GLAS
LETO XXI. ŠT. 40 (1004) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 13. OKTOBRA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Vodnik preživetja 
Po ljubljanskih
študentskih poteh
  ragi
bruci in
brucke!
Da, prav vi!
Zdaj, ko ste “dali
skozi” vso
zapleteno
papirologijo in
nostrifikacije, ko
imate vsaj pet
novih gesel za
štiri različne e-
portale, nov naslov, novo
telefonsko številko, ki je še
ne znate na pamet, in vsaj tri
nove kartice v denarnici.
Zdaj ko še niste
podlegli
shizofreniji, da
menjujete
kartice v
telefonu kot
nogavice in
dvomite, v
katerem jeziku
nagovoriti
natakarja. Zdaj
je pravi čas za
kratek vodnik preživetja Po
študentskih poteh.
/ str. 2
Lucija Tavčar
www.noviglas.eu
Praznik jadranja pred Barkovljami
Več kot 1700 jadrnic!
Barkovljanka letos zelo
slovenska
  a nami je 48. Barkovljanka,
ki je še enkrat postavila
Trst v središče vsedržavne
in mednarodne pozornosti. Letos
je celotno prireditev, ki jo je že te-
den dni pred jadralnim Jesen-
skim pokalom uvedel koncert na
Velikem trgu priljubljenega Alva-
ra Solerja, spremljalo izjemno
ugodno, sicer hladno vreme. Pro-
gram največjega dogodka za me-
sto ni bil morda še nikoli tako pe-
ster kot tokrat, kar je menda tudi
zasluga podjetnega Mitje Gialuza,
predsednika društva SVBG, ki pri-
reja najbolj množično regato v
Sredozemlju. Turistov in obisko-
valcev je na tržaškem nabrežju
ves teden dobesedno mrgolelo.
Najprej pa športni vidik, z dvobo-
jem Alfa Romeo Shockwave –
Maxi Jena Tempus fugit, ki je
povsem zasenčil ostalih 1750 ja-
drnic na regatnem polju. Proti
Miljam je vodila Maxi Jena Mitje
Kosmina, ob vrnitvi – proti burji
– pa je svoje najlepše lice za za-
služeno končno zmago pokazala
Alfa Romeo prekaljenega tržaške-
ga pomorščaka Furia Benussija.
/ str. 2
HC
Z
Delegacija manjšincev v Strasbourgu
V skupnosti iščimo moč!
  organizaciji Slovenske
manjšinske koordinacije
SLOMAK je prejšnji te-
den okrog 25 predstavnikov slo-
venskih manjšinskih skupnosti
iz Italije, Avstrije in Madžarske
v Strasbourgu obiskalo Evropski
parlament in Svet Evrope. Koor-
dinacija je z novim zagonom -
in novim vodstvom - stopila no-
vim izzivom naproti.
/ str. 3
V
@Barcolana2016
Svet okrog nas13. oktobra 20162
Povejmo na glas
Huda Jama - bridkost in svetloba
  edavna slovesnost ob prenosu trupel
iz Barbarinega rova v mariborski spo-
minski park Dobrava nas je tako ali
drugače pretresla, globoko pretresla. Rudnik
Huda Jama, naziv se zdi pravi in kot da zanika
vsakršno sočutje, je to pot obrnil nase pozor-
nost povsem drugače, kot se je to dogajalo zad-
njih osem let, ko se je pričelo o njem vse gla-
sneje govoriti. Zaživel je v obred več kot sedem
desetletij zapoznele pogrebne svečanosti in
čutiti je bilo, kot da so žrtve umrle oziroma bile
pobite včeraj. To malo prizorišče nedaleč od
Laškega je pritegnilo nase notranji pogled vse
Slovenije in še daleč preko njenih meja, saj ni
nobenega dvoma: nihče ne more ostati ob
takšnem spominskem dogodku ravnodušen.
Dogodek se tiče celotnega naroda, prav vsake-
ga med nami in upati je, da nam bo s svojim
enkratno pretresljivim sporočilom pomagal
zmanjšati naše razdalje, nas medsebojno
zbližal in nas povezal bolj, kot smo povezani
danes. In to kljub temu da je Huda Jama velika
bridkost, kot je bridek prekop prvih okrog
osemsto žrtev, da niti ne razmišljamo o drugih
dva tisoč pobitih, ki se v rovu sv. Barbare po
sedanjih ocenah še vedno nahajajo. Bridko je,
da so morali toliko let zamolčani umreti, in to
ob koncu vojne, bridko je, da je tedaj vladal
duh revolucije, ki je kot toliko drugih idej v
zgodovini dal pravico dobesedno pobiti dru-
gače misleče - po posebnih zakonih, ki ujete-
mu ne dajo nobene možnosti obrambe. Bridko
je, da od časa do časa v človeku in v ljudeh za-
gospodari nasilje brez milosti in zanj potem
nihče ne odgovarja in ni mogoče klicati na od-
govor nikogar. Ne nazadnje je v primeru Hude
Jame nadvse, ampak nadvse bridko, da je molk
o njej trajal tako dolgo, leta in desetletja. To
priča o tem, da so storilci in njihovi zaščitniki
dobro vedeli, da gre za nekaj nečloveškega in
so zato žrtve v rudnik zakopali in jih skrbno
zazidali. Bridko je, da je bilo zaradi pobitih
žrtev prizadetih toliko njihovih bližnjih in
svojcev in je težko zahtevati, da bi se sedaj v
sebi pomirili ali storilcem odpustili. Zahtevati
kaj takega ne bi bilo primerno, lahko pa se
nanje obrnemo z vso možno občutenostjo.
Bolje rečeno s prošnjo, naj stopijo bliže sona-
rodnjakom zaradi naše prihodnosti, da ne bo-
mo narod, ki je razpolovljen in zato s pol moči
in takšen v vihri novih časov nemara ali ver-
jetno prešibak za željeni razvoj in čvrsto samo-
stojnost. In prav ta večja bližina je svetloba, ki
nam jo lahko Huda Jama da. Res, ta večja
bližina, h kateri pa morajo seveda pristopiti tu-
di tisti, ki so verjeli v neusmiljena načela in bili
o njih preveč prepričani, da bi vedeli, kako brez
naše zopet najdene skupnosti pravzaprav ni-
mamo prave prihodnosti. In zakaj ne bi te
bližine uresničili, zakaj ne bi tej svetlobi sledili,
tej svetlobi, ki jo tako zelo potrebujemo? Edino
na ta način bodo žrtve osmišljene, da nas bodo
namreč končno strnile. To jim dolgujemo. Si-
cer so umrle zaman in naša razklanost nas bo
zagotovo še naprej spodkopavala.
Janez Povše
N
Zadovoljstvo deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
V kratkem razpis za financiranje del
na stavbah slovenske manjšine
  a predlog odbornika
Torrentija je deželni
odbor na nedavni seji
sprejel odločbo o razpisu, ki bo
financiral vzdrževalna dela na
stavbah, v katerih potekajo kul-
turne, rekreativne, športne in
socialne dejavnosti organizacij
slovenske narodne manjšine.
Novico z zadovoljstvom naja-
vlja deželni svetnik Slovenske
skupnosti Igor Gabrovec, ki si
je s kolegom Ukmarjem med
N obravnavo letošnjega fi-nančnega rebalansa posebejprizadeval za to postavko.
Na razpis, ki bo objavljen v
kratkem, se bodo lahko s
prošnjami za vzdrževalna dela
prijavili lastniki oz. uporabniki
prostorov, kjer se odvija delo-
vanje organizacij, ki so vpisane
v deželni seznam slovenske
manjšine. Z razpisom bo do-
deljenih skupno 300.000 evrov
prispevkov, vsaka odobrena
prošnja pa bo podprta z naj-
manj 10.000 in največ 40.000
evrov pomoči na podlagi krite-
rijev, ki bodo upoštevali tipo-
logijo in nujnost predvidenih
del ter dejansko uporabnost
prostorov.
Rok za predložitev prošenj bo
potekel 31. oktobra, vzdrževal-
na dela, na katera se bodo na-
našale prošnje, pa se bodo mo-
rala končati do 30. septembra
2017.
Prejeli smo
Pogovarjamo se
  ot zvest bralec in na-
ročnik Primorskega dnev-
nika bi se rad obregnil ob
dva zapisa.
V petek, 26. avgusta 2016, nas je
presenetil masten naslov “So
razgaljeni joški res tako nevar-
ni”? Nisem pristaš hipijev in me
tovrstno življenje in mišljenje ne
zanima, se pa čudim avtorjevi
lahkotnosti, da ne rečem pleh-
kosti, s katero dela iz resne tema-
tike nekaj vsakdanjega in
površnega.  (Ne nazadnje mora-
mo upoštevati, da živimo v mul-
tikulturni Evropi z naraščajočo
islamizacijo, kjer postaja izzi-
vanje z goloto in cenenim pisan-
jem o njej škodljivo in zastare-
lo.)
Drugo, na kar sem postal pozo-
K ren, je bilo pismo bralca z naslo-vom “Kdo naj vrže prvi ka-men”? , ki ga je časopis objavil
27. avgusta 2016. V njem je cela
vrsta navedkov iz Stare in Nove
zaveze. Pravilno zapisanih seve-
da, a tako pomešanih, kakor bi
šlo za pisanje kakšne Jehove
priče, ki iz konteksta vešče, ali
pa tudi ne, trga posamezne stav-
ke. Pri Svetem pismu, naj ga be-
remo ali z njim molimo, pa mo-
ramo vendarle upoštevati kon-
tekst in do neke mere razlago
(eksegezo), saj je ob skrbnem
proučevanju bibličnih besedil
zorela skozi dolga stoletja. Le ta-
ko bomo bolje vedeli, zakaj piše,
kar piše. Tudi časi in okoliščine,
v katerih so zapisi nasta (ja) li,
so pomembni. In komu je bila
modrost namenjena, prav tako.
Zdi se, da pisec tega ni upošte-
val. Morda je zato nizal citate
brez repa in glave, kot bi košaro
napolnil z jabolki, krompirjem
in zeljem …, da je v njej vsega. S
prebiranjem pa bo še nekaj de-
la.
To sem napisal dobronamerno,
saj mi kot bralcu in naročniku
Primorskega dnevnika ni vsee-
no, kaj v njem piše.
Še to! Nekako v istem času mi je
slovenski novinar z one strani
potarnal: “Tvoj Primorski dnev-
nik berem z vedno večjo muko,
a ga moram spremljati poklicno.
Boli me, ko spoznavam, kako
uničuje zamejsko javno mnenje,
saj spominja na enoumje, kate-
rega del ste tudi katoličani (tudi
duhovniki), ki ne znate več sa-
mostojno razmišljati... ” To je se-
veda večja in globlja težava, pred
katero si ne smemo zatiskati oči.
Ambrož Kodelja
S 1. strani
Po ljubljanskih ...
  rvo: kmalu boš odkril, da
smo vsi Primorci - tisti, ki
vohamo morje še malo bolj
- metereopati. Ja, pogrešal boš
morje, tudi če spadaš med tiste, ki
ga prej niso jemali v poštev. Spri-
jazni se z dejstvom, da meseca no-
vembra sonca med tednom ne
boš videl, vremenska depresija je
skoraj del našega genetskega za-
pisa. Izkoristi vi-
kende za sončni
sprehod.
Drugo: dobro
vzdušje v stanovan-
ju je pol uspeha.
Kljub temu da mor-
da svoje “cimre”
poznaš, boš ugoto-
vil, da jih še ne. Čez
čas ti bodo na živce
šle tudi najmanjše
stvari, ki se ne skla-
dajo s tvojim
načinom življenja.
Zato: čim prej do-
ločite pravila- tur-
nuse, kdo bo kdaj
kaj čistil. Katera bo
politika za nakup
skupnih po-
trebščin. Verjemite!
Sicer boste čez kak teden dni po-
kopani z neodnesenimi smetmi,
toaletni papir pa postane najbolj
cenjena dobrina, ko ga nihče ni
šel kupit, je nedelja zvečer in si
doma pozabil tudi papirnate rob-
ce. V seznam obveznih po-
trebščin v zamejsko obarvanem
stanovanju spada še:
“kafetjera/kogoma”, italijanska
kava in pašta. Pa seveda tuna!
Pomni: tuna rešuje življenja. Pa
smo pri hrani. Ja, boni so čudovi-
ta reč, a pazi, zelo redijo! Nikoli
ne naročaj pašte ali rižote v resta-
vracijah, verjemi, razočarajo. Me-
so in krompir na sto in en način
se po navadi izkažeta kot naj-
boljša izbira.
Tretjič, živiš v evropski prestolni-
ci, živahni, študentski, zeleni. Iz-
koristi vse, kar ti ponuja. Koncerti,
gledališča, športi za vse okuse pa
seveda pestra študentska ponud-
ba. Vključi se v kako društvo, klub
ali krožek. To pa ne zato, ker ti za-
P mejsko udejstvovanje ne zadostu-je, marveč zato, da odkriješ novookolje še z drugega vidika. Spoz-
nal boš nove ljudi in stvari. Zbori
so v Sloveniji med najboljšimi v
Evropi, kot je dobro razvita vsa
kulturna dejavnost. Študentski
klubi imajo po navadi res pestro
delovanje. Nikakor pa ne more-
mo mimo Kluba zamejskih štu-
dentov v Ljubljani! Skratka: ozri
se naokoli, izberi in loti se česa
novega.
Pozor: časovna razlika med pre-
stolnico in domačo zamejsko re-
publiko znaša vsaj akademskih 15
minut. Ne zamujaj torej, sicer boš
naletel na zaklenjena vrata preda-
valnic. Na faksu ne podcenjuj po-
mena kolokvijev in prvih rokov.
Priznajmo si, sprotno delo brez
vzpodbud je vsakoleten novoletni
sklep. Pa ne skrbi, tudi če se ti zdi,
da imajo tvoji kolegi pri kakem
predmetu bistveno boljše predz-
nanje od tebe, vztrajaj. Vse bo do-
bro.
Žuraj. In to zdaj, ko si bruc. Ker
ne boš verjel, a naslednje leto se
ti ne bo več tako dalo. Ne prenašaj
dela na december. V Ljubljani se
temu mesecu pravi veseli decem-
ber, in to ne zato, ker pride
Božiček - ups Dedek mraz! PS: Če
se ti kdaj porodi dvom: pust je
lepši pri nas!
