnaa je Jarc svo-jemi prijatelju zaupal, da Je v resnici on umoril svojo ljubico Angelo Kopačevo. Pripomnil pa je, da bo pred porotnim sodi» ščem trdovratno tajil svoja krivdo, ker je prepričan, da ga potem ne bodo mogli obsodili- Va znanec, neki P. iz ftiške, Ja prišel pred nekaj dnevi zopet na proeto. Nekaj Časa je premišlja val, ali naj bi Jarčevo veliko skrivnost izpovedal, končno pa se vendarle nI mogel premagati in je izdal najprej tajnoet svoji saatri. Ta seveda tudi nI molčala in tako se Je širila govorica naprej, dokler ni prišla vest končno na uho tudi državnemu pravd-nika. Proti J srcu se je pričela ee4aj nova preiskava in Je bil kot ptiča zaslišan tudi imenovani P. iz ftiške. Jarc stopi sedaj porotnike te skoro kot obsojenec. Pilil rila ljubljanske DsCav v Franciji. Iz Pa- )o, da ii ii m mm a a | g zbornice is Ljubljane. f Delegacijo tvorijo: tajnik Unije rudarjev Arh iz Zagorja, absolvent Trgovske akedemije Podgoršek iz Ponikve in rudar I. Koše iz .Trbovelj. Delegacija ima predvaem nalogo proučiti gmotne razmere v francoskih premogovnikih zaposlenih rudarjev in stopiti v stike s francoskimi rudarskimi organizacijami, da se doseže sporazum, na podlagi katerega bi se v FrancUi omogočalo saposlenje slovenskih brezposelnih rudarjev. Delegacija obenem pregleduje stanje slovenskih delavskih kolonij v raznih francoskih industrijskih krajih. Število naših delavcev v Franciji znaša okoli 19.000, jjsjveč jih je iz Slovenije, povečini so rudarji. Delegacija je že pose-tila nekatere večje .kolonije v Alzaciji-Loreni, v Cala i« u in v drugih večjih mestih. PosetUa je tudi pariško delavsko zbornico, ds prične a njo posvetovsnjs o delavski konvenciji, ki naj bi se sklenila med Francko in Jugoslavijo glede zaposlen j a jugoslovanskih delavcev v frsneo-sklh rudnikih,, "Delavaka Politika" bo začasno izhajala aamo dvakrat na teden. >q > *» Dva MeštrOvičsva kipa za Ameriko. Znano ja, da se je Meštrovič za Čaaa svoje ameriške raaatave' mudil par tednov ^udi v Chicagu. Po lanski razstavi njegovih del Je namreč po-svala umetnika uprava Fergu-sonovega fonda v Chicagu, da bi napravil na licu mesta par skic sa izvedbo velikanskega monu-menta, ki bi predstavljsl dotik stars in nove Amerike, srečanje vzhoda z zapadom. * • Fergusonov fond je namreč glavnica, ngmenjena ss olepševanje mesta Chicaga, sa postav Ijanje spomenikov iq kipov na javnih prostorih. V zadnjih letih se nI postavil nit) en spomenik in uprava fonde nit bila niti od daleč zadovoljna z načrti, katere so jI pošiljale v pretres domači kiparji. Glavnica Je na raščala in Je narasla do tolike vsote, da je letos uprava fonda sklenila nakloniti večji ineaek tistemu umetniku, ki bo najsrečnejše upodobil keko idejo, katera bi se dale konkretizirati v primernem materiJalu. Sprva so prevladovala mnenja, naj bi se poetavila figura Llncolna, potem ao si ndtateri želeli Roose. vel ta, tretji pe so menili, da bi bila najbolj itd mestu kakšna alegorična figura. Vendar ni nihče silil Mefttroviča sa kak določen sMe. Prepustili so mu svobodno isbffo ln Moštrovič Je prišel po daljšem študiju do sklepa, da bi bilo najboljše, če bi upodobil p*edataviteUe starega in novega ameriškega kontinenta ter bi jih ovekovočil na mestu, kjer ao aečejo vshodni In zspadol vplivi. Tako ja prišel na misel Indijanca in Pionirja, rdešakotea in< belokoftea. Oba je zamislil ne konju z značilnim njihovim orožjem. Figuri eta tako zamišljeni, da boste metali monumenteino silhueto baš proti obzorju Mlchiganekega jezera. Močna Meštrovidovn Ide-ja je napravila na upravo Fer-guaonovega fonda naii*Jjši uit*, nakar ss je uprava orejine in mu poveri izvedbo. Pariška senzacija. Pred dnevi je Paris sopet došivel svojo, vrstno senzacijo, našli so v sobi igralko Wando Sylvano, znano bolj radi svojega šivljenja, kot radi umetnosti —- v sobi mrtvo, poleg nje pa neko damo, ki je po poklicu advokatinja. Zdrav», niki so ugotovili, da ae je igralka zastrupila s kokainom. Policija je sačela s v*> paro, da polovi razne verižnike kokaina. In v resnici so jih dosti aretirali. Ko so brskali njeno zapuščino, ao našli interesantno ljubavno pia-mo, pisal ga ji je bivši nernAkl cesar Wiljem. Igralka je bila diskretn»-o ss cbirsll v njegovi hiši številni pseljenti in v hiši so našli tudi mlado dekletce, k| pa js bily neusmllje Moštrovlč se ssdsj pripravlja na povratak v domovi m), kjer bo izvršil naročilo. Oba kipe bo napravil v Zagrebu. Vsaka figura bo okoli e m visoka ter bo sama sese ena od naj vsi Jih figur te vrete na svetu. Obe kipa bosta la brona, eden bo predstavljal ameriškega Indijanca na konju z napetim lokom, drugi pa ameriškega pionirja s puško v roki. Figuri boeta posteeljepi drugs proti drugI tako, ds bosta tvorili Idejno In »kelpturno Obe figuri bodo pot*n, ko bosta Izgotovljeni, vlili v Zagrebu. MaŠtrovIČ r atoma, ds bo delal aa tem naročilu pofdr igo leto. ZDRAVSTVO Novo zdravilo sa gobavoet. Berlin. — ltavnokar izšla številka nemške dermatologlčne revije poroča, da j<» profesor S. Paldrock odkril novo zdravilo, a katerim se da ozdraviti gobavost. Ozdravljenih1 je bilo Že par gobavcev. Zdravilo je sestavljeno Is karbolne kisline in par drugih primesi. Profesor Paldrock pre-dava na univerzi v Dorpatu, Estonija. Neetvore so naj uspava, pravi sdravnlk. Chicago. — Zdravniki se selo sanimajo sa nesrečne dvojčke Ljubico in Bošieo Medlč v South Bendu, lnd. Večina zdravnikov je mnenja, da bi se takih nestvo-rov ne smelo puštltl živeti. Celo neki tamošnji duhovnik se je iztočil. da bi bilo najbolj krščen-ako, da se skupaj zraščena otroka sa večno uspava a klorofor-mom. Razume ae, da tudi mati in oče želita, da bi njih abnormalna dvojčka umrla. Božiča in Ljubica sU teko sraščeni. da Je nemogoče Ju ločiti. Vsaka ima svojo glavo in gornji del telesa, toda v trebuhu sta sraščeni, in sicer imata eno skupnp, podaljšano hrbtenico. Te dni je podal svoje mnenje o tem nestvoru dr. M. L. Harrls, ki Je predsednik Zveze čikaških zdravnikov ter predsednik pravnega odseka Zveze ameriških zdravnikov. Kako važno Je dr. Hirrisovo mnenje, je razvidno is tega, da tvori pravni odssk Zveze ameriških zdravnikov vrhov-na sodišču za.zdravniški poklic. In dr. Harrls rrhs kot predsednik tega odseka seveda odločilno besedo. V naslednjem torej na kratko navajamo mnenj« dr, Harrlsa o typdičevlh dvojčkih: "Medlčeve dvojčke se ne sme usmrtiti, ker1 ta zakon prepoveduje. Toda meja prepričanje je, da bi bilo nadpametneje in naj bolj človofaneke za vse prlaade-te, če se bi dvojčke na kak lahek način uspavalo za vedno.l ' "ln mislimi) da je mnogo slučajev, v katerih bi bil pravi bla-goslov za bolnika, Če bi se ga spravilo s togi sveta ter gs tsko naroČite si knjigo se je izgovsrjsl, ds ji Je |iregs-njsl hudiča, ds Je bil ps hudič tsko trdovrsten, da se ni hpM umakniti. Hrsnil jo je z raznimi smrdljivimi In ogabnimi odpadki, češ, da se bo hudič js Izselil. Seveds so ssdistlčnegs preroka zaprli. Boga Je prevaral. Nelfl kmet v Rusiji je zbolel. V bolezni Je obljubil, d« vse, fear iztrži za eno kravo, da za maše. Res je tudi ozdravel, žai, grozno žal pa mu je bilo, da je kravo obljubil bogu. Premišljeval je, kako bi se rešil iz te*zagate. In izmislit «i je t flvojegs hlspea Js poslal v semenj s kravo ln petelinom ter mu zapovedal: prodati enemu kupcu petelina ln kravo, In sieer peteline zs 90 rubljev, kravo ps 60 kopejk. Ljudje so majali z glavami, zlomka, kaj takega se ps «s nI vidslo na semnju, in e-den je kupil oboje, za kravo je dal 60 k., sa petelina 90 mbij. Kmet Je bil veeei, ko mu je hlapec prinesel denar, izkupiček ss krsvo Je nesel župniku zs mašo Ur s tem izpolnil obljubo, izkupiček za petelina pa si ja pridr-žal Ur ga shrsnli v skrinjo. Vest Je imd čisto. < KOMPANIJHKI POKOJNIKI ^ SPOZNANI KRIVIM. Pslrmsnt, W. Ve. — Superln-tendent in komnenijski stražnik premogovnika Bingamon sta bila spoznana na sodišču krivim napada in pretepa. ObstrelUa sU tri rudarje lani v meaaeu decembru. Obsojena sta bils vssk ns sedem mesecev zapora in sto dolarjev denarne globe. Priče so izpovedale, da sU bfls oba obsojenca pijana, ko sU pričela streljsti ns unijske rudarja. KkepMja v Ui^^H Los Angeles, Cal. — fttraâaa eksplozijo na Mission cesti ja v torek vrgla v zrak tone cementnega tlaka« prekucnila tri po s (opJ s Ur zdrobila sedem avtomobilov. Dvajset oeeb je bilo ranjenih, od kaUrth bodets dva o sebi najbrž« podlegli poškodbam/ Domneva se, da se je na kak ha čin utgal plin v glavni pUagk! no raztrgano od biča. Cudodelnik rešilo nJegofffT strašnih muk. Mnogokrat so me bolniki, trpeči grosne bolečine, rotili, da naj naredim njih neprenosljivemu obstoju konec. In jas mislim, da bi se morala določiti kska postavna pot, da sa lahko uslišl njih proš-njs. t "O Um vprašanju so zdravstvene svtoritete že mnogo ras prsvljsle, toda doslej ni bil iz delan noben načrt, ki bi postav no omogočil pomoč bolniku, ki želi umreti. Tak načrt Js teiko Izdelati, in sicer radi možnosti izrsbljsnjs Uke postavne določ be, kajti nobenega dvoma ni, da bi so to izrabljalo. "Usmrčenju nsstvorov in dru gih neosdrsvljivlh ln trpsČIh bolnikov ss mnogi upirsjo naj več iz verski b rszlogov. Iz Uh razlogov bodeta brez dvoma pu ščena pri življenju tudi Med!