Pa še to. Sprijazni se z usodo.
Vsem boš moral razlagati, da ja,
govoriš tako dobro slovensko, tu-
di če prihajaš iz Italije. Pripravi si
čim bolj sintetično definicijo be-
sede zamejec in zamejstvo, da čim
hitreje obdelaš poglavje “ja, tudi
tam so Slovenci”, prav tako “na-
rodnost ni enako državljanstvo in
zakaj nimam tudi slovenskega
državljanstva ali ga pač imam”.
Najbližjim zaupaj, da znaš na pa-
met tudi slovensko himno in si
ob “Slovenija, od kod lepote tvo-
je” daš roko na srce samo, ker
uživaš v petju. Večinoma te bodo
sogovorci še vedno buljili kot po-
sebno živalsko vrsto, ki ji preti
izumrtje, ali v najboljšem prime-
ru kot zadnjega predstavnika in-
dijanskega plemena. Učinek lah-
ko še povečaš, če omeniš naše
Prešernove nagrajence, zadeva pa
se bo na žal najpogosteje končala
pri “saj Trst je naš”! ali pa “ljubim
vaš naglas, čeprav nič ne razu-
mem” (redke razsvetljene izjeme
naj mi ne zamerijo). Le kako naj
jaz razumem vas, me zanima!
Trole in bajki so zaradi potrebe po
premikanju že po prvem tednu
vsem znani. Ko smo “furanje” že
skoraj preboleli, postane problem
sporazumevanje na faksu, ko se
meniš, kdo bo kaj “počekiral”,
kam se moraš “pofočkat” in, če si
“cahnil” svoje ime na listu prisot-
nosti. Če je izpit bil “džabe”, je po
navadi “ful kul” in lahko greš
“čist nahajpan na žur”. Pa saj, lju-
bljanski “lajf res ni bed”!
S 1. strani
Barkovljanka letos ...
  vetrom do 30 vozlov je
bil spektakel v zalivu
vrhunski, prvo uvrščeno
plovilo je do cilja jadralo se-
kundo manj kot eno uro. Posla-
stico letošnje regate je predsta-
vljal tudi revijalni nastop dobit-
nika štirih olimpijskih odličij,
Britanca Sira Bena Ainslieja. Pe-
ta na cilju je bila koprska Adria-
tic Europa s krmarjem
Dušanom Puhom, na kateri sta
tekmovali tudi olimpijki iz Ria
Tina Mrak in Veronika Maca-
rol, pa tudi Sirenina člana An-
drej Gregori in Matija Ugrin.
Zanimivo, v dvajseterici je bilo
pet slovenskih bark, dnevnik
Delo je na primer v ponedeljek
namenil prireditvi pol strani in
naslov ter uvodnik na naslov-
nici.
Z Slovenski utrip je bil v letošnjiizvedbi sploh kar se da živahentudi v dneh pred samo regato,
številni dogodki so bili tudi v
uradnem sporedu prireditve.
Povezovalno vlogo sta prevzela
Generalni konzulat republike
Slovenije v Trstu in Združenje
slovenskih športnih društev v
Italiji, ki je imelo prvič tudi svoj
samostojni razstavni prostor v
naselju Barcolana na Nabrežju.
Tržaški pomorski klub Sirena je
drugič režiral regato iz niza Go
to Barcolana from Slovenia, v
soboto, od Izole do Milj, dogo-
dek sta sklenila sprejem jadrnic
na Nabrežju in uradni sloven-
ski pozdrav Barkovljanki z na-
grajevanjem plovnega podviga
v Tržaškem knjižnem središču
ob prisotnosti generalne kon-
zulke v Trstu Ingrid Sergaš in
ministra za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Gorazda Žmav-
ca, ki se je ob tej priložnosti tu-
di srečal s tržaškim županom
Robertom Dipiazzo.
Slovensko stalno gledališče je
sodelovalo pri modri noči
tržaških teatrov, novoustano-
vljeni oktet Trst je nastopil v sli-
kovitem okolju starega prista-
nišča pod mogočnim žerjavom
Ursus (v organizaciji Zveze slo-
venskih kulturnih društev),
morda največji podvig pa je bi-
la postavitev razstave – v obliki
videoprojekcije – fotografij Ma-
ria Magajne na temo morja v
TKS. Posnet-
ke, ki jih je
uredil odsek
za zgodovi-
no Narodne
in študijske
knjižnice, so
medtem po-
kazali tudi
pri Ursusu
in v naselju
Barcolana.
Dogodkov je
bilo sicer še
več, Smučar-
ski klub
Brdina je na
primer upra-
vljal stojnico
za gledalce
Barkovljan-
ke na Obelisku, stend so imele
tretjič turistične kmetije brez
meja s Kmečko zvezo na čelu,
svoja vina so ob stojnici dežel-
nega zavoda za razvoj podeželja
ERSA razstavljali slovenski vi-
narji s Tržaškega in Goriškega,
predstavile pa so se tudi druge
podjetniške stvarnosti.
@Barcolana2016
Aktualno 13. oktobra 2016 3
  Manjšinci iz Italije, Avstrije in Madžarske v Strasbourgu
V skupnosti iščimo moč!
SLOMAK 
  elegacija predstavnikov
slovenskih manjšinskih
skupnosti iz Italije, av-
strijske Koroške in Štajerske ter
Madžarske je v organizaciji Slo-
venske manjšinske koordinacije
SLOMAK prejšnji teden obiskala
Strasbourg v srcu Evropske unije.
V ponedeljek, 3. oktobra, so se v
Evropskem parlamentu srečali s
slovenskimi evropskimi poslanci
Patricijo Šulin, Tanjo Fajon, Ro-
mano Tomc, Milanom Zverom,
Francem Bogovičem in Lojzetom
Peterletom ter z italijansko evrop-
sko poslanko Isabello De Monte.
Vsakdo izmed njih je na krajših
srečanjih spregovoril o svojem de-
lu v tej pomembni mednarodni
in večjezični politični instituciji.
Pod vodstvom Roberta Velikonje,
vodje pisarne Patricije Šulin, so si
manjšinci nato ogledali sejno
dvorano, kjer potekajo plenarna
zasedanja, ki pomenijo sam vrhu-
nec dejavnosti Evropskega parla-
menta.
V torek, 4. oktobra, je bil na pro-
gramu obisk Sveta Evrope: kot je
zbranim povedal Helmut Har-
tman, pravni svetovalec na stal-
nem predstavništvu Slovenije pri
Svetu Evrope, je bila mednarodna
organizacija ustanovljena maja
1949 in šteje 47 držav članic, ki so
se zavezale spoštovanju človeko-
vih pravic, demokracije in pravne
države. Svet Evrope skrbi v prvi
vrsti za varstvo le-teh, pa tudi za
različne probleme, s katerimi se
D srečuje evropska družba; med nji-mi je tudi diskriminacija manjšin.Srečanje vodstva SLOMAK-a
Zaradi tega je bila dvorana v palači
Sveta Evrope najprimernejše pri-
zorišče za sicer kratko, a pomen-
ljivo srečanje SLOMAKA, na kate-
rem je Rudi Pavšič predal štafetno
palico novemu predsedniku koor-
dinacije, Nantiju Olipu, predstav-
niku Narodnega sveta koroških
Slovencev iz Koroške. Koordinaci-
ja, ki šteje 8 članic (2 v Italiji, 4 v
Avstriji, 1 na Madžarskem in 1 na
Hrvaškem), bo tako z novim za-
gonom stopila v novo obdobje.
Pavšič je potegnil črto pod dese-
tletnim delom koordinacije in
ugotovil, da je SLOMAK na
splošno odigral pomembno vlogo
v povezovanju med različimi
manjšinskimi skupnostmi in
hkrati v spoznavanju stvarnosti
drugih. Na človeški ravni so se
spletla prava prijateljstva, prežeta
z vzajemno solidarnostjo. Pavšič
je bil zelo jasen, ko je podčrtal, da
pomeni ošibitev SLOMAK-a hkra-
ti ošibitev posamezne krovne or-
ganizacije. Koordinacija je izraz
vseh osmih krovnih organizacij
štirih manjšin v sosednjih
državah. Zato “imamo avtoriteto,
da zastopamo interese naših skup-
nosti povsod tam, kjer menimo,
da je to prav. Zato se nam zdi
včasih neumestno, da drugi ocen-
jujejo, ali je SLOMAK primeren si-
stem povezovanja ali ne”. Zahvalil
se je vsem kolegom, predstavni-
kom krovnih organizacij, in vsem,
s katerimi so gradili skupni dialog,
saj ga je izkušnja osebno obogatila
“z znanjem, sodelovanjem in člo-
veškim pristopom... Mislim, da
bodo ta prijateljstva trajala veliko
časa”.
Dialog, zbližanje in človeški od-
nosi v koordinaciji gotovo pome-
nijo “velik kvalitetni premik”, je
dejal novi predsednik Nanti Olip.
“Da smo si prišli bližje ne samo
po vsebinah, temveč tudi člo-
veško, da smo spoznali, da prav-
zaprav zastopamo skupne intere-
se, namreč narodnih skupnosti v
državah, kjer živimo; da smo prišli
do principa rotacije med organi-
zacijami, je zdaj za Narodni svet
koroških Slovencev (NSKS), ki ga
tu zastopam, prav gotovo izziv, ka-
ko SLOMAK v odnosu predvsem
do organov matične države, Repu-
blike Slovenije, pozicionirati tako,
da bo imel zadostno težo, da nam
uspejo pozitivni premiki na po-
dročjih, ki so za nas bistveni”.
Drug izziv je za Olipa skupni obisk
evropskih metropol, ki nas spod-
buja k temu, “da gledamo čez me-
je lastnih nacionalnih držav, da
smo solidarni drug do drugega,
kjer nastopajo problemi v
državah, četudi niso naši, da jih
vidimo tudi pri naših kolegih v
Italiji, na Hrvaškem, na Madžar-
skem. Mislim, da je to ena pogla-
vitnih nalog SLOMAK-a: da
iščemo v skupnosti moč. In ker
bomo skupno nastopali v odnosu
do lastnih nacionalnih držav in v
solidarnosti do držav sosedov, mi-
slim, da bomo dosegli optimum”.
Zato: “Hvala za doslejšnje sodelo-
vanje in vabljeni k sodelovanju v
prihodnje”!
Predstavnik Sveta slovenskih or-
ganizacij v SLOMAK-u Ivo Corva
je za bralce Novega glasa ocenil
dva dneva v Strasbourgu kot zelo
zanimiva, saj so imeli predstavni-
ki manjšinskih skupnosti
možnost od blizu videti, kako de-
lujejo evropske institucije. “Zaveš
se, da vsi pojmi, o katerih slišiš,
dejansko imajo prostor in ljudi, ki
so za tem 'strojem'. Mogoče bi se
morali malo bolj navaditi izkori-
stiti tudi te institucije, posebno ko
gre za ovrednotenje naših
manjšinskih vprašanj in ko se mo-
ramo boriti za naše manjšinske
pravice. Morda bi lahko kaj dose-
gli tudi v tem kontekstu”. Kaj pa
misli delegat SSO-ja o predaji
krmila koordinacije? “Prišlo je do
spremembe: predsednik Pavšič je
po uspešnem obdobju sklenil
predsedovanje, sprejel ga je Nanti
Olip. Gre za rotacijo, ki jo pozdra-
vljamo. Z ozirom na to, da je SLO-
MAK konfederacija krovnih orga-
nizacij, s tem da je zdaj nastopila
Avstrija, bodo prišle v ospredje
problematike, ki se morda bolj
občutijo na slovensko-avstrijski
meji, obenem pa tudi nove ener-
gije, ki bodo dale zagon organiza-
ciji in njenemu delovanju. Zahval-
jujemo se Pavšiču, za kar je nare-
dil, in pozdravljamo novo imeno-
vanje Nantija Olipa, s katerim se
bo za koordinacijo gotovo začelo
novo pozitivno obdobje”. 
Danijel Devetak
Le nekaj minut po
trenutku, ko je Pavšič
predal vodenje koor-
dinacije predsedniku
NSKS-ja Nantiju Oli-
pu, smo novega
predsednika vprašali,
s kakšnimi občutki je
prejel krmilo SLO-
MAK-a. Za bralce No-
vega glasa je povedal:
“Mislim, da sta bila
ta dva dneva v Stra-
sbourgu načelno ze-
lo koristna, da smo
kot skupina SLO-
MAK-a spoznali
evropske institucije
in njihovo delovanje.
Včasih se morda pre-
več zakopljemo v
naše probleme na nacionalni ravni. Tu smo
zdaj pogledali vsi skupaj, morda z drugega
zornega kota, z drugega vidika, evropsko poli-
tiko, tudi morali vzeti na znanje, da narodne
skupnosti v Evropi v rankingu trenutno niso
najvišje; da Evropo bremenijo problemi,
medtem ko mi kot pripadniki narodne skup-
nosti stojimo dejansko bolj ob robu, ker so
problemi težji in večji, vojne, nemiri, migra-
cije, azilanti, narastek desnega populizma,
sploh populistične politike. Tudi to je speci-
fičen vidik, ki smo ga morali vzeti na znanje,
kot nam je bilo to v Strasbourgu tudi rečeno.
Kar se tiče prihodnjega delovanja v SLOMAK-
u, mislim, da je prevzem funkcije predsedni-
ka te koordinacije, ki združuje narodne skup-
nosti iz različnih držav, velik izziv. V prvi vrsti
izziv v smer, da skupno iščemo boljše rešitve,
učinkovitejše pristope v matični Republiki
Sloveniji, po drugi strani pa vsak tudi v svoji
nacionalni državi. Upam, da bo solidarnost
med člani SLOMAK-a, med posameznimi or-
ganizacijami, privedla do boljših rezultatov v
tej ali drugi državi”.
Ob koncu dveh strasbourških dni in hkrati
ob koncu mandata na čelu SLOMAK-a smo
povprašali tudi Rudija Pavšiča, kakšne vtise
ima. “Obisk se mi je zdel dober, v kolikor
smo se seznanili s stvarnostjo evropskih insti-
tucij in na neki način ugotovili, da je skrb za
manjšinska vprašanja v Evropskem parlamen-
tu izredno nizka. Na neki način, kot predstav-
nika manjšine, me to zaskrblja, ker vem, da je
to politično najpomembnejši organizem.