-deva dvojčka. Njuno žlvljsnjs bodo torej podaljšali kar največ mogočo, tod« to življenje bo vkljub najtanjši negi vendar kratko. "Slučaj Madlčevih dvojčkov spada pravzaprav v roke bolniških strežnic,tae pa zdravnikov. Dolgost njunega življenja Je od visna od hrane In nege, ki Jo bodeta dvojčka 'dfivala. Kar Je proti postavi, ne morejo zdravniki storiti prav ničesar — tudi indl-rtktne ne — g korist nesrečnih dvojčkov, to se pravi, ne smejo jih sprsviti s tega aveU. "Toda moje prepričanje je, da bi se moral nsjtl ksk način, da se Medičeve dvojka uspsvs sa ved no. Seveda pe Je prej potrebno da je sprejet zakon, ki to omo. gočuje, V Um vprašanju ee vidim nobenega moraličnega ali tičnega problema. "Zveča ameriških zdravnikov ko« taka ne more, radi raališnih mnenj njenih članov, Isrečt svoje sodbe o UJ stvari. Toda jas o-sebno «ms t ram, da bi bilo naj» boljše in najpametnejše, da ae omogoči smrt Uh Madlčevih dvojčkov In vaeh tekih nestvo- PRODA SK — v Ceekl Kaliforniji. modegM realdenčna hiša. K podaj 6 sob In zgoraj 8 sobe. Najemnina znaša fl 10.00 mesečno. Zahteva ae male a plačilo takoj, ostalo vredimo. OgissiU s« ns: Gornje stanove-nje SSII W. ». »t. Chicara, III. ttCftJOSI* I Ii ja Mlmovlč is Vasojsvičs, Orna gopa; * Pero In Anton PhAallč is 3a- njaluke; ssdnji naalov Kenoeha, oz. Vineland, N. J.; Joaip Grčič; zadnji naalov PitUburgh, Pa.; Jovane Veaellnovlč; zadnji naslov Cleveland, O. ; Krtin Jo OUm Iz Varašdlna, o-krog 61 let; zadnji naslov Cleveland, O.; Imre Vos U Sk ore novca, Ba-nat ; zadnji naslov South Bethlehem, Pa.; Nick Kadiaich; zadnji naalov Boston, Mass.; Krste Pepovich is âvrUege; zadnji naslov Pittsburgh, Pa.) Mihajlo findimitevlš; zadnji naslov Monneaaen, Pe. Kdor bi kaj vedel o teh ljudeh, je naprošen, de to neinenl Izael-JeniŠkemu poal. (Commissioner of Emigration), 1819 Broadway, New York. N. Y. šallbslis m U^mmmïAmM "JWyi« Muran sjtzNAM pniniua sLovaNsani OaUANISACU V CUICAQU. k tJ^ÏÏmTÔ^ »m vrtu v Willow Badagsu, Uk Dr. "Dsnloa" -PikiuQt vnedatjo, 18. Willow Springs», III. Kvoss slovenskih mm v«m Julija, na Albsrt Mlseke Lyons, 111, Dr. "Zaria"—Plkaik v aadeUo, 81 julljs, ns Btesinarjevsm vrtu v WlV low Hiirlnffss, III. Dr. It. HO BNPJ.—Vssellea v as* boto, I. oktobra, v dvoraal 8NPJ. Dr. It. «0 HNl'J -A'ssslloa v i to. 9. oktobra, v dvorani 8NPJ. Hoc. klub št. 1 48" ~ •tavs V nadalje, I. daaamkie, t nI HNI*J. 8oe. klub a 1 J8S.-Jltvas*M bsvs v petst, 81, dsesmbra, e di 8NP4, Dr. "HleveaUs"—Maškaradaa lisa v sobote, «. Januarja IB8T, v rodni dvorani, W. Isth Bt la 8. •ins Ave. Boe. klub št. 1 J HE.—Dramska pred-»tavs y asdeljo, 10, januarja, v dvorani 8NPJ. Bos. klub It. 1 J SE.—Dramska prad- Sava,v aodeUo, 8T, marea, v dvoraal |8FB„ I1B8W. ISthBt. Boe, klub ftt. SJr ^ «tava v umirijo, 1, maja, v HNPJ, ^^ Bos. khib M. 1, J, B. Z.—4L va sabsva v sobote Šl. dea. dvorani 8. N. P. J. Opomb* ; Ako priredba vsšsna dm» itvs al v gomjsm sssaamu, obvesti-te tajnika B. O., ds Je »vtfslt, Jaka Pats, ISI4 b. Rsama Ave. ——*——1 ■ ' » PRAVI DOKAZ apoštovanja Šivljenja je* v da al Isberste prave «drevila j^a-d«r vas doleti kaka manjše bolezen, prodno sdsrasvljs ne «leb-še. Ako Js vsš želodec jdaboten, vaša pre bsvs slsbe — tedaj ne-miU Mevers's Kaorka ln uši vaj-U po navodilih. To vaaij9|nnave kot lahko odvajalne sredstvo, pomaga Jedilnim solrom ln 1b* boljša prelisvo, ustvari deber tak, tako da komaj tekate ne Čas obeda. NaročiU si steklenico pri vašem leksrnsrju Še danee. Ce-ns Js $1.60 ln 76c, W. F. Severa Co,. Cedsr Rapida, Iows. — (Adv.) NAROČNIKI PUDRI Zeemenje (Mej tM9fi) pe-meni, da vam j« narefnina pe» tekla te dae. PnnoviU Je praveleano, da vb« Unie ne ueiavfcne. Ako IleU ne prsjms u, je mogoče vstavljen« ker m bil plačan. Ako je vnl Ust ple-čan le ge ae pra jmoU, Je BMgi vstavljen valed napnlnage na* alovs, ptftIU ns« iiglgnlii la navadita stari la novi neašev. Nail saeteenikl es vel ètfb Mvsal tajniki In dragi ki, prt katerih Infche Naročnin s ra celo lete Je Iii JM^ JPÍjrf |Ni ^Plí^í^^íe s. N. P. J. doplačajo aa pel 11.90 In ss reis Ista UM. Za amata Chicane In Obere se lata It H Me HM, m Ze 64.ee, an vse Ista 9a WtÊÊÎÎUÈtÊtÊ jrI Ctonl doplačajo PRO CBKAOOt CKTMHH 8- JUNUA. Kompaaijski stražnik ■ || -J---^ - ubil tiiftffiK) iirato Ubijalec \ se izgovarja na silo-bran. — Imel je dosti časa pripraviti se za obrambo. Zamas so čakali čudeža Hipnotizirana množica, pretvor-jena celo uro v sohe, se je