Obenem smo na srečanju z evropskimi po-
slanci Slovenije in nekaterimi iz Italije opozo-
rili na naša vprašanja. Mislim, da je to dobro,
ker je pač tako v agendi prisoten tudi naš pro-
blem. Kar zadeva obisk Sveta Evrope, organa,
ki je zadolžen za človekove pravice in tudi za
manjšinska vprašanja, je dobro, da so tudi tu
naše problematike prisotne skozi delovanje
podkomisij, ki obiskujejo države, v katerih
manjšine živimo... Podpiram predlog, ki je
nastal v pogovoru, da bi ustvarili lestvico
držav, ki bolj skrbijo za manjšinska vprašanja,
in tistih, ki to počenjajo malo manj. Dejstvo,
da smo tudi kot SLOMAK imeli sestanek v
Svetu Evrope, se mi zdi tudi s simboličnega
vidika pomembno, ker smo na neki način bi-
li prisotni tudi v teh organizmih”. Kako pa
Pavšič ocenjuje opravljeno delo pri SLOMAK-
ku, ki ga je vodil prvih sedem let in v zad-
njem obdobju? “Moram priznati, da sem da-
nes veliko bolj zadovoljen, ker smo ponovno
dali SLOMAK-u neko energijo. Priznam, da
sem bil pred nekaj leti zaskrbljen, ker se je za-
radi nekih notranjih ‘fiskalnih’ zadev SLO-
MAK v bistvu ustavil tri leta. To je bila velika
nevarnost, kajti alternative tej povezavi
osmih krovnih organizacij nismo imeli... Za-
to sem zadovoljen, da smo ponovno ‘vžgali
naše motorje’, in dejstvo, da smo danes sredi
Evrope, je znak naše vitalnosti. Nantiju Olipu
želim veliko uspeha v nadaljevanju tega dela,
ki ga ima sedaj kot predsedujoči. Prepričan
sem, da je SLOMAK vedno deloval kot ekipa
in da je predsednik bil samo neki izraz te eki-
pe. Zato mislim, da je to dobro, in ponavljam:
sem zadovoljen z delom v tej koordinaciji”.
Pavšič je predal krmilo SLOMAK-a Olipu
Vodstvo SLOMAK-a v dvorani Sveta Evrope: B. Lenart, S. Weitlaner, A. Brumnik, J. Hirnök, R. Pavšič, N. Olip, I. Corva, B. Sadovnik
Rudi Pavšič in Nanti Olip
Patricija Šulin Franc Bogovič
Romana Tomc Tanja Fajon
Milan Zver Lojze Peterle Isabella De Monte
Evropski parlament
Kristjani in družba13. oktobra 20164
  li je prav, da begunce za-
vračamo predvsem zato, ker
se bojimo za lastno udobje
in utečeni način življenja?
Ali smo lahko ravnodušni ob agre-
sivni retoriki politikov, mnenjskih
voditeljev in medijev, ki pavšalno
in precej poenostavljeno govorijo
o muslimanih in njihovi zgodovi-
ni, veri, kulturi, navadah in ten-
dencah?
Zakaj je razprava o temah, ki zade-
vajo migrante, tako heterogena,
nestrpna, razvneta, in to celo v cer-
kvenih krogih?
Ali še huje – politika skuša iz teh
pojavov populistično pridobiti gla-
sove zase.
Resničnih strokovnjakov za zgodo-
vino verstev, teologov in poznaval-
cev medverskega dialoga je zelo
malo. Brez njihovega glasu pa je
tovrstna razprava lahko tudi neko-
ristna, neplodna.
Poznamo strahove, ki izhajajo iz
verske, nazorske, narodnostne in
celo državljanske pripadnosti. Naši
kraji imajo s tem zelo boleče iz-
kušnje celo v bližnji preteklosti.
Vse skupaj se začne neopazno. Naj-
prej se širijo dvomljivi glasovi, da
so nekatere skupine ljudi nekam
čudne in tuje, zato morda nevarne.
Takšnim govoricam sle-
dijo sprva nedolžne obli-
ke smešenja in za-
ničevanja, neprijetne pri-
pombe v javnosti, med
znanci, na delovnem
mestu ipd., nato pa javne
gonje v medijih in
družabnih omrežjih.
Javnost se znajde pred
problemom, ki jo zmede in ko naj-
prej ne ve, kako prav ravnati. Ven-
dar je takrat že prepozno. Plaz se
je že sprožil. Lahko se sprevrže v
organizirano, sistematično
uničevanje celih narodov, ne le na-
zorskih skupin ali posameznikov.
Seveda je res, da radikalni islamisti
v imenu Alaha počnejo nepopisne
zločine. Za civilizirani svet so re-
snična nevarnost. Vendar nam to
ne preprečuje, da bi se iskreno
vprašali, česa se zares bojimo.
Naravno je, da nas je strah nasilja
in da se bojimo za življenje. Toda,
kaj če bi nas zaskrbelo tudi za
večno življenje človeka, ki zaradi
svojega zmotnega razumevanja ve-
re povzroča trpljenje drugim lju-
dem? Mar ni bil tudi on ustvarjen
po božji podobi? Nobena človeška
vrednota s tuzemskim življenjem
vred ni primerljiva z večnim
življenjem posameznika,
odrešenega po božji milosti.
Nihče drug razen Cerkve nam ne
more o tej tematiki postavljati pri-
mernejših vprašanj. Naloga Cerkve
je, da sebe in nas o tem sprašuje,
četudi bi se komu zdelo, da so nje-
na tovrstna vprašanja naivna in da
Cerkev sploh ne sodi v javno raz-
pravo v sekularnem svetu.
Tako se v precej obsežnejšem član-
ku, nedavno objavljenem v
češkem verskem časopisu Katolic-
ky tydenik, sprašuje pater Bene-
dikt T. Mohelník, predstojnik do-
minikanske province v Češki repu-
bliki in predavatelj na Katoliški
teološki fakulteti Karlove univerze
v Pragi.
Priredil P. K.
A
Izgon islamistov
Tujci in evropska
kultura
  elevizijsko poročilo v ne-
deljo, 2. oktobra 2016, nas
je obvestilo, da so iz Ronk
izgnali pet makedonskih zidarjev.
Izgon je italijansko notranje mi-
nistrstvo odredilo že 26. septem-
bra, potem ko so jim dokazali po-
veličevanja terorističnih napadov
prek svetovnega spleta. Ob priho-
du v Skopje pa so jih tamkajšnje
oblasti spustile na prostost, češ da
niso zakrivili nobenega kaznive-
ga dejanja. Novica o takšnih isla-
mističnih skrajnostih preko sple-
ta ni nova. To poznamo že veliko
let. Dejstvo pa je, da je v Tržiču že
približno ena tretjina prebivalcev
tujcev. Ob letni občinski statistiki
zapažamo, da glavnino sestavlja-
jo muslimani, zato je prav, da se
ob tem dogodku zamislimo. Pred
časom so v Tržiču pripravili pre-
davanje z naslovom “Dialog,
medsebojno spoštovanje in sožit-
je”. Po uvodnem pozdravu pred-
T stavnikov občinske uprave staglavno besedo imela katoliški du-hovnik in imam Kinnani Abbel
Majid, ki vodi molitve na sedežu
tržiškega muslimanskega
združenja Darus Salam. Glavno
besedo je imel imam. On je na
duhovnikovo vprašanje tudi od-
govoril glede žensk v islamu ta-
kole: “Na prvem mestu je v isla-
mu družina, ki se ji mora žena
posvetiti. Kdo naj skrbi za otroke,
če delajo možje in nimamo starih
staršev, ki nam bi bili v pomoč?
Res je, naše ženske ne poznajo
vašega jezika, niso pa zapostavlje-
ne, če nosijo naglavne rute. Naše
ženske lahko primerjate z vašimi
redovnicami, imajo pokrito gla-
vo, kot to določa islam”. Seveda
se ni nihče dotaknil burk – pokri-
tih obrazov. Celotna razprava je
potekala ob problemih s področja
sociale, izobrazbe, niso pa se do-
taknili problema inkulturacije ali
vraščanja v okolje, v katerem živi-
jo. Veliko so poudarjali, da se mu-
slimani zelo radi družijo med se-
boj, do drugih pa so velikokrat
nezaupljivi. Tokratno celotno
predavanje je potekalo bolj ob
obrobnih vprašanjih, niso se pa
ob tej priložnosti dotaknili ne-
strpnežev, pa tudi ne, kako pote-
ka verska vzgoja v musliman-
skem centru. Katoliški duhovnik,
ki je bil prisoten in je večkrat
vstopal v debato, je žal na koncu
pustil klavrn vtis in dokazal, da o
islamu ve bore malo.
Spomin mi je tokrat poromal v
Zagreb. Tam je bilo 15. januraja
2015 v Hrvaškem narodnem gle-
dališču srečanje s Slavojem
Žižkom – za marsikoga spornim
slovenskim filozofom. Večer je
mojstrsko vodil Srečko Horvat.
Dvorana je bila nabito polna in
morali so postaviti sedeže celo na
oder, za predavateljev in voditel-
jev hrbet. Ker pa je bilo med pu-
bliko okrog dvajset katoliških
teologov, med njimi večina z dok-
toratom, bi o srečanju rad nekaj
povedal, čeprav sem med tistimi,
  ako čas grozno beži! Že en mesec
naši učenci “trgajo hlače” v šol-
skih klopeh! Da jim bo pri šol-
skem delu prijetneje, jim je zvesti prijatelj
Pastirček že prinesel svojo drugo, okto-
brsko številko revije. V njej urednik Ma-
rijan Markežič opozarja, kako bogat je ta
mesec, ne samo zaradi darov narave, am-
pak tudi zato, ker je v
njem kar nekaj po-
membnih dni: sv.
Terezija Deteta Jezu-
sa (1. oktobra),
rožnovenska nedelja in obenem god an-
gelov varuhov (2.), h katerim se tako radi
zatekamo, god sv. Frančiška Asiškega, ve-
likega ljubitelja živali in njihovega zavet-
nika (4.), misijonska nedelja (16.). Vsaj
na ta dan pomislimo na otroke v misijo-
nih in na naše misijonarje, ki si zelo pri-
zadevajo zanje, da bi lahko tudi oni ho-
dili v šolo in imeli lepše življenje. Preden
se oktober poslovi, vabi vse k varčevanju,
“zrno na zrnu pogača …”
Zora Saksida v pesmi Drevo, ob ilustraciji
Danile Komjanc, predstavlja to čudo na-
rave, ki spomladi zacveti in ponudi svojo
krošnjo ptičkom, da lahko gnezdijo v
njej, v jeseni pa bogato obrodi, in preden
se pogrezne v zimsko spanje, obarva svo-
je liste v zlate odtenke. V jesensko pisa-
nost odet gozd je zvabil pujska Bineta (za-
mislila si ga je Danila Komjanc za najm-
lajše Pastirčkove bralce), da je s
košarico šel brat go-
be in kostanje. Na
večkrat bolj skrito življenje v
gozdu se navezuje Barbara Rustja
v svoji rubriki Naravoslovni kotiček za
najmlajše. Njeno pozornost je pritegnila
velika rdeča mravlja. Iz njenega zapisa
bodo bralci izvedeli marsikaj o tej mar-
ljivi delavki in znanje pridno unovčili
med šolskimi urami naravoslovja. Tudi
Vojan T. Arhar je navdih za pesmici Re-
gica in Naravoslovje črpal v naravi in na-
ravnih pojavih. Privlačno regico in
lonček, v katerem izhlapeva voda, da se
kot hlapi dviguje v nebo, je ilustrirala Da-
nila Komjanc. Bralci pa bodo vse čim
lepše pobar-
vali. Zgodba
Marize Perat
Hranilnik je
kot nalašč na-
pisana za dan varčevanja. Mihec, ki je rad
razmetaval prejeti denar, je končno spoz-
nal, da je treba tudi kaj shraniti v hranil-
nik!
Berta Golob, ob hudomušnih ilustraci-
jah Marjana Mančka, predstavlja ločila,
in sicer piko, ki “ne čepi na sredi // pra-
vljične povedi” in tri pike, ki pravijo, da
“zgodbica še ni končana”…
Na otrokovo vest trkajo misli o tem, kako
naj se deček - protagonist stripa - obnaša
s sošolko, katere starši se ločujejo. Z be-
sedami je to lepo izrazil Walter Grudina,
z zelo povednimi ilustracijami pa Paola
Bertolini Grudina. Ona tudi na svoje-
vrstno prikupen način predstavlja Zgod-
be iz Sv. pisma. V središču je tokrat dva-
najstletni Jezus, ki sta ga Marija in Jožef
v skrbeh iskala in ga končno našla v tem-
plju v pogovoru med starešinami. Berto-
linijeva poklanja dve strani tudi najm-
lajšim. Njen zajček Timi jih bo vodil od
sličice do sličice, da bodo poimenovali
in pobarvali vse, kar je narisano, in tako
dobili ime za molitev, ki jo je Marija De-
vica priporočala malim fatimskim vid-
cem.
O času poje pesmica Berte Golob; njeno
besedilo je uglasbil Patrick Quaggiato,
pevci ga bodo pa zapeli. Morda pesmico
že znata Peter in Veronika, ki sta z ma-
mico odšla na prvo
vajo v glasbeno
šolo. Zgodbico V
glasbeni šoli sta
podpisala Damija-
na Čevdek Jug in
Andrej Jussa.
“Učeni” Pacek (po
zamisli Walterja
Grudine), v svoji
makaronščini filo-
zofira, da se je šola
že začela in da je
“treba primit šerja-
mente šituacjon
šoto kontrolo, da
nam ne sfrli iz
rok”!
Pastirček slaščičar
se zelo veseli jese-
ni, ker je jabolk na pretek. Zato bo lahko
pripravil sladki jabolčni štrudel. Katerina
in Graziella Zavadlav sta štiriročno napi-
sali recept zanj in pridali še ilustracijo
(simpatičen ježek čaka pod mizo, da bo
tudi njemu kaj padlo!). Kako lahko iz sa-
deža divjega kostanja nastanejo prave fi-
gurice, pa razlaga Tatjana Ban. Kdor bi se
rad naučil šah, bo osnovna pravila našel
na 26. strani 2. številke, na 27. pa se bo
že lahko spoprijel z
igro. Korajžno, kar
začnite!
Zadnje štiri strani ok-
tobrske številke je Pa-
stirček namenil 20-let-
nici Goriškega vrtilja-
ka, abonmajskega ni-
za gledaliških predstav
za otroke, ki ga prireja
Kulturni center Lojze
Bratuž. Ob tem jubile-
ju je KCLB razpisal li-
kovni natečaj za na-
slovnico, ki bo krasila
programski zgibanki
abonmajev Mali in
Veliki polžek. Krasne
risbice in imena sode-
lujočih otrok boste
našli od 28. do 31. strani Pastirčka. Čestit-
ke naj gredo vsem risarjem in njihovim
potrpežljivim učiteljicam in učiteljem.
IK
K
ki ne simpatiziram z Žižkom in
njegovimi interpretacijami. Pov-
zel bom nekaj misli s tega večera
o islamu. Pogovor je trajal kar dve
ur in pol. V njem se je Žižek
večkrat vračal k pariškim dogod-
kom. Jasno je izrazil, da on brez
problema kritizira islam... Dvo-
lično pa je, po njegovem mnenju,
reči, da to, kar se je dogodilo v Pa-
rizu, ni povezano z islamom. Če
sta se terorista sklicevala na pre-
roka, ko sta po streljanju prišla iz
redakcije tednika Charlie Hebdo,
je to dovolj dokazljivo povezano
z islamom. Tu je pomembno lo-
cirati ta problem in spregovoriti
o globalizaciji. Za muslimane so
karikature Mohameda nekaj nez-
nosnega. “Popolnoma pravilno”!
(Naša pripomba: “Ko so umetniki
v Sloveniji v naročje Brezjanske
Marije naslikali podgano name-
sto Jezusa, smo slišali razlago, da
to spada k svobodi umetniškega
ustvarjanja! Ko so v Strunjanu
zažgali križ, so se zopet našli ne-
kateri, ki so rekli, da Cerkev ne
dopušča svobode v umetnosti.)
Žižek pa nadaljuje: “Priznati pa je
treba, da so tudi za nas zahodnja-
ke nekatere stvari neznosne... Po-
glejte, veliko mojih francoskih
prijateljev je reklo, da ne prene-
sejo pokritih ženskih obrazov
muslimank (burke). Ker človek
ne vidi obraza... Tu ne gre za ra-
zlične načine življenja, vsak
način življenja je totaliteta, pro-
blem je, da je za nas neznosen
način življenja drugih in obrat-
no. Za nas na Zahodu ni samo
problem življenja, ampak ga da-
jemo kot nekaj arbitrarnega. Glo-
balizacija prinaša številne proble-
me, zato je treba na vsak način
braniti evropsko dediščino... ”
Med predavanjem se je velikokrat
skliceval na krščanstvo in Sv. pi-
smo.
Tu pa smo zadeli v evropsko bi-
stvo. K evropski kulturi spada tudi
krščanstvo, saj ima Evropa
krščanske korenine in je že skraj-
ni čas, da se tega zavedamo vsi.
Islam pa v evropsko kulturo pri-
naša nekaj, kar ni naše. Ko o tem
govorimo, vse preveč poslušamo
stare zguljene fraze, da smo do
tujcev nestrpni. To ni res. Če oni
želijo živeti v Evropi, si bodo mo-
rali prisvojiti našo kulturo in ne
mi njihove. To ni noben rasizem,
ampak dejstvo, od katerega ne bi
smeli Evropejci odstopati.
Ambrož Kodelja
Razmišljanje 
Kaj manjka v debatah
o migrantih
Prostovoljci že deset let nudijo pomoč
brezdomcem
Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Dnevni
center za brezdomce, ki delujeta pod geslom Skupaj
gradimo dom, letos praznujeta deseto obletnico delovanja,
ob kateri so izpostavili predvsem povezanost med
brezdomci in prostovoljci ter zaposlenimi v centru, je za
STA dejala Ana Nuša Zavašnik iz društva prostovoljcev.
Dnevni center v Ljubljani je odprt vsak delovnik, dnevno
jih obišče 60 brezdomcev na večerji, na zajtrk pa jih pride
okoli 20, je dejala Zavašnikova. Čez leto se jih po njeni
oceni zvrsti okoli 800. V zavetišču je sedem postelj, ki so
večinoma vedno zasedene, obstaja pa tudi stanovanje v
Ljubljani, kjer poteka ponovna nastanitev. V tem so
nastanjeni štirje brezdomci.
Na Mirenskem Gradu imajo tudi družinski center, kjer prav
tako delajo z brezdomci in tudi tam poteka ponovna
nastanitev. Organizirajo učno pomoč za otroke, delavnice
za starše, individualne pogovore in družinske aktivnosti.
Zavašnikova je poudarila, da ves čas iščejo možnosti za
pomoč in da se je v desetih letih struktura njihovih
programov izboljšala in zrasla.
Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Dnevni
center za brezdomce stremita k temu, da brezdomci
najdejo svoj dom. Na ta način spoznavajo potrebe ljudi in
jim pod geslom Skupaj gradimo dom omogočajo, da ta
dom tudi najdejo. Po besedah Zavašnikove so njihovi
programi pomoč, da pridejo brezdomcu bližje. Poudarila
je, da se poleg vsega dela, ki so ga opravili v desetih letih,
najbolj veselijo povezanosti, ki so jo dosegli z brezdomci.
Na nedavni prireditvi so predstavili preteklo delo, krajši
program pa je popestril pevski zbor prostovoljcev. Dogodka
so se udeležili tudi sodelavci in podporniki dela društva in
dnevnega centra s področja socialnega dela in
brezdomstva.
Vincencijeva zveza
Druga številka otroške revije Pastirček
Oktober vabi k molitvi rožnega venca
Fincantieri v Tržiču
Vir: www.katyd.cz - Katolicky tydenik
Kristjani in družba 13. oktobra 2016 5
  apež Frančišek je v nedeljo, 9. oktobra
2016, po molitvi Angelovega češčenja
naznanil imena novih kardinalov.
Dejal je: “Z veseljem naznanjam, da bom v so-
boto, 19. novembra 2016, na dan pred za-
prtjem svetih vrat usmiljenja, imel konzistorij
za imenovanje 13 novih kardinalov s petih ce-
lin. Njihova pripadnost 11
narodom predstavlja ve-
soljnost Cerkve, ki oznan-
ja in pričuje blagovest
Božjega usmiljenja na vsa-
kem kotičku zemlje.
Vključitev novih kardina-
lov v rimsko škofijo pa po-
leg tega izraža neločljivo
vez med Petrovim se-
dežem in delnimi Cerkva-
mi po vsem svetu. V ne-
deljo, 20. novembra 2016,
na slovesni praznik Kristu-
sa Kralja, ob koncu izred-
nega svetega leta usmiljen-
ja, bom somaševal z novi-
mi kardinali, s kardinal-
skim zborom, z nadškofi,
s škofi in duhovniki.
Imena novih kardinalov so:
1. Msgr. Mario Zenari (Italija), ki ostane apo-
stolski nuncij v ljubljeni in mučeniški Siriji
2. Msgr. Dieudonne' Nzapalainga, C. S. Sp.,
nadškof Banguija (Srednjeafriška republika)
3. Msgr. Carlos Osoro Sierra, nadškof Madrida
(Španija)
4. Msgr. Sergio da Rocha, nadškof Brazilije
(Brazilija)
5. Msgr. Blase J. Cupich, nadškof Chicaga
(ZDA)
6. Msgr. Patrick D’Rozario, C. S. C., nadškof
Dhake (Bangladeš)
7. Msgr. Baltazar Enrique Porras Cardozo,
nadškof Meride (Venezuela)
8. Msgr. Jozef De Kesel, nadškof Malinesa-Bru-
slja (Belgija)
9. Msgr. Maurice Piat, nadškof Port-Louisa
(Otok Mavricij)
10. Msgr. Kevin Joseph Farrell, prefekt dikaste-
rija za laike, družino in življenje (ZDA)
11. Msgr. Carlos Aguiar Retes, nadškof Tlalne-
pantla (Mehika)
12. Msgr. John Ribat, M. S. C., nadškof Port
Moresby (Papuanska Nova Gvineja)
13. Msgr. Joseph William Tobin, C. SS. R.,
nadškof Indianapolisa (ZDA)
K članom kardinalskega zbora bom pridružil
še dva upokojena nadškofa in enega upokoje-
nega škofa, ki so se odlikovali v svoji pastoralni
službi, ter duhovnika, ki se je izkazal v krščan-
skem pričevanju. Ti so:
1. Msgr. Anthony Soter Fernandez, upokojeni
nadškof Kuala Lumpurja (Malezija)
2. Msgr. Renato Corti, upokojeni nadškof No-
vare (Italija)
3. Msgr. Sebastian Koto Khoarai, O. M. I, upo-
kojeni škof Mohale’s Hoek (Lesoto)
4. Častitljivi Ernest Simoni, duhovnik nadško-
fije Skadar-Pult (Skadar – Albanija)
Molimo za nove kardinale, da s tem, ko po-
trdijo svojo pripadnost Kristusu, zvestemu in
usmiljenemu Velikemu Duhovniku, mi po-
magajo pri moji službi rimskega škofa kot
počela in trajnega ter vidnega temelja enosti v
veri in občestvu”.
Ta zelo skopa informacija, ki so jo prinesle sve-
tovne agencije, nam ponovno po-
trjuje, da se sveti oče Frančišek ne
drži več nenapisanih pravil, ki so
veljala v Cerkvi do njegovega priho-
da, pa čeprav se tudi prejšnji papež
Benedikt XVI. ni več držal tega, da
bi imenoval za kardinale škofe in
nadškofe iz določenih mest, kjer so
bili krajevni vodje tamkajšnje Cer-
kve že dolga stoletja po tradiciji kar-
dinali.
Papež Frančišek s svojimi odločitvami vse bolj
pripravlja sodoben, svetovni kardinalski zbor,
ki bo predstavljal zares Cerkev v svetu, in se
zato ne ozira več toliko na tradicionalno Cer-
kev, ampak gradi in izbira za Cerkev prihod-
nosti predvsem tiste ljudi, ki so dejanski odraz
stanja Cerkve v svetu in ne v do-
ločenih predelih Cerkve.
Med tiste kardinale, ki na more-
bitnih konklavih ne bodo imeli
volilne pravice, zaradi dosežene
starosti, je imenoval nekdanjega
tesnega sodelavca slovitega mi-
lanskega kardinala Martinija
msgr. Renata Cortija, ki zaradi
svojih stališč še danes včasih buri
duhove, pa čeprav ga je že poljski
papež - svetnik Janez Pavel II.
imenoval za škofa v Novari. Opa-
zovalci menijo, da gre za nagrado
človeku, ki je vez z življenjem in
delom kardinala Martinija, na
katerega je bil tudi sam sveti oče
Frančišek zelo navezan. Prav tako
je s častnim kardinalskim nazi-
vom nagradil albanskega duhov-
nika Ernesta Simonija, žrtev komunističnega
režima, ki je po padcu le-tega leta 1990 naredil
ogromno za spravo med tamkajšnjimi ljudmi
in je živa priča zglednega krščanskega življen-
ja.
Zato naj ne preseneča, če med novimi kardi-
nali ni škofov iz Benetk, Turina ali pa kakih
drugih cerkvenih organizacij, ki so doslej ime-
le na čelu kardinale. Papež se je že tretjič za-
pored izognil ustaljenemu “avtomatizmu”, po
katerem bi cerkveni dostojanstveniki, ki zase-
dajo pomembna mesta, postali kardinali. Šest
ameriških, med njimi so trije iz ZDA, trije Evro-
pejci, dva Afričana, en Azijec in eden iz Ocea-
nije, že to govori samo po sebi o papeževih iz-
birah.
Od letošnjega 31. decembra bo kardinalski
zbor štel 211 članov, 107 jih bo imelo volilno
pravico, 104 pa ne.
JUP
P
Gospod, usmili se me!
Ko si hodil, Gospod, po Galileji in Samariji,
si se srečal s skupino gobavcev, ki so ti kričali:
Jezus, Učenik, usmili se nas!
To je bil klic iz globin bolečine in razočaranja,
klic iz počasne smrti, ki je bil namenjen tvojemu usmiljenju.
Tudi sam si izkusil bolečino in zavrženost,
zlasti, ko si na križu zakričal k Očetu:
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!
Tvoja molitev je prišla iz globine tvojega bitja,
zato tudi poslušaš klice vseh trpinov.
Ti gobavci so te v stiski poklicali po imenu
in pokazali, da so imeli s teboj neki odnos.
Priznali so tvojo osebo in poslanstvo,
da si Gospod, ki rešuje,
zatekli so se k tebi in ti si jih ozdravil.
Težko pa je v današnjem svetu,
ker trpini ne poznajo več tvojega imena
in te ne kličejo na pomoč,
ker iščejo sami in ostajajo prazni v svoji nemoči.
Deset gobavcev si ozdravil od telesne bolezni,
toda niso bili še povsem ozdravljeni,
to je spoznal samo eden, tujec, Samarijan,
ki se je prišel zahvalit in sprejel tvoj dar odrešenja.
V življenju ni dovolj telesno zdravje,
ampak celovito ozdravljenje vsega v človeku,
ki prihaja po tvoji milosti in ljubezni.
Odrešenje je ozdravljenje za odprt odnos
do sebe, do drugih in do Boga,
da morem tako kot hvaležni gobavec slaviti Boga
in se mu zahvaljevati za njegov dar ozdravljenja.
Gospod, usmili se okolja, v katerem živim,
ki je tako prežeto z egoizmom in ravnodušnostjo,
da ne pozna več hvaležnosti in se ne zateka k tebi.
Gospod, vse je tvoj dar, odvrni od mene greh nehvaležnosti,
ki me zapira v nemoč in črnogledost, ovira me,
da ne morem sprejeti novih darov tvoje dobrote.
Gospod, daj, da se bom čudil daru svetlobe,
ki me obdaja v vsakem jutru in mi prinaša sporočilo,
da me imaš rad in želiš z mano graditi ta svet.
Ko sem v tvojem svetišču, daj, da ne bom le prosil,
ampak se ti tudi zahvaljeval in te slavil za tvojo dobroto,
za toliko čudežev, ki jih vsak dan narediš v mojem življenju,
za roko, ki mi jo ponujaš, in za pot, ki mi jo kažeš.