ne-i zadovoljno razšla, ko ni bilo "božjega znamenja" v m inné-šolski šumi. Chicago, HI. — Jasno kot b^-li dan je, ako ubijalci ne morejo dokazati alibija, tedaj se izgovarjajo, da so dejanje izvršili v silobranu. To ^je stara praksa kriminalnih odvetnikov. Ko je bil Thomas Hallwood na stavkovni straii pred tovarno Greenlee Foundry kompanije v Cieeru, predmestju Chicaga, ga Je ustrelil kompenijaki stražnik Louis D. Kerr. Hallwood, sUr devet in dvajset let, je zdaj seveda mrtev in pokopan, in torej ne more povedati, kako se je gtvar odigrala- \ Žrtev je mrtva, ubijalec pa še Evi. Njegovi izpovedi ne more ugovarjati oseba, kateri je u-gasnil življensko luč. Hallwood je bil ustreljen dne osmega maja. Greenlee kompasi ja j? imela dosti časa, da je pripravila obrambo Kerra. Mrliško ogledniško zaslišanje se je vršilo še le pred desetimi dnevi. Nato je bilo odloženo do dne o-ifnega junija, torej zs mesec |i. To pomeni, ds je obramba zopet pridobila na času. Zaslišanje je pričelo v mestni dvorani Cicera. Osem stavko^azev je pričalo, da je Kerr v silobranu streljal na Hallwooda. Kerrov strel je težko ranil tudi stavkarja Charles Shimkusa. Po izjavi Kerra je bil tudi ta itrel oddan v silobranu. Kerr je pri Greenleejevi kom-paniji na listi za avanziranjc. M I % ■ 126,935 Američanov ubitih v svetovni vojni lavnokar objavljena uradna statistika podaja natančno Stavilo ameriških žrtev. Washington, D. C. — Ravnokar «o bile objavljene, uradne tevilke o izgubah Amerikancev ' svetovni vojni, iz katerih je izvidno, da je bilo ubitih 121,-514 ameriških vojakov in mor-larjev, 5,04« častnikov in 276 trmadnih križark. Največje žrtve so bile seveda ' armadnih vrstah, in sicer kupno 119,568 oseb, med njimi Mo? častnikov in 114,685 voja-ov. V prvi liniji je bilo ubitih »,191 vojakov in 1,824 častni-ov. Na boleznih in rsdi raznih JruKih vzrokov je umrlo 66,567 [ojakov in 2,384 častnikov. Na anuh, /adobljenih v prvi liniji, F* je umrlo 12,987 yojekov in ¡99 častnikov. Mornarjev je umrlo največ ra-I' raznih bolezni, in sicer 5,362 lornarjev in 284 mornariških a trnkov. Pri raznih nesrečah 11 radi drugih vzrokov je zgubi-0 življenje 1,193 mornarjev in lf> mornariških častnikov. Od ■»vražnika pa je bilo ubitih 884 P'-niarjrv in 38 mornariških Blatnikov. Armadna statistika sega od 6. Ms l!H7do 2. julija 1921, do-nanašajo šUvilke glede rnarice na dobo od 6. aprila 1(11' pa do premirja. ^njkiiascl v chicagu ^ahtkvajo povišanje MEZDE. (hi« '»fo, m. — Organizacija 'H^kih oicnjegaacev je razpo-"ki-otnice, v katerih naglaša a'" za zvišanje mezde ognje-Zdaj prejemajo ognje-K' I« 12.000 na leto, medtem I m"/,1a ognjegaacev v New-¡¡Jku. rsey Cityju in Passal-z,lasa 12,500 na loto. v De-1 ^an Frandacu in Oaklan-' "H» na leto in celo v Yon-r ' 12.300 na leto. 'krr^nics iM)vdkrJn, ds je I * '^".Hgascem v Chicagu i^sti m{»zdo saj za $800 ns f»odo lahko prehranjc-n svoje družine, kot fpodobi.• Okrožnica opozarjs ■ na trdo delo, ki se Izvršuje-"Jrsecl ne glede na vreme let!* leto 1843. Tu je prišel v stik s komunisti, ki so se zbirali okoli Viljema Weitlinga. Tudi tu ga polici js ni pustila v miru, kjer je bil zapissn v seznamu agilnih komunistov. Rusko poslaništvo v Švici je o tem poročalo v Petrograd in tamošnja vlsda Je po-zvsls Bakunina, ds se vrne domov. Bskunin je vedel, kaj ga Čaka v Rusiji in nsmesto v Petrograd, je odpotoval v Pariz Zaradi te neposlušnosti ga je rusko sodišče, ker se je v inozemstvu družil z zločinci in se nI pokoril zahtevi vlade in najvišje-mu ukazu, da se vrne, v odsotnosti obsodilo na izgubo oficirskega in plsmskega čina, na izgon v Sibirijo in prisilno delo. V Švici je Bakunina občevanje s pristali Weitlinga privedlo do tega. da je svoj čisto politični nazor oplodil s socijsllstlčnimi idejami. V Parizu se je sesnanll z Pierre Leroux-om, George Sand-ovom, Proudhon-om in Msrxom. Pariz Je bil tedaj, središče političnega radikali«!* in novih soeijalističnih stremljenj: leto 1840. Je bilo na pohodu. Tu (1614—1S7S) se je Bakuninov duševni razvoj izoblikoval v eocijalno-revolucij-ski nazor. Predvsem Je nanj zelo uplival Proudhon s svojimi političnimi, federalističnimi in gospodarsko-anarhičnknl nazori, ki pa ao imeli malomeičansko obeležje in bili -prepleteni s srdom malih producentov, propadajočih v naraščajočem vek-kapitalu. Bakunin se je te malomeščanske navlake branil, ker je hotel, da bodi anarhosocijali-stičen pokret revolucijski in proletarski. Z Marxom se nista mogla, zakaj Marx je bil veliko učenejši, bolj logičen in hladnejši. Bila sta si nasprotnika že po temperamentih. Bakunin tedaj ni imel še niti pojma o politični ekonomiji ter Je živel še povsem v metafizičnih abstraktnostih. Zato ga Je Marx imenoval sentimentalnega idealista, a Bakunin je dejal o Marxu, da je mračen, nezveet in nečimeren človek. Vendar Je Bakunin pozneje sam prtenal, da Je'Marxov vpliv nanj odločilen, ker ga je definitivno zavedel v svojo soci-JalistiČno in materijalistično miselnost V Parizu se je končno Bakunin seznanil tudi s številno poljsko emigracijo. Sanjal Je o revoluciji v Rusiji, a pri tem mislil, da Je osvobodilni boj Poljakov njen predhodnik. 