Daj, da bom stopil iz tvojega svetišča z nasmehom na ustih,
ker si me ozdravil od notranje samote in odpravil težo mojega
greha.
Daj, da bom vesel hvalil tvoje ime, ker si moj Gospod in jaz tvoja
stvaritev.
Primož Krečič
Molitev za jutri
  tem zapisom zaokrožamo naše raz-
mišljanje o župniji, istočasno pa tudi
sklepamo prvi krog rubrike po malo več
kot enem letu. Nadaljujemo z Andreo Brugno-
lijem iz Verone, ki se po eni strani prav tako
zgleduje pri dobrih praksah, tudi protestan-
tskih skupnosti, skuša pa v praksi obdržati do-
ločeno kontinuiteto, spomin in istovetnost ter
izročilo, vse značilno za katoliško Cerkev in
župnijo kot njeno ozemeljsko osnovno enoto,
ker je sicer njena osnovna enota, isto kot za
družbo družina. Vsekakor je njegovo mnenje,
s katerim se, poučeni iz prakse, močno strin-
jamo, da je treba ohraniti, zlasti v bogoslužju,
moč simbolne govorice. Vzhodni krščanski
bratje nam upravičeno očitajo prevelik racio-
nalizem, ki lahko nazadnje vodi v utilitarizem,
zlasti na liturgičnem področju, a ne samo tam.
Simbol namreč ne predstavlja le neko re-
sničnost, ampak je njen nosilec, je sredstvo
oz. pot do neke globlje resničnosti. Lahko ima-
mo seveda samo in zgolj tisto, kar je neobhod-
no potrebno za veljavno obhajanje zakramen-
tov, a s tem prej zgubljamo, kot pridobivamo.
Čeprav se bo zdelo banalno, recimo, poudar-
janje števila oltarnih sveč, da bi povedali, ali
gre za obvezni god, praznik ali slovesen praz-
nik (dve sveči, štiri sveče, šest sveč), pa je to za
udeležence takojšnje vizualno sporočilo. Če
se ne gremo pauperizma v liturgičnih
oblačilih, ampak imamo lepa in dostojna ter
kakovostna, kakor naj velja tudi za vse ostalo,
kar zadeva bogoslužje, od svetega posodja na-
prej pa do zadnje reči, ki jo uporabljamo v cer-
kvi, se bo še kako poznalo na dolgi rok. Nihče
ne pravi, da je treba biti čez mero razsipni, a
niti skopi, ker gre vendarle za Božjo čast in
skupno dobro župljanov. Lahko seveda ima-
mo namesto dostojnih plaščev “šumeče tre-
nirke” iz poliestra za nekaj evrov, lahko
mašujemo s posodjem, ki že
vsaj dve desetletji kliče po novi
pozlati, pa je ne dočaka, lahko
to in lahko ono, a kaj na ta
način sporočamo? Kot vidim,
si namreč vsi kupujemo vsakdanja oblačila iz
umetnih mas, mar ne? Za Gospoda se velja
potruditi v vseh ozirih, tudi v teh, ki se zdijo
banalni. V isti smeri gre prikrajanje mašnih
besedil in neuporaba določenih oblačil, obre-
dov, simbolov, pri-
pomočkov. Zakaj
ne bi, recimo, upo-
rabljali, kot pravi
Brugnoli in tudi de-
la, veluma v litur-
gičnih barvah na
kelihu, ki ga potem
snamemo pri pri-
našanju darov? Saj
to vendar pomeni,
kako so Jezusa sle-
kli, preden so ga
pribili na križ. Še
mnogo je podob-
nega, pa smo se
vsega precej v na-
glici, ihti in še čem
znebili, podrli, ra-
zrezali, skurili, pa v
koncilskih odlokih
ali kasnejših doku-
mentih ne piše, da
je bilo treba tako
storiti, marsikdo pa
pridno nadaljuje v
tej smeri, ki bi jo na
neki način lahko celo označili kot ikonokla-
stično. Katoliška mentaliteta nikdar ni bila
mentaliteta preloma. Podobno se je treba po-
truditi za tiste župnijske prostore, in sicer tiste,
v katerih se zadržujejo župljani, ne pa toliko
za tiste, kjer bivamo duhovniki. Na prvem me-
stu cerkev, potem pa tudi ostali župnijski pro-
stori. Minimalizem, pauperizem in podobno
naj velja zlasti za duhovnikove bivalne pro-
store. Ti naj bodo vabljivi in gostoljubni, topli,
obenem pa naj sporočajo tisto, kar želimo ure-
sničiti in povedati, kar je naša vizija. Le-ta je
tudi osrednjega pomena, kar pa že pomeni,
da je veliko pomembneje delati z ljudmi kot
pa z zidovi. Graditi je treba Gospodove učence
pred stavbami. Pri uresničevanju si postavljaj-
mo kratkoročne cilje in delajmo po etapah.
Za eno leto si, recimo, izberimo samo nekaj
stvari, ki pa naj bo-
do realne in ure-
sničljive. Seveda naj
se naši sodelavci, ki
se jih trudimo pri-
dobivati čim več, z
vizijo in cilji strinja-
jo, obenem pa naj
bodo pripravljeni v
tej smeri delati, če
ne si z njimi nima-
mo kaj pomagati.
Tako velja delati v
smeri oblikovanja
ekipe in se truditi
čim več delati sku-
paj, pa seveda subsi-
diarno - o tem zad-
njem smo že tudi
pisali. Pri aktivno-
stih se je treba vselej
vprašati, kaj je po-
trebno za obliko-
vanje učencev in kaj
ne. Tudi tu pa velja,
da ne bomo vsega
spremenili kar na
lepem, zato ne smemo biti buldožerski. Bru-
gnoli pravi tudi, da je treba napraviti naše ver-
sko poučevanje bolj katekizemsko, saj ljudje
ne poznajo več vsebin vere. Metodologija cer-
kvenih očetov je še vedno nadvse primerna.
Končujemo s tem, ker bomo o bogoslužju še
gotovo imeli priložnost kaj reči.
Andrej Vončina
S
Romanje od Škofje Loke do Gorice
Po poteh p. Romualda
  dneh od 1. do 4. okto-
bra 2016 je skupina ro-
marjev peš poromala
iz Škofje Loke do Gorice po
življenjski poti p. Romualda.
Prosvetno društvo Sotočje
Škofja Loka se že pripravlja
na tristoletnico Škofjeloškega
pasijona, ki bo leta 2021. Že
v prejšnjih letih so šli po
življenjski poti p. Romualda
iz Gorice do Celja, nato iz
Celja do Škofje Loke. Z name-
nom vzdrževanja pasijonske
kondicije so pripravili ro-
manje po Romualdovi poti,
od kapucinov v Škofji Loki
do kapucinov v Gorici. Pre-
hodili so pot, ki jo je naredil
kapucin pater Romuald (Lo-
vrenc Marušič), avtor pasijo-
na. Rojen je bil v Štandrežu
V leta 1676, bil je nato v novi-ciatu v Celju, nato pa je živelv kapucinskem samostanu v
Škofji Loki, kjer je napisal
znani Pasijon. Iz Škofje Loke
se je nato vrnil v Gorico, kjer
je umrl leta 1748.
V Gorici je romarje pozdravil
odgovorni pri goriških kapu-
cinih pater Lorenzo in jim
nekaj povedal o goriškem sa-
mostanu in o času, ko je živel
pater Romuald. Damjan Pau-
lin iz Štandreža pa je dodal
nekaj novic o patru, o njego-
vi rodbini in o življenju v tej
vasi pred 300 leti. Povedal je,
da se v Štandrežu še danes
del vasi imenuje Marušiči in
tudi da je priimek v vasi še
prisoten.
B. S.
Foto DP
Cerkveni in družbeni antislovar (25c)
Ž kot ŽUPNIJA (3)
Papež Frančišek naznanil imena novih kardinalov
13 kardinalov bo lahko
volilo, štirje pa so zaslužni
Goriška13. oktobra 20166
  Alenka Puhar, Irene Mislej in Željko Oset
Izidor Cankar, genialna in
očarljiva osebnost
SREČANJE POD LIPAMI 
  ulturni center Lojze
Bratuž in krožek An-
ton Gregorčič sta na
Srečanju pod lipami 6. ok-
tobra v sodelovanju z Uni-
verzo v Novi Gorici predsta-
vila zbornik Izidor Cankar
- Mojster dobro zasukanih
stavkov, Življenje in delo
Izidorja Cankarja (1886-
1958) , ki je izšla letos
spomladi pri Mladinski
knjigi. Pogovorni večer so
sooblikovali avtorica in no-
vinarka Alenka Puhar,
umetnostna zgodovinarka
dr. Irene Mislej in zgodovi-
nar dr. Željko Oset, ki je
večer povezoval. Med dru-
gim je povedal, da Alenka Puhar
kot pisateljica in raziskovalka
kljub upokojitvi še vedno vneto
brska po arhivih, ima polno ener-
gije in načrtov. Zasnovala je ta po-
klon Izidorju Cankarju, zbrala
ogromno gradiva in poiskala av-
torje različnih prispevkov. Pri
ustvarjanju takih knjig je zelo po-
membno, da se z avtorjem ukvar-
jajo ljudje, ki imajo do njega neki
odnos, “mešanico občudovanja,
spoštovanja, zanimanja in drugih
skritih afinitet”, je poudarila Pu-
harjeva. Cankar ljudi ni puščal
ravnodušnih: zato je urednica
zbrala “pričevanja tistih, ki so ga
zelo sovražili, in tistih, ki so ga
K
imeli zelo radi”.
Izidor Cankar je imel zanimivo in
nenavadno usodo. Rodil se je v
Šidu v Srbiji Andreju Cankarju in
Mariji Huber. Mati je bila sicer
premožna, a oče je baje v treh
dneh zakockal oz. zakvartal vse
premoženje. Odtod silna revščina
in hude zamere. “Red je naredila”
Andrejeva tašča, ki zeta ni hotela
več videti; na tihem je družini po-
magala, k sebi je vzela najsta-
rejšega otroka, sedemletnega Izi-
dorja, ki je bil že takrat “v svoji
izredni inteligenci očitno očarljiv
fantič”, in ga vzgajala v svoji hiši.
To je močno “vplivalo na njegovo
celotno dojemanje sveta”. Mlajši
bratje so nanj gledali kot napol
tujca, ki se mu ne godi krivica kot
njim, ki so ostali v revščini. Čutil
je, da so ga izgnali in se mu odre-
kli. Vse življenje je iskal svoj pravi
dom. Nenavadna je bila tudi nje-
gova profesionalna usoda. Končal
je teološko fakulteto, po 15 letih
pa izstopil iz duhovniškega stanu.
Želel si je biti pisatelj; objavil je
“nenavaden esejistično obarvan
roman S poti, ki še danes uživa
sloves enega najboljših proznih
tekstov v slovenskem 20. stolet-
ju”. Bil je zelo dober esejist in li-
terarni kritik, šele kasneje se je
uveljavil tudi kot umetnostni zgo-
dovinar. Študiral je v Louvainu v
Belgiji, nato v Gradcu in na Du-
naju, mimogrede se je naučil še
pet drugih jezikov in začel še zelo
zgodaj prevajati. Po prvi vojni je
na ljubljanski univerzi dolgo bil
edini profesor umetnostne zgo-
dovine. Bil je tudi izvrsten orga-
nizator, ustanovil in prenovil je
celo vrsto društev in združenj. So-
deloval je v celi vrsti kulturniško-
političnih akcij. Nase je prevzel
tudi urednikovanje spisov bra-
tranca Ivana, ki je po smrti leta
1918 zapustil za sabo “ogromno
delo, zelo veliko zmede, težav in
sitnosti, ker je vse življenje živel v
groznih dolgovih”. Zavihal si je
rokave in v 10 letih ustvaril 20
knjig zbranih del Ivana Cankarja:
“To je nepojmljivo garaško delo”.
Leta 1926 se je zaljubil, izstopil iz
Cerkve, se razglasil za človeka brez
konfesije in se civilno poročil. Ker
se je hotel umakniti, je postal di-
plomat in odšel v Argentino. Po
vojni je bil v kratki misiji v Ate-
nah, nato se je upokojil in bil ve-
liko šikaniran. Zajadral je v hude
depresije, živel zagrenjen in
osamljen, “kot človek izrazito de-
modiranega sveta”. Ločil se je od
žene in leta 1954 umrl. Bil je “iz-
jemen, pomemben, težaven, am-
pak očarljiv mož”!
je sklenila Alenka
Puhar.
O Izidorju Cankar-
ju kot jugoslovan-
skem diplomatu
pred drugo vojno
in po njej, ki je veli-
ko naredil zlasti za
rojake v Argentini,
je spregovorila Ire-
ne Mislej, tudi sa-
ma rojena v Buenos
Airesu, kar je pono-
sno poudarila. Za
argentinske Sloven-
ce, Primorce, gene-
racijo njenih
staršev, je bil pri-
hod Izidorja Can-
karja novembra 1936 “velik do-
godek, ampak ne neposredno po-
vezan z obstojem tiste skupnosti”;
bil je namreč poslanik kraljevine
Jugoslavije, večina tam živečih
Slovencev pa je bila italijanskih
državljanov. Kljub vsemu je bila
njegova povezava s Slovenci v Ar-
gentini izjemno močna, saj je
“urejal stvari tudi zunaj svojega
uradnega področja”. Že v prvih
mesecih je postavil temelje za dva
pomembna projekta. Združil je
dva tednika - Slovenski tednik in
Novi list, ki sta si prej “bila v la-
seh”, - v Slovenski list. Posegel je
tudi na področje šolstva. Že leta
1933 je v Buenos Airesu dvakrat
tedensko delovala zasebna slo-
venska osnovna šola; učitelj je bil
Vlado Krmac iz Vipolž v Brdih.
Ker je bila majhna in je vključeva-
la malo slovenskih otrok, si je dr.
Cankar leta 1936 zamislil internat
in tako dal možnost obiskovanja
tudi otrokom od daleč. K projektu
je povabil slovenske šolske sestre.
Leta 1937 je tako začelo delovati
Jugoslovansko centralno šolsko
združenje. Svoje diplomatske fun-
kcije je v Argentini opravljal do le-
ta 1942.
Cankar je pomemben tudi za raz-
voj slovenske kulture na Sloven-
skem, je dopolnil Oset. Kot izje-
men izobraženec in genialen or-
ganizator je na kulturnem po-
dročju veliko pripomogel, da bi
se Slovenci izpostavili kot narod
v polnem pomenu. Ni silil v
ospredje, “veliko pa je vplival izza
zakulisja”. / DD
  ačetek novega šolskega
leta je bil za nekatere
slovenske dijake prav
prijeten. V petek, 23. septem-
bra 2016, so veliko dvorano
Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž zasedli nižješolci iz Dober-
doba in dvojezične srednje
šole iz Špetra, v soboto, 24.
septembra, pa dijaki nižje
srednje šole Ivan Trinko iz Go-
rice in prvih dve razredov go-
riškega licejskega pola. V lepi
goriški kulturni hram jih je
zvabila glasbena predstava
Obuti maček v izvedbi mla-
dinske gledališke skupine O’-
Klapa, ki deluje pod okriljem
Skupnosti družin Sončnica.
Režijo tega “družinskega
mjauzikla”, kot ga je hudo-
Z mušno poimenoval njegov av-tor, slovenski pesnik, pisatelj,dramatik, igralec in prevajalec
Andrej Rozman Roza (1955),
je podpisala mlada Sanja Vo-
grič, ki jo v letošnjem šolskem
letu čaka matura. Gledališče jo
privlačuje že od mladih nog in
v lanski sezoni je pogumno in
odločno prijela v roke režijske
vajeti. Pri tem zahtevnem pod-
vigu sta njej in igralcem O’Kla-
pa z dragocenimi nasveti za-
nesljivo stala ob strani tempe-
ramentna mentorica Katerina
Ferletič (ki je nagovorila mla-
de gledalce) in režiser Franko
Žerjal, ki spremlja skupino od
njene ustanovitve. Rozman je
slovito pravljico priredil za gle-
dališki oder in jo prelil v verze
ter besedilo songov
prepredel z ostrimi
bodicami na račun
človeških slabosti in
napak družbe ter ga
obogatil z modrimi
mislimi. Nastopa-
jočim pravljičnim li-
kom je poudaril
značajske poteze in
celoti dal sodobnejši
nadih. Zaradi vsega
tega pravljična vsebi-
na ni privlačna le za
otroke, ampak tudi za
odrasle in za zelo kri-
tično odraščajočo
mladino. Da so mladi
zagnani igralci, ki so
v predstavo vložili ve-
liko truda – in z njimi
seveda tudi vsi zakulisni
sodelavci -, dosegli, kar
so želeli, so pričali pazlji-
vo spremljanje odrskega
dogajanja, skandirano plo-
skanje in navdušeno, odobra-
vajoče vzklikanje mladih gle-
dalcev ob koncu predstave, pa
tudi njihovo rit-
mično ploskanje
med samo predsta-
vo ob ponavlja-
jočem se refrenu
(nad predstavo so
bili zelo navdušeni
tudi profesorji). To
“goriško” različico
Rozmanovega mu-
zikala, ki je doživel
premierno uprizo-
ritev v letošnjem
maju in že kar nekaj
zelo uspešnih po-
novitev, je z mavri-
co različnih, živah-
nih ritmov odel ta-
lentirani glasbenik
Patrick Quaggiato.
Zelo spevna glasba
kar sama “steče”
poslušalcu v uho in
se v njem še dolgo
prijetno oglaša. Na-
stopajoči, iskriva Kea Vogrič
kot premeteni, iznajdljivi obu-
ti maček, ki živahno vodi ce-
loten potek igre, Ema Terpin –
kraljična Marjetica, Manuel
Persoglia – kralj, Sanja Vogrič
– kraljica, Patrik Cingerli - mli-
narjev sin Matija, Simon Čav-
dek - grof Brdavšek, Lenart Vo-
grič - sodnik in dvorni paž, Iris
Gulin - dvorna dama in sod-
nikova pomočnica, so kot vse-
lej blesteče odigrali in odple-
sali glasbeno predstavo, ki vse-
lej očara tudi zaradi razkošnih
kostumov (SNG Opera in balet
Ljubljana ter zlate roke šivilje,
gospe Marije Ferfoglia Ferletič)
in nadrobne obdelave scen-
skih elementov. Vsaka pono-
vitev prinaša nastopajočim
več sproščenosti in samozave-
sti, tako da prizori prehajajo
tekoče drug v drugega in za-
blestijo na skoraj akrobatskem
koncu. Predstavi se gotovo
obetajo še druge, uspeha pol-
ne ponovitve.
IK
KULTURNI CENTER 
LOJZE BRATUŽ
ZDRUŽENJE CERKVENIH 
PEVSKIH ZBOROV
KONCERTNA SEZONA
2016-2017
12. decembra 2016, ob 20.30
“MARIU IN SREČKU V POKLON”
Kogojeva ekspresivnost v iskanju resnice in
Kosovel v zvenu slovenskih skladateljev
Zbor in godalni orkester Slovenske filharmonije
Stojan Kuret, dirigent
Na sporedu: Skladbe Marija Kogoja
Nova dela slovenskih skladateljev na besedila Srečka Kosovela
V sodelovanju z Zvezo Kulturnih društev Nova Gorica 
v okviru Goriških zborovskih srečanj
in Javnim Skladom RS za kulturne dejavnosti
18. decembra 2016, ob 17. uri
“TIHA NOČ IN BLAŽEN MIR” - BOŽIČNI KONCERT
Združeni mladinski pevski zbor Goriške s solisti
Kvartet harmonik 
Mirko Ferlan, dirigent
Na sporedu: Božične skladbe iz svetovne zakladnice 
v priredbi Patricka Quaggiata
19. decembra 2016, ob 20. uri
“TIHA NOČ IN BLAŽEN MIR” - BOŽIČNI KONCERT
ponovitev
22. januarja 2017, ob 17. uri
“INVOKACIJE” - NAJLEPŠA SAKRALNA 
GLASBA RAZLIČNIH RELIGIJ
Koncertni zbor Carmina Slovenica
Karmina Šilec, dirigentka
16. februarja 2017, ob 20.30
LOJZE BRATUŽ – VINKO VODOPIVEC 
Bogastvo glasbene govorice na Goriškem
Sodelujejo Mešani pevski zbor Lojze Bratuž
Primorski Akademski zbor Vinko Vodopivec
V sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete 
in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel
17. marca 2017, ob 20.30
“SLOVENSKE NOTE ZA EVROPO”
Orkester NOVA Filharmonija s solisti
Na sporedu novitete Adija Daneva, Corrada Rojaca, 
Marjana Mozeticha in Andreja Missona
Informacije in nakup vstopnic:
Kulturni center Lojze Bratuž, 
ponedeljek - petek med 8.30 in 12.30. 
Tel. +39 0481 531445, e-mail: info@centerbratuz.org
V KCLB / Dve ponovitvi glasbene predstave Obuti maček 
Igralci skupine O’Klapa so popolnoma
osvojili mlado publiko
Alenka Puhar, Željko Oset in Irene Mislej
Kea Vogrič - Obuti maček (foto dpd)
Goriška 13. oktobra 2016 7
Obvestila
KD Sabotin vabi v nedeljo, 16.
oktobra, na 27. Pohod na Sabotin.
Zbiranje ob 8.30 nad sabotinsko
cesto z odhodom ob 9.00. Sv. maša
pri razvalinah cerkvice sv. Valentina
ob 10.30. V sklopu prireditve bo v
soboto, 15. oktobra, ob 20. uri v
društvenih prostorih v nekdanji
štmavrski šoli kulturni večer, na
katerem bo spregovoril zgodovinar
Renato Podbersič o liku domačina,
učitelja Andreja Vendramina z
naslovom Neznani pravičnik iz
Solkana.
SKD Hrast iz Doberdoba organizira v
četrtek, 20. oktobra, predavanje
naturopatinje Erike Brajnik na temo
o imunskem sistemu. Večer bo v
župnijski dvorani v Doberdobu ob
20.30.
V petek, 7. oktobra, so v hotelu
Europalace v Tržiču odprli razstavo
“Percorsi” Marie Grazie Persolja in
Armanda Pizzignacha. Likovna
umetnika razstavljata dela, ki sta jih
ustvarila v zadnjih petih letih; navdih
sta našla v naših krajih. Razstava bo
odprta do 31. oktobra.
Zveza slovenske katoliške prosvete
in Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica obveščata, da je urad
odprt po naslednjem urniku: ob
ponedeljkih in sredah: od 8. do 18.
ure nepretrgoma, torek, četrtek in
petek: od 8. do 14. ure.
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja
prof. Silvana Kerševana lahko nakažete
na bančni tekoči račun: Banca di Cividale
(Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484
12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C
s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil
Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Z veseljem vam zašijem in popravim
oblačila, izdelam zavese in druge
šivane izdelke. Lahko pridem tudi na
dom. Vida, telefon 00386 31 721
243
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi
za ostarelega ali bolnega človeka.
Čakam vaš klic na 00386 41 936
652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko
tudi kuha in pospravlja stanovanje.
3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390
244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali oskrbo
starejših oseb, potrebnih pomoči. Tel.
00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na dan.
Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem italijanščine
nudi dnevno nego starejšim na domu
(ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju. Tel.
00386 41 729548.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči potrebne
osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez
dan ali varstvo ponoči. Sem človek
dobrega srca in imam nekajletne
izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride celotno
primorsko in goriško območje).
Gospa z večletno izkušnjonudi nego
in pomoč starejšim osebam za 24 ur
na dan. Tel. št. 00386 40 432304.
Čestitke
Dne 8. oktobra sta v Sovodnjah
slavila zlato poroko Jožica in Evgen
Černic. Še na mnoga leta in veliko
Božjega blagoslova jima kličejo vsi, ki
ju imajo radi. Ana, Klara, Edith in
Samuel jima pošiljajo koš zlatih
poljubčkov.
Darovi
Za Novi glas: John Ravnik, ZDA
76,00 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 14.10. 2016 do 20.10.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan razen
ob sobotah od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 14. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 16. oktobra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, rezijanskem
in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 17. oktobra (v studiu
Stefania Beretta): Le spomin...
Torek, 18. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 19. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Oljka,
simbol Sredozemlja - 1. del - Izbor
melodij.
Četrtek, 20. oktobra (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
  elček zelo
gledane tele-
vizijske na-
daljevanke Ena žlaht-
na štorija, ki je nasta-
la v produkcijski hiši
Mangart in jo odda-
jajo na Planet TV od
11. marca 2015, se je
preselil na gledališke
deske. Dramska igral-
ca Milan Vodopivec,
do pred nedavnim
član Slovenskega na-
rodnega gledališča
Nova Gorica, in Maja
Blagovič, članica Slo-
venskega stalnega
gledališča iz Trsta, sta
svoja dva lika iz Ene
žlahtne štorije, ki je
bila posneta v glav-
nem v slikovitih
briških vaseh Ceglo,
Kozana in Biljana, pa tudi v Stu-
diu Mangart v BTC v Ljubljani, s
televizijskega ekrana prenesla na
gledališki oder. Tako je nastala
predstava Iskrena spoved, s katero
gostujeta po primorskih odrih. V
nedeljo, 25. septembra, sta z na-
stopom na pokritem kotalkališču
Karavla Solkan razveselila kar pre-
cejšnje število svojih “oboževal-
cev”, ki so se ob njiju zelo zaba-
vali, saj se je smeh večkrat prešer-
no oglašal. V nadaljevanki, ro-
mantični komediji o zapletih pri
dedovanju posestva Špacapano-
D
vih, katere avtorji so Vojko An-
zeljc, Tomaž Grubar in Sašo Ko-
larič, režiserji pa Aleš Zemlja, Bo-
ris Petkovič Jaka Šuligoj in Marko
Cafnik, Milan Vodopivec in Maja
Blagovič poosebljata župnika Bo-
nifacija Sveteta in Marijo Rebula,
gospodinjo pri Špacapanu. Vaški
župnik ni ravno najbolj svetniška
duša, saj ima z Marijo sina, Av-
guština Rebulo, ki ga igra Primož
Forte, član SSG. Vsi smo pač krva-
vi pod kožo … Naj prvi vrže ka-
men tisti, ki je brez greha …
IK
Solkan / Gledališka predstava: Iskrena spoved   
Drobec iz Ene žlahtne
štorije v živo
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE – GORICA
SLOVENSKA PROSVETA – TRST
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA – CELOVEC
v sodelovanju s SVETOM SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
KOROŠKI KULTURNI DNEVI 
NA PRIMORSKEM
OD 16. DO 26. OKTOBRA 2016
Prireditve na Goriškem
Nedelja, 16. 10. 2016, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič  
komedija
ZASPITE, ČE VAM REČEM
Nastopa Gledališka skupina KPD Planina Sele
Soprireditelj PD Štandrež
Četrtek, 20. 10. 2016, ob 17. uri
Gorica, komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž
SREČANJE GLASBENIH ŠOL
Sodelujejo: SCGV Emil Komel, Slovenska glasbena šola dežele
Koroške, Glasbena matica
Soprireditelj Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel
Četrtek, 20. 10. 2016, ob 20. uri
Gorica, komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž
SREČANJE POD LIPAMI 
O Koroškem utripu bodo spregovorili:
dr. Valentin Inzko, dr. Janko Zerzer, Nužej Tolmajer
Soprireditelja Kulturni center Lojze Bratuž 
in Krožek Anton Gregorčič 
Sreda, 26. 10. 2016, ob 10.30
Gorica, Otroški vrtec SONČEK, ul. Max Fabiani, 1  
Lutkovna predstava VILA MALINA
Nastopa Skupina Lutke Suha KPD Drava Žvabek
Tradicionalno srečanje s koroškimi rojaki
17. Koroški kulturni
dnevi na Primorskem
  organizaciji Zveze
slovenske katoliške
prosvete iz Gorice,
Slovenske prosvete iz Trsta in
Krščanske kulturne zveze iz
Celovca bodo v oktobru na
raznih prizoriščih na
Primorskem potekali 17.
Koroški kulturni dnevi.