29. novembra 1. 1847. je Bakunin govoril na nekem banketu o priliki obletnice poljske vstaje v 1. 1880. V gcjvoru Je povdaril potrebo zbliianja poljskih in ruskih revolucijonarjev. Spora- zum med Poljaki in Rusi je vreden vse požrtvovalnosti. To pomeni osvoboditev 60 milijonov ljudi in osvoboditev vseh slovanskih narodov, ki Ječe pod tujim jarmom. Končno pomeni ta osvoboditev tudi poraz deepotis-ma v Evropi. Te besede nam kažejo Bakunina v njegovem bistvu. Svoje revolucijonarno miSljenje je pogostokrat utemeljeval z veliko misijo Slovenstva. Zaradi tega govora je francoska vlada Bakunina izgnala iz Pariza in sicer na prošnjo tamošnjega ruskega poslanika. Ta poslahik je bil tako nesramen človek — pisal se je Kiselev — da je obenem pariški vladi označil Bakunina kot tajnega agenta ruske viade, ki ga je pa moral zaradi njegove go-stobesednoati odpustiti; zaradi ts obdolžitve je moral Bakunin pozneje mnogo pretrpeti, enkrat ji je nasedel celo Marx sam. Bakunin se je preselil v Bruselj, kamor je že pred njim prišel tudi Marx, s katerim pa ni hotel imeti nobenih stikov več, češ, da savno diskutira in delavce po-kjrarja ter vsakogar zmerja z "buržujem", čeprav sam ni nič drugega kot malomestni bur- Revolucija 1. 1848. mu je zopet odprla vrsta Pariza. Vrgel es je z vso svojo agiftatorsko vnemo v revolucijonarno gibanje. Največ časa je psebil v vojašnicah, kjer Je med vojaki tudi spal in jedel ž njimi skupaj. Osnanjsl Je komunizem, ens-kost, osvoboditev Slovanov, pogin Avstrije in vojno do iztrebljenja zadnjega sovrstnika revolucije. Prefekt pariških bari- SVETNIK Spisal Anten Prevel Psstnftkin. (Dalje.) "Da, da," je odvrnil opat ter končno dvignil oči f krožnika, "nekaj podobnega." Iz njegovega glasu je zvenelo, da vsega tegs nič kaj ne odobrava, A zakaj je potlej prišel? Don Pavel Je delal nezadovoljne zmr-de, drugi so molčali. Blodilo je nekaj hipov zadrege. Marinier je rekel: "Bomo še govorili nocoj/' • "Da," je ponovil Selva mirno. "Bomo še govorili nocoj." Mislil je, da je v opatu našel nasprotnika in da se Je Dane s tem, da ga je povabil na zborovanje, pregrešil proti razsodnosti in taktu. Obenem se je potolsžil, ko je na tihem pomislil, da bi bilo zelo koristno ališati vse mogoče ugovore, ln ds bo prijatelj profesorja Da-neja vsaj toliko pošten, da ne bo trosil imen In pogovorov, o katerih je treba še molčati. Mladi di Leyni pa se Je bal ravno te nevarnosti, ker je vedel, kako številna' in vplivna pri-jsteljstvs ima opat Marinier v Rimu, kjer Je bival fte pet let radi nekih svojih zgodovinskih proučavanj; in jezilo ga je, ker ni izvedel o njegovem prihodu pravočasno, ds bi bil pisal zakoncema Selva ter Jim svetoval, naj ga skušata savojevatl. začenši pri goltancu. Miza je bila v hiši 8elva zmerom zelo snaftna ln ocvetli-čon ., ali kkr se tiče Jedi. selo varčna in preprosta. Zakonca 8elva nista pila vina nikoli. Bolj redko, kiselkasto hubiaško vino je moralo francoskih vin vajenega moža le še bolj ozlovoljiti. Affilanaka deklina je bila že postregle s ksvo. ko so dospeli ob Istem Času don Klemente pei iz ssmostana Santa Scolastica, Dane. pater Hal vati ln profesor Minucci v dvovprež-nem vozu iz Hubiaca. Toda ko je don Klemente, ki mu je sledil njegov vrtnar, zagledal kočijo, pamikajočo se proti železni ograji male vile ter vozečo brez dvoma ljudi v hišo Selva. je pospešil korak, ds bi se Ivan ln vrtnar mogla videti in govoriti vaaj trenutek pred zborovanjem. Zakonca Selva ln njuni trije gostjo ao bili vstali od večerje ln Marija, ki ji je viteški opat Marinier dal roko ter jo povedel na teraao, je zagledal*. čeprav ae Je te nočilo, prihajati benediktinca po strmi stezi, ki ae spušča od odprte železne ograje doli na javno cesto. Pozdravila ga je od zgoraj ter ga prosila, naj počaka pod stopnicami, da prinesejo luč. Odhitela je sama s lučjo po zavitih stopnicah, po-mignila don Klementu. da bi rada govorila s njim. ter a pomembnim itogledom ošinila