Kulturne skupine in
predstavniki iz Koroške se bodo
predstavili z vrsto srečanj in
prireditev. Letošnje kulturno
srečanje se bo pričelo v nedeljo,
16. oktobra, v štandreški
župnijski dvorani Anton
Gregorčič. Nastopila bo
gledališka skupina KPD Planina
iz Sel s komedijo Zaspite, če
vam rečem. Soprireditelj je PD
Štandrež. Predstava spada v
gledališki abonma PD Štandrež
2016. V četrtek, 20. oktobra, ob
17. uri bo v komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž
Srečanje glasbenih šol.
Sodelujejo učenci SCGV Emil
V Komel, Slovenske glasbene šoledežele Koroške in Glasbenematice. Soprireditelj je
Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel. Istega dne
ob 20. uri bodo v komorni
dvorani KCLB, v okviru Srečanj
pod lipami, o Koroškem utripu
spregovorili vidni predstavniki
slovenske manjšine na
Koroškem, in sicer dr. Valentin
Inzko, dr. Janko Zerzer ter Nužej
Tolmajer. Soprireditelja srečanja
sta Kulturni center Lojze Bratuž
in Krožek Anton Gregorčič. V
sredo, 26. oktobra, bodo prišli
na vrsto malčki iz otroškega
vrtca Sonček iz Gorice. Ogledali
si bodo lutkovno predstavo Vila
Malina v izvedbi skupine Lutke
Suha KPD Drava Žvabek.
Koroški kulturniki bodo z
drugimi predstavami in srečanji
nastopili tudi na Tržaškem.
Predvidena je tudi lutkovna
predstava v osnovni šoli v
Ukvah.
“Težka izguba naj lajša tegobe” v Lokandi Devetak
Radodarnost in pomoč
  a vsakoletnem zgod-
njejesenskem dobro-
delnem srečanju v Lo-
kandi Devetak na Vrhu je bil
tudi letos v središču pozornosti
boj proti večkrat neizprosni bo-
lezni, ki pa s primernim oza-
veščanjem in ustrezno zgod-
njim zdravljenjem je danes lah-
ko vse bolj pod nadzorom in
ozdravljiva. To je bilo ključno
sporočilo letošnjega večera, ki
N ga je z naslovom “Težka izgubanaj lajša tegobe” prirediladružina Devetak v spomin na
babico, mamo in ženo Helko,
ki je odšla pred 18 leti. Z le-
tošnjo prireditvijo, ki je bila v
ponedeljek, 3. oktobra, so se v
družini Devetak hoteli vseka-
kor spomniti tudi nedavno pre-
minulega vinogradnika Stanka
Radikona. Družina Devetak je
tokrat dobrodelni večer orga-
nizirala sedemnajstič, dalj časa
ta posebna prireditev poteka v
sodelovanju s sovodenjsko sek-
cijo krvodajalcev. Njen pred-
sednik Štefan Tomsič je prisot-
ne pozdravil ob začetku večera
in poudaril, da jim je sodelo-
vanje v veliko čast. Veseli ga tu-
di spoznanje, da se že sedem-
najst let vseskozi ohranja rdeča
nit srečanj in da ljudje še vedno
radi pomagajo, in to tudi v ti-
stih primerih, ko ne poznajo ti-
stih, ki jim je pomoč namenje-
na. Prisotne je pozdravila tudi
sovodenjska županja Alenka
Florenin, ki se je spomnila dol-
goletne duše sovodenjskih
krvodajalcev, Marinke Batič.
Ob tem je predstavila tudi
združenje “Settembre in vita”,
dobrodelno organizacijo, ki ji
je družina Devetak namenila
izkupiček letošnjega večera. So-
vodenjska občina je bila v tem
primeru vezni člen med omen-
jenim združenjem in družino
Devetak.
/ str. 15
kil
Maja Blagovič in Milan Vodopivec
Kultura13. oktobra 20168
  bjavljamo predstavitvene bese-
de, ki jih je dr. Verena Koršič
Zorn izrekla ob odprtju razstave
umetniških fotografskih posnetkov dr.
Evgena Bavčarja, Ranjeni pogled, v sre-
do, 28. septembra 2016, v galerijskih
prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž
v Gorici.
Spoštovani ljubitelji umetnosti, spošto-
vani gostje!
Glasbeni festival Kogojevi dnevi, ki ga
že vrsto let z žarom ustvarjalne vneme
pripravlja neutrudno prosvetno društvo
Soča v Kanalu in ki s svojim obsegom fi-
zično in duhovno povezuje matično do-
movino in Slovence za državno mejo na
Goriškem, Tržaškem in v Beneški Slove-
niji, se navadno prične z likovno razsta-
vo; ta se kasneje iz Galerije Rika Deben-
jaka preseli v Kulturni center Lojzeta Bra-
tuža. Letos so prireditelji izbrali nekoliko
drugačno umetnostno zvrst, fotografijo,
in izjemno osebnost. Zelo smo
počaščeni, da lahko nocoj v našem kul-
turnem hramu tudi osebno pozdravimo
avtorja Evgena Bavčarja, rojaka iz Lokav-
ca v Vipavski dolini, velikega Slovenca
in kulturnika svetovljanskih razsežnosti,
trikratnega doktorja znanosti, dobitnika
visokih mednarodnih odlikovanj, med
drugim Reda za zasluge Republike Slo-
venije, Državljana Evrope in Viteza fran-
coske legije časti. Pred časom je bil sicer
naš gost Srečanj pod lipami, danes pa se
nam bo razkril vpogled v njegov foto-
grafski opus.
Na posebno željo Evgena Bavčarja in ob
pomenljivi obletnici padca Gorice v prvi
svetovni vojni je razstava Ranjeni pogled
posvečena vsem civilnim vojnim
žrtvam, za katere, kot sam pravi, se vojna
ni nikoli končala, saj morajo živeti z nje-
nimi trajnimi, neizbrisnimi posledica-
mi. Ko je Evgen Bavčar, živahni, vedožel-
jni enajstletni fantič izgubil vid zaradi
ostankov ubijalskega vojnega orožja, ni
vedel, da ga bo prav ta usodna
nesreča pripeljala v sam vrh sve-
tovne fotografske umetnosti, da
bo v tujini prej kot doma doživel
visoka priznanja za svoje delo in
da bo po njegovi zaslugi ustano-
vljen mednarodni inštitut za ra-
ziskovanje odnosov med fotogra-
fijo in slepoto. Po končani gim-
naziji v Novi Gorici se je kljub
vsem nesmiselnim omejitvam in
zahtevam takratnega šolskega si-
stema vpisal na Filozofsko fakul-
teto v Ljubljani in diplomiral iz
zgodovine in filozofije. Svojo štu-
dijsko pot je nadaljeval na pariški
Sorboni, dosegel doktorat iz este-
tike in se zaposlil na Državnem
znanstvenoraziskovalnem cen-
tru. Živi in dela razpet med Pari-
zom in Lokavcem, seveda, ko ne
predava na univerzah in viso-
košolskih zavodih drugod po
svetu. S svojo odprtostjo in miselno širi-
no bi lahko bil zgled marsikateremu slo-
venskemu krogu, zazrtemu vase in pre-
pričanemu v lastno nenadkriljivost in
samozadostnost. Izguba vida, ki Bavčar-
ju pomeni tudi izgubo svobode in padec
v odvisnost, ga je prisilila, da je vse spo-
mine na zunanji svet ohranil kot bogato
fizično in čustveno dediščino, iz katere
živi in deluje. V svoji optimistični narav-
nanosti, trmasti vztrajnosti in izredni de-
lavnosti si zaradi svoje drugačnosti ni
postavljal omejitev.
Želel je delati vse
kot ostali, od tod tu-
di njegovo zani-
manje za fotografijo
že iz mladostniških
let. Ob osnovni izobrazbi zgodovinarja,
filozofa in esteta je Bavčar tudi poliglot
z znanjem sedmih jezikov, pisatelj, gla-
sbenik, prodoren politični in kulturni
analitik, posredovalec slovenske ustvar-
jalnosti v svetu in seveda fotograf, ki mu
fotografija pomeni vidni izraz idej, sa-
dov lastnih razmišljanj, podoživljanj, od-
sevov filozofsko zgodovinskih prepletov
v evropski antični, judovski in krščanski
tradiciji, proučevanje in umevanje nee-
vropskih kultur in še marsikaj. Naš kul-
turni hram, tudi fizično postavljen v sa-
mo središče vojnega dogajanja med Kal-
varijo, Oslavje, Sabotin, Sveto Goro, Ška-
brijel in kraško planoto, je posebno pri-
meren kraj za tematiko nocojšnje razsta-
ve. Dela, ki nas obkrožajo v tem
prostoru, nas simbolično vodijo v
Bavčarjev svet teme, iz katerega ni izho-
da: stara hiša, trdno zapahnjena vrata,
košata drevesa: čeprav so to vidni spo-
mini iz otroštva, jih lahko razbiramo tu-
di v simboličnem ključu in si jih pred-
stavljamo kot vodnike k izviru avtorjeve
ustvarjalnosti. Mladostno iskanje po-
tešitve v glasbi v obrisih harmonike, ne-
gotovo iskanje in potrjevanje resničnosti
s trepetajočim drsenjem pomnoženega
obrisa avtorjeve roke po leseni nožni
protezi so pretresljiv
izraz avtorjeve nemoči
v drugačnosti. Bavčar-
jeva fotografija je vzne-
mirljiva in izzivalna,
rojeva se v nam vi-
dečim nedostopni, do-
končni in brezmejni
deželi teme, v kateri se
kopičijo, prekrivajo in
drobijo spomini na
vidni svet in ustvarjajo
ideje o nečem daljnem,
o že zdavnaj izginuli re-
sničnosti. Pot, po kateri
nas umetnik vodi prek
razstavljenih črno be-
lih fotografij, je pot
spominov na krvave
spopade, ki so uničili
na tisoče življenj slo-
venskih fantov in tra-
gično zarezali v naro-
dovo telo ter tudi s kasneje nastalimi po-
sledicami spreminjali življenjski tok
marsikateremu posamezniku in družini.
Spominska obeležja, zapuščena, za-
raščena pokopališča, prhutajoče bele
sence, nemi križi, zarjaveli topovi, kaver-
ne, ki kot Minotaurusov labirint preple-
tajo notranjost obsoškega hribovja in
kraške planote, so umetnika nagovorili,
da je z njimi obudil spomin na visoki
davek, ki so ga Slovenci morali plačati,
za kaj? Preplet lastnega usodnega
doživetja, spominov, opisov, globokih
razmišljanj in filozofskih izhodišč vodi
avtorja v svojevrstno ustvarjalnost, ki se
v ikonografskem, simbolnem in kompo-
zicijskem pogledu uresničuje v edinstve-
nem fotografskem izrazu z visokim mo-
ralnim in etičnim sporočilom; fotogra-
fije niso več zapis resničnosti, ampak
univerzalna ideja domišljenega s spre-
menjenima pomenom in vrednostno le-
stvico v območju umetniškega. Dela, ki
jih avtor najprej vidi v sebi s svojim, kot
sam pravi, tretjim očesom, fizično na-
stajajo ponoči s pomočjo umetne osve-
tlitve vsebinsko in pomensko ključnih
podrobnosti. Nepričakovani, močni pra-
meni luči, ki zasijejo iz notranjosti pred-
metov ali jih osvetljujejo iz neznanih ve-
soljskih daljav, izražajo v dobesednem
in prenesenem pomenu avtorjevo slo po
svetlobi, ki mu je bila nasilno odvzeta,
in ki jo zato neprenehoma išče v sebi, v
človeškem hrepenenju po Presežnem.
Na odročnih krajih spomina, preplete-
nih z divjo poraščenostjo, leži popolna
tišina, zapuščenosti in samote ne motijo
človeške stopinje. Tančica pozabe leži na
skoraj oniričnih pokrajinah z nizkim ob-
zorjem, z dolgimi sencami in prebliski
luči, s pajčevinasto meglo, vpije po za-
vedanju in trka na vest današnjega člo-
veka, ki se iz preteklih morij ni veliko
naučil, kar dokazujejo tudi sedanja vojna
žarišča po svetu.
Z željo, da bi ta dela globoko nagovorila
Vas, spoštovani obiskovalci, nato pa po-
tovala po svetu in približala mednarodni
javnosti trpko usodo med vojno krva-
večega slovenskega naroda, da bi prepoz-
nala in priznala skoraj pozabljeni davek,
ki ga je slovenski človek plačal za druge,
se iskreno zahvaljujemo umetniku Ev-
genu Bavčarju, ki s svojo svetovljansko
širino in plemenitim odnosom do
bližnjega in rodne zemlje povezuje lastni
mikrokozmos s svetovnim obnebjem.
Hvala!
O
  uševne bolezni so v da-
našnji družbi v vse ve -
čjem porastu. K temu bo-
trujejo predvsem spremenjene
družbene razmere, v katerih je
vse več prostora za individuali-
zem, osamljenost, razslojevanje,
nerazumevanje bližnjega, predv-
sem pa pomanjkanja perspektiv
za dostojno življenje, ki so nepo-
sredno vezane na vse večjo brez-
poselnost in pomanjkanje. K vse-
mu se v veliko primerih dodaja
mobing, torej trpinčenje na de-
lovnem mestu, s katerim deloda-
jalec oziroma nadrejeni izkorišča
svoj položaj in s tem delavca ma-
nipulira, ponižuje, mu vzbuja
občutke krivde in mu odvzema
kompetence, ki jih je drugače
zmožen redno opravljati. Z
duševnimi boleznimi, predvsem
z nevrotičnimi motnjami,
kakršni sta, denimo, anksioznost
in depresija, je povezan tudi pojav
samomorilnosti. Statistika pa nas
kljub vsemu preseneča. Če je
duševnih bolezni več, je namreč,
vsaj glede na statistiko, samomo-
rov vse manj. K temu je v zad-
njem desetletju pripomoglo mar-
sikaj, predvsem manjša stigmati-
zacija duševnih bolnikov, ki so
prestali psihiatrično zdravljenje,
pa tudi večja podpora civilne
družbe žrtvam tovrstnih motenj
oziroma psihičnega nasilja.