človeka. ki je stopal za njim. Don Klemente ae je obrnil k njemu ter mu rekel, naj ga počaka tam zunaj pod robinijaml; nato je na nemo gospe-jino povabilo prestopil nekaj stopnic ter obstal, da bi jo poslušal. Ona mu Je v hitrlci pripovedovala o svojih treh gostih in poaebej šr o opatu Marinleru. Rekla je, da je zelo v skrbeh radi avojega mo. že, ki je bil a toliko ljubeznijo in tolikim zaupanjem zjumoval miiu-l tega katoliškega ae-stanka ter stoji zdaj mahoma pred nepričakovano opozicijo Želela je. da bi don Klemente to vedel ter bil na to pripravljea. Povedala mu je to ona. ker njen mož nI mogel ta hip zapustiti svojih gostov. In obenem se Je tudi poslovila od don Klemertta, ker kot ženska in tolika nevednica nima namepa prisostvovati seji. Morebiti ga bo čez malo dni zopet videla v samostanu. Ali ni on tudi pater za tujce? Ona pride morebiti v treh do štirih dneh v Santo Scolsstiko z eno svojih sester... Ts hip je gosps Selva nehote dvignila sve-tlljko, ds bi videls svojemu sobesedniku bolje v obraz, ter se takoj pokeeala, kakor da se je pregrešila nad spoštovanjem, dolžnim tej prav gotovo sveti duli, po svoji moški in deviški lepoti gotovo vredni visoke, vitke postave in običajno z izrazom odkrite vojaške skromnosti dvignjenega obraza, tako plemenitega a avojim razsežnlm čelo« in Jasnimi modrimi očmi, ki so dihale obenem žensko milobo in moško ognjevitost. "Z nama bo tudi," je rekla tiho, kakor bi se sramovala, "intimna .prijateljica moje sestre, neka gosps Dessalle." Don Klemente je nenadoma okrenil glavo In Marijo Je to tako zadelo, da je vztrepetala. Bil je torej oni Njegov obraz se je takoj obrnil zopet k njej; bil je nekoliko vigan, a miren. "Oprostite," je rekel, "kako se Imenuje ta gospa?" "Kdo? Gospa Dessalle?" "Da." "Imenuje se Jeanne." "Kakšnih let bo?" "Ne vem. Med tridesetimi in petintridesetimi, bi rekla." Zdaj Marija ni več razumela. Pater je stavil ta vprašanja s tako brezbrižnim hladom. Tvegala je le ona eno. * "Vi Jo posnete, oče?" Don Klemente nI odgovoril. V tem hiipu Je došel ubogi protinasti Dane-, ki se je ob roki profeeorja Minuccija z velikim naporom privlekel gori qd telesne ograje apo-daj. Bila sta cba hišna prijatelja. Gospa Selva ju je sprejela vljudno, a nekoliko raztreseno. 1 .«•••»epe Seja se je vršila v sobi, kjer Je Ivan delal. Bila je tako majhna, da je žarečega don Fare-ta, ker se okna s dolžnim ozlrom na protin profesorja Dane j a niso mogla odpreti, kar dušilo v njej ln je ta s svojo lombardsko grčavoetjo to tudi povedal. Drugi so se delali, kakor da niso čult, razen dl Leynlja, ki mu je potlhoma namignil, naj odneha, in Ivana, ki je odprl duri na hodnik ter še druge v.bližini, vodeče s hodnika na Ursso. Dane je takoj začutil duh po vlažnem gosdu in treba Je bilo zapreti. Na pisalni mizi Je forela stara petrolejka. Profesor Minucci Je bolehal na očeh ter Je boječe zaprosil klobuka na svetiljko, ki so ga tekali, našli ln nataknili. V don Pavlu je vrtalo: 'To Je cela bolnišnica!" in tudi njegov prijatelj di Leynl, ki ae mu je sdelo, da bi ae ts hip tolike majhne skrbi morale posablti. Je imel neprijetno mrzel občutek. Imel ga Je tudi Ivan aam, a bolj odsevoma; čutil Je, kakšen vtis morajo o Daneju In morda tudi o Minucciju imeti oni med prisotnimi, ki ju ne posnajo. On ju je posnel. Dane je vkljub vsem avojim protinom in živcem in dvainsedemdesetim letom poeodo-val neukročeno silo duha ln neugnano nravno srčnoat. Andrej Minucci Je bil kljub raamrle-nlm svetlim kocinam, očalom In nekakšni okor-noati v krptnjah ki ao mu dajale videz nemškega učenjaka, mlada duša izmed najbolj ža-rečih. preizkušena v življenju, ki ni kipela aa-mo pri vrhu kak«»» duša lombardakega duhovnika. temveč snprta ,v evoj lastni ogenj, stroga ia najbrž močnejša. -t , JDalJe prihodnjič.). kad, Cauk«idiere, je rekel o nJem: K.4en človek, kakšen človek t Fi i dan revolucije je zlata vredi n, toda naslednji dan ga trebažstrelRi!" Bakunin ne je napotil kmalu v Nemčijo, kjer bi mu bila bliže Rusija, ako bi utegnila tudi tam izbruhnili revolucija. Bistro ps ¿ki petrijot, ni hotel niti tedaj niti danea priznati Slovanom pravice do oevoboditve izpod nemtkega jarma in je mislil, takrat kakor še dandanes, da so Nemci poklicani, da jih civilizirajo, to je proetovoljno ali ps nasilno germanizirajo." Po srednji Evropi je revolu je spregledal pravo vlogo me- ci j «Va iskra sicer še povsod tie- ¿čanstva v revoluciji L 1848.; zato je veroval samo v proleta-rijat in v revolucijonarne kmete. Prapotoval je nekatera nemlka »usta, a se je končrfo pojavil na slovanskem kongresu v Pragi l 1848. Tu Je trčil skupaj eiehom Palackym in dosegel, da ee je iz lokalnega av-strljskega slovanskega kongresa la, toda vse Je kazalo, da ne bo več zagorela in* te razširila v spleten požar. Nebške vlade so se čutile zopet močnejše in niso hotele priznati ustave, ki jo je izdelal "frankfurtski parlament." V marcu 1. 184S. se je podal Bakunin v Dresden, kjer se je na tihem že pripravljal upor. V maju so se začele de- razvil spi oh no slovanski. Ven- monstracije in vojaštvo je stre-dar je večina kongresa odklonila ljalo na razburkSno množico, njegove «edikalne nazore. > Kon- Ljudje so postavili barikade in gres se je izrekel ea Avstrijo, krsJj je moral zbežati. Ustano-ki ps naj se izpremeni v fede- vila se je provizorična vlada, racijo enakopravnih narodov ih pravi vodja revoiucijskega vole pHtonfcno je i*vdaril potre- jaštva je bil — Bakunin. Toda bo aporssuma med Poljaki in pruska vojska je premagala sla-Rusi ter osvoboditve Slovanov bo oborožene upornike in Baku-izpod turškega goepodetva. Ba- nina so vjeli meščani v Chem kunin je izdelal svoja "načela nitzu, kjer je izmučen od qapo-nove slovanske politike", ki pa rov zaspal Vojno*tbdišče ga je Jih Je kongres z večino odklonil. H. Januarja 1. 1860. obsodilo na V njih je povdaril nujnost svo- smrt, toda pozneje so spremenili bodne slovanske federacije, ki kazen v doemrtno ječo. Nato ga naj temelji na epnkosti, svobo- je saška vlada izročila Avstriji, di in brstovski ljubezni, odpravi ki je zahtevala njegovo izročitev tlačanstva in gosposkih "sta- zaradi uprizoritve revolucije nov" ter n« praviei vsakega Slo- Pragi in pa zato, da bi od njega vans do koščka zemlje na slo- izvedela za tajnosti slovanskega vanekih tleh. * I gibanja. Na tozadevna vpraša-Kakor snano se je t* slovan- nja avstrijskih vohunov Baku-ski kongres moral predčasno za- nln ni hotel dati nobenega odgo-kl j učiti, ker je v Pragi nepriča- vora. Zato je bil v marcu U1851. kovano kbruhnila revolucija, oddan v olomUlke kazemate. 15. Tudi te ravolucije ae je Bakunin maja L 1861. ga Je avstrijsko udelatil, nekateri trde celo, da vojno sodišče znova obsodilo na jo Je on s svojimi somišljeniki nmf Tod*tudi kMen mu ** tudi upirisoril. Toda kmalu je bila spremenjena v dosmrtno spoznal, ds se revolucija na Ce- J®&>. Okova« so mu roke in no-škem nebo mogla razviti zaradi «e ter ga prikovali na steno. Ta-vladajoč* malomeščanskih raz-1 ko je prebil pol leta, na kar ga njegova čast zabranjuje imenovati kogarkoli, ki se mu je bil j kdajkoli zaupal. Ko je car prebral to Bakuninovo pismo, je izjavil: "BakuniA je moder in dober fant, vendar pa nevaren človek in zato mora ostati pod ključem." Nato je sedel v Pe-tropavlovaki trdnjavi tri leta, e početkom krimske vojne so ga iz bojazni, da bi ga morda angleško brodovje ne osvobodilo, prepeljali v Schluesselburg. V ječi si je hotel enkrat že vzeti življenje, ker so ž njim grdo ravnali. Po smrti Nikola I. je upal, da ga pomiloete, toda car Nikolaj II. ga je na listi pomilošče-nih, ki ,mu je bila predloisns, lastnoročno črtal. Njegova ma; ti je osebno prosila zanj pri c*£ ju, ki ji Je odkrito povedal, di ne bo nikoli pomiloščen. Toda pozneje se mu je dovolilo, ga more zamenjati ječo s prognan-stvom v Sibirija L. 1867. Je bil prepeljan v Sibirijo in sicer v Tomsk. Tu je našel pri neki pregnani poljski rodbini svojo bodočo ženo. Kljub temu, da Je bil njegov sorodnik Muravjev* mu generalni gubernator vzhodne Sibirije in je njegova mati zno- mer in brezznačajnoeti ljudi, zato se Je snovi podal v Nemčijo. Sel je v 'Berlin, kjer se je sestal tudi z Mssxom in ee t njim iz-miril. Toda pruska vlada ga Je kmalu fspiai* kot. nevarnega revolučijpflprj* i psnslpvistično tendenco. Izgnan je bil tudi iz »ki oficir .pa ga je hitro prekinil: Braslave,! ikamor se je preselil. I "Gorvoriti Je prepovedSno 1 Dresden ni mogel, ker gs je sgpsls tudi sašks vlsds s svoje, ga teritorije, Končno je našel zavetje v Anhaltu. Leta im. je isdsl Bakunin oklic na vss Slovane. V tem o- [licu, je skušal dokazati skupni ral» zapreti gs v Petropavlovsko nteres Slovanov nemškimi in | trdnjavo. Poslal je k njemu grofa Orlova s poročilom, da že- je Avstrija izročila ruski vladi. Na meji ao mu sneli avstrijsko železje ter ga zamenili z ruskim. Ko je Bakunin uzrl čakajoče ga ruske vojake, je veselo vzkliknil: "V domovini je tudi smrt prijetna!" Zandarmerij v Tedanji rušiti csfr Nikolaj I. Je bil baje zelo jtonosen na to, da je "njegov" praporŠfiaK bil Evropi diktator ene** celega mesta. Hvalil je njegovo junaštvo v Dresden u, veildarje uka- ogrskimi, uevolucijonarji in porabo, srčns stisniti roko demokratom vjph dežela ter ž njimi Sbojevati ( skupno bodočnost Cilj bodi «stvaritev splošne federacije .evropskih republik. Svaril je Slovane pred avetrijsko politiko, ki hujsks Slovane na tfemee in,¡obratno. Usodno bo, ako se Slovsni predado dinaatič-ni in dessütski politiki. Od^ no je prolsstiral j>roti takozva-nemu "frankfurtskemu parla-mentu", ki hoče le germsnizira-! ti in prott temu, ds bi štirje milijoni Ogpv zavladali nad osmimi milijoni Slovanov. Sramotno' je, da se v Italiji bore alovanski polki prati osvoboditeljakim strimljunjean Italijanov. Cilj vseh demokratov mors bili uničenje avatiljake monarhije, ki je središči vse reakcije, litoda Bakuninov oklic ni našel odmeva mapd slovanskimi narodi, ki so st pridružili kontrsre-voluciji. zlasti pa v Avstriji. Re-akcijonarjl a praškega kongresa so ga ost» zavrnili. Na drugi strani pi f* J« napadal tudi Mara sam-v "Neue Rhenische Zeitung" dne 14. in 16. februarja 1849^ Marx Je tedaj trdil, da razen ftusov in balkanskih Slovanov #oben slovanski narod nima*bodočnosti, ker jim manjksjo najsplošnejši hlsto-l rični. zemljepisni, politični in goapodaraki predpogoji sa samo- j stoj no življenje. Zato ln pa sa- j radi nnho*e pomoči reakciji, Je zapiaal MSrx sledeče: "Boj, ne-laproaen boj na življenje in vu, temu Izdajalcu ln breaobsl-ne v interesu Nera-v interesu revolud-Ina je nagnal a Bakunin Je po-| trezno sodil praV, vi: "Vendar i Jas prav. Ko) | hotel M%rx pa kot i 11 od nJega izvedeti stanje! nemškem in slovanskem gibanju v Evropi. Bakunin sj je za to Izgovoril čas enega meseca katerem Je napisal svojo "izpoved", v kateri pa ni hotel navesti niti enega imena, čel, da mu r* va prosil* ou-ja, dâ bj 8ç . sin smel zoçet vrniti v evropski Rusijo, mu car tega ni dovoi Zato jel. 1861. sklenil pobegniti. Pod pretvezo se mu je posrečil, priti do Amiirja in Nikolajevi skega. Neopažen je stopil m tam se nahajajočo ameriško y Jo, ki ga je prepeljala na Japon. I ako. Od tu Je prišel v San Fran. cisco, a od tu v New York. 15, decembra 1. 1861. je bil po gest. mesečnem potovanju že v Lon. donu pri svojem prijatelju Alt. I ksandru Hercenu. (Dalje prihodnjič.) Bis '."'i 1 -- DA SKUHA8 DOBRO Pj. ya PISI PO NASE PRODUKTE. liaasia v aalagi slad. kmslj, akdk« in vsa Srna« potrebščin«. ia aa pieSrUaJta, da J« doma pri t« . MjbolJii b J StaššUšsrJam la t pr». a dsaoo priuertn ^ aasdHUh. PU1U M FRANK OGLAR, | A»im CWr«laai Q; Agitimjte za Trosveto^l KNJIŽEVNA UTKA 8.N.P.J. ima V zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi 632 strani, trdo vezana, vredna avóje cene, stane....$6.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo.............................$2.00 Zakon Biegenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno bi duševno dobro.. $1.50 Patdr Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami......................................$1.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki.JlJS Jimmie Higgins—krasna povest, ki je je spisal sloviti ameriški pisatelj' Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ..........................................................................11.00 Zapianik 8. redne konvencije S. N. P. J., 262 strani mehko vezana, stane samo 50c KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dpsedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikpv tudi: WiUiam Sitar, 6404 SL qiatr AveM Cleveland, Ohlo. Anton Jankovieh, 1171 ^forwood Rd., Cleveland, Ohlo. Anton 9okal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohlo. John Križmančič, 13111 Benington Ave., Weat Park, Ohio. Andrew Vldrich, R. F. D. 7, Box 103, Johnatown, Pa. John Rlmac, 6655 Rpaaell St., Detroit, Mick. Frank Stlriar, 13705 St. Aubin, Detroit, MIch. John Golob, Box 144, Rock Springa, Wyo. Proietarec, 3639 W. 2Sth Street, Chicago, ÜL . ft'" Ali pa pilite pon je na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2607 So. Lawn4ale Ave., Chicago, IH fT^f Jf SPAMJ0ČA DELA Tiska vabila sa veseliee la shode, vizitnice, ¿asnike, knjige, koledarje, letake Itd. t slovenskem, hrvatskem, tlovatkem; ieike«, nemikem, angleškem jezika In dnpfllu " ' VOKTW nSKAHE APEUKA M tUUBTVO %m H. Pn Jej M TISKOVINE IMOtil I V SVOJI TISKARNI ■ wv#i i ivittiniii CENE ZMERNE, UNUSKO DELO FSVS VBSIB ^^^^ a VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNI Pišite pa Inf onaadja Ml S. N. P. J. PRINTERY 2667-59 Sooth TAM SE/DOBE NA ZSLK) TUN .VSA USIHKNA ROIASNII-A