10. septembra smo obhajali sve-
tovni dan preprečevanja samo-
mora, ki ga podpira združenje
IASP (International Association
for Suicide Prevention) in ki de-
luje v okviru Svetovne zdravstve-
ne organizacije. Ob tej priložnosti
se je na slovenskem knjižnem
tržišču pojavila nova knjižna pu-
blikacija, ki sta jo založili Celjska
Mohorjeva družba in Društvo
Ozara. Avtor njenega besedila ali,
bolje rečeno, scenarija za strip, je
D slovenski pisatelj in prevajalecŽiga Valetič, ilustracije pa je stripuprispeval Gašper Rus. Čeprav ju
ločuje desetletje, lahko rečemo,
da sta avtorja pripadnika mlajše
generacije.
Žiga Valetič se je z depresijo in mi-
slimi na samomor spopadal v
začetku devetdesetih let pretekle-
ga stoletja, ko je bil v kritičnem
življenjskem obdobju, pospešeno
pa se je spreminjala tudi družba
okrog njega. V intervjuju za slo-
vensko komercialno televizijo
POP TV je Valetič dejal, da stanja,
v katerem se je sam znašel, ne pri-
vošči niti svo-
jemu naj huj -
šemu sovraž -
niku. Za de-
presivno mot-
njo je namreč
zna čilno vse
večje drsenje
v začarani
krog, iz kate-
rega posa-
meznik ne
najde več iz -
hoda in se za-
to naposled
odloči za u -
sodni korak, s
katerim pre-
stopi subtilno
mejo med življenjem in smrtjo.
Depresivne oziroma samomoril-
ne misli je seveda mogoče preki-
niti s pravim pristopom, prvi je
predvsem znanstvenega oziroma
medicinskega značaja, depresiv-
nega bolnika je treba namreč
oskrbeti s primerno terapijo ter ga
vključiti v zdravljenje. Drugi, ki je
prvemu v podporo in ki lahko ve-
likokrat prepreči najhujše oziro-
ma oddaljuje nujo po hospitali-
zaciji bolnika in potrebo po zdra-
vljenu, pa je predvsem človeški.
V Sloveniji, pa tudi v Italiji, deluje
namreč kar nekaj nevladnih or-
ganizacij in društev, ki se ukvar-
jajo s preprečevanjem samomo-
ra in blažitvijo posledic duševne
bolezni. V njih sodelujejo predv-
sem prostovoljci, ki so bolniku
oziroma človeku v stiski pripra-
vljeni nuditi pomoč, sočutje in
bližino.
Če se za trenutek pomudimo pri
sami vsebini knjige oziroma stri-
pa, naj povemo, da gre za zgodbo
družine, torej očeta in matere, ki
imata dve doraščajoči hčeri. Starši
ju nekega poletnega dne peljejo
na morje na slovensko obalo,
točneje v kraj Pacug pri Porto-
rožu, kjer so nekoč tudi sami
preživljali poletne počitnice. Oče
začne tako pripovedovati zgodbo
o dečku, ki je čas v poletni kolo-
niji ob morju
preživljal sam na
gugalnici, saj je
bila v njem še
vedno neizpeta
bolečina zaradi
izgube očeta.
Večkrat se je v
sanjah oziroma
mislih pogovar-
jal z njim, ta pa
ga je prosil, naj
ga ne obsojajo
oziroma sovra -
žijo, ker je po-
slednje dejanje
storil zaradi obu-
pa, ne pa zaradi
pomanjkanja lju-
bezni do svoje družine. Znanstve-
ne raziskave namreč dokazujejo,
da vsak samomor poleg žrtve pri-
zadene še približno šest ljudi, ki
so tako ali drugače povezane z
njo. Ob koncu zgodbe oče hčer-
kama razkrije, zakaj nimata stare-
ga očeta in da je protagonist
zgodbe sam. Oporo v težkih tre-
nutkih najde v nekoliko večji de-
klici, ki je tudi sama ostala brez
mame, med njima pa se splete
ljubezen, ki traja do današnjih
dni.
Primož Sturman
Celjska Mohorjeva družba in Društvo Ozara
Gugalnica
KCLB / Razstava fotografskih del dr. Evgena Bavčarja 
Pronicljiv Ranjeni pogled
Dr. Evgen Bavčar je pred kratkim dopolnil 70 let (foto dpd)
Kultura 13. oktobra 2016 9
Pohod Gregorčičeva pot 2016
Pohod Gregorčičeva pot 2016 bo v soboto, 15. oktobra. Od prve
Gregorčičeve informativne table ob osnovni šoli v Renčah se bo ob
10. uri pričel spominski pohod do Gradišča nad Prvačino, kjer je
Gregorčič veliko let ustvarjal in služboval, končal pa se bo v Kulturni
dvorani v Renčah, kjer bo ob 13.30 srečanje s pesnikom Cirilom
Zlobcem. Pesmi iz njegove antologije Ljubezen, čudež duše in telesa
bo interpretiral gledališki igralec Radoš Bolčina, pogovor s pesnikom
bo vodil literarni kritik Bojan Bratina, dogajanje bo spremljala
glasbenica Janka Frančeškin.
51. Borštnikovo srečanje - Maribor 2016
Borštnikov prstan letos prejme igralec Dare Valič
Od 14. do 23. oktobra 2016 bo v Mariboru Borštnikovo srečanje,
najpomembnejši gledališki festival v Sloveniji, ki je v zadnjih letih
dobil mednarodne razsežnosti. Ob tem se bo zvrstilo okrog 70 kul -
turnih dogodkov. Na tiskovni konferenci, ki je bila 6. oktobra v Ma ri -
bo ru, so razkrili letošnjega dobitnika Borštnikovega prstana, najbolj
prestižne nagrade, ki jo lahko prejme na Slovenskem igralec za
igralske dosežke. Ta dragoceni, edinstveni prstan se bo letos za ble -
ščal na prstu igralca Dareta Valiča (1941). Tako se je odločila posebna
žirija, ki so jo sestavljali dva nosilca Borštnikovega prstana, igralca
Vla do Novak (2014) in Ljerka Belak (2015), dramaturg Blaž Lukan,
režiser Matjaž Zupančič in umet ni -
ška direktorica Festivala Boršt ni ko -
vo srečanje Alja Predan. V obraz lo -
žitvi nagrade Borštnikov prstan je
žirija med drugim zapisala, da je
dolgoletni član ljubljanske Drame
Dare Valič “nedvomno velika igral -
ska osebnost, ki sveta slo venskega
gledališča ni obogatil samo s fasci -
nantnim nizom pre poznavnih karak -
ternih vlog, temveč s svojim zna ča -
jem kot takim, z edinstvenim igral -
skim obrazom, ki se je že neizbrisno
zapisal v naš spo min”. V svojem
življenju je odi gral približno 110
vlog, večinoma v ljubljanski Drami. Borštnikov prstan mu bodo izročili
na slovesnem večeru ob koncu 51. Festivala Borštnikovo srečanje.
Kot zanimivost naj povemo, da je Dare Valič nečak Aleksandra Valiča
(1919-2015), ki se je rodil v Gorici in igral tudi v slovenskem tržaškem
gledališču, potem pa je bil zaposlen v ljubljanski Drami in je
Borštnikov prstan prejel l. 2008. Dare Valič, ki je tudi s svojim polnim,
izrazitim glasom očaral množico gledalcev, je oče igralcev Nine Valič
in Blaža Valiča, ki je že nekaj let odličen član ansambla Slovenskega
narodnega gledališča Nova Gorica.
V tekmovalnem programu letošnjega Borštnikovega srečanja bo
tekmovalo 11 slovenskih predstav; med temi sta kar dve Slovenskega
stalnega gledališča: Dogodek v mestu Gogi v režiji Igorja Pisona in
Peer Gynt v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim in v
režiji Eduarda Milerja. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica pa
bo tekmovalo s predstavo Ondina v režiji Janusza Kice. Predstave je
po ogledu uprizoritev iz lanske sezone izbrala selektorica Petra Vidali.
Nagrajence bo izbrala mednarodna strokovna žirija, ki jo sestavljajo
Martin Kuše, Zala Dobovšek, Tomaž Gubenšek, Nina Šorak in Ivor
Martinić.
Mednarodni program Borštnikovega srečanja bo tokrat obravnaval
švedsko dramatiko in gledališče. V Mariboru bo v gosteh tudi
Rezidenztheater iz Münchna z uprizoritvijo dela Kdo se boji Virginije
Woolf? v režiji Martina Kušeja. / IK
Kratke
  ne 29. septembra 2016 je prete-
klo 20 let, odkar nas je zapustil
naš veliki Slovenec, teolog, filo-
zof, psiholog, grafolog in antropolog
prof. Anton Trstenjak.
Rodil se je 8. januarja 1906 v Rodmošci
pri Gornji Radgoni, v deželi, ki nam je že
v preteklosti dala velike ustvarjalce (Mi-
klošič, Kocbek). Kmečki sin, kateremu je
bilo nekako usojeno, da bo postal duhov-
nik.
Zato je po končani gimnaziji v Mariboru
šel v Innsbruck na filozofijo in teologijo.
Tako se je uresničila tudi materina želja.
Vendar Trstenjak je šel dalje, postal je tudi
profesor filozofije in psihologije najprej
v Mariboru, nato pa na ljubljanski teo-
loški fakulteti. Trstenjak je bil predvsem
znanstvenik!
Začel je z grafologijo, ki ga je zanimala
skoraj celo življenje, čeprav jo je pojmo-
val kot svoj konjiček. Nič koliko ljudi ga
je prosilo, da jim izpostavi grafološki pri-
kaz osebnosti in analizira razne rokopise.
Sam je v človekovi pisavi videl osebo, ki
mu je predstavila svoj rokopis. Ne poz-
nam grafologa, ki bi dosegel tak velik
uspeh v branju človekovega značaja ob
analiziranju pisave!
Trstenjak ni bil samo naš največji grafo-
log, prav gotovo je naš največji slovenski
psiholog, ki je bil poznan tudi v medna-
rodnem znanstvenem svetu. Veliko je
tudi predaval na raznih univerzah in
zato so ga tako v Italiji kakor v Avstriji
hoteli, da bi tam sprejel profesuro.
Trstenjak pa je ta povabila odklonil,
ker je iz svojega bistva ljubil svoj na-
rod, v tem smislu je bil pravi narod-
njak in zato se ne smemo čuditi, da je
napisal toliko poljudnoznanstvenih
knjig, ki so izšle v glavnem pri Celjski
Mohorjevi družbi, saj je želel prispe-
vati k duhovni rasti slovenskega člo-
veka. Dela kakor Pota do človeka, Člo-
vek v ravnotežju, Človek v stiski, Hoja
za človekom, Človek samemu sebi ali
Človek in sreča, Misli o slovenskem
človeku, Slovenska poštenost, O ko-
roški duši, a tudi druge so bile pravi
blagor za našega človeka, ki je po voj-
ni preživljal tudi grenka obdobja. V
tem smislu, kljub Trstenjakovi strogo
znanstveni usmeritvi, je bil tudi pravi
ljudski psiholog, kar ni tako navadno za
znanstvenike. Njegovo stanovanje je bilo
dolga leta prava psihološka posvetoval-
nica. Nikomur ni bil sposoben reči ne.
Za vsakega si je vzel čas in ga poslušal. Za
“dobro besedo v stiski”, ni maral plačila.
Trstenjak ni bil samo ljudski in klinični
psiholog. V času, ko so pri Mohorjevi
družbi izhajala njegova poljudnoznan-
stvena dela, je objavljal tudi strogo znan-
stvena, kot Psihologija umetniškega
ustvarjanja ali Psihologija dela, ki so ori-
ginalna dela, ki bi jih do tedaj zaman
iskali v svetovni psihologiji in so tudi zato
vredna vsega spoštovanja.
Bil je tudi eksperimentalni psiholog. V
to smer se je vpeljal, ko je bil na katoliški
univerzi v Milanu. Posebno so ga zani-
male barve, kjer je opravil cel kup razi-
skovanj, napisal celo vrsto znanstvenih
člankov in knjig o vplivu in naravi barv.
Na tem področju je sodeloval na raznih
kongresih, tudi v Italiji in Franciji, kakor
tudi v Ameriki, kjer je tudi predaval na
univerzi v Montrealu.
Pozneje je izdal Oris psihologije, delo, v
katerem opisuje celosten stolet-
ni razvoj psihologije kot znano-
sti. Medtem ko so podobna dela
vsebinski trud določene ekipe,
se je ob slovenski izdaji tega
analitičnega dela lotil sam avtor
in zelo pregledno predstavil
svetovni razvoj psihologije. S
tem delom je Trstenjak končal
tudi svoj profesorski stalež na
teološki fakulteti v Ljubljani.
V zadnjem obdobju svojega
ustvarjanja se je Trstenjak po-
svetil antropologiji. V to obdob-
je spadajo dela, kot Skozi priz-
mo besede, Človek bitje prihod-
nosti, Psihologija ustvarjalnosti,
Problemi psihologije. Vsa ta de-
la so zelo obširna, saj imajo celo
po 500 strani.
Če poskusimo opraviti sintezo Trstenja-
kovega delovanja, lahko rečemo, da je av-
torja skozi vse življenje zanimalo, kako
in kaj je človek. Njegovo življenjsko geslo
je bilo: za človeka gre!
Zanimala ga je tudi filozofija, posebno
skrb je namenil slovenskemu filozofu Ve-
bru, o njen pa je pisal v nemščini.
Trstenjak pa bi se izneveril samemu sebi,
ko ne bi lep del svojega življenja posvetil
duhovniškemu - teološkemu poklicu. V
pastoralnem smislu seveda ni mogel ak-
tivno delovati, zato pa so zlasti pomem-
bne publikacije, ki so za duhovniško
službovanje še danes zelo koristne. Na
področju pastoralne psihologije je na pri-
mer načel novo in pomembno poglavje
psihološke vede. Tudi zato se ne smemo
čuditi, da je bil imenovan za častnega pa-
peževega prelata.
Trstenjak je bil celosten psiholog s hu-
manističnim pogledom na človeka, kljub
njegovi univerzalnosti na interesnem
polju. Pisal, govoril, predaval je o vsem,
kar je človeškega, zato dobimo v njegovi
izredno bogati bibliografiji tudi teme, ki
pričajo o tem, da se je zanimal tudi za
ekonomsko psihologijo, ekološko, pasto-
ralno in eksperimentalno psihologijo.
Povsod so ga vabili in nikomur ni bil spo-
soben odreči svojega doprinosa. Tudi za-
to je bil zelo priljubljen. Ni čudnega, da
so mu tudi zato dodelili več odlikovanj.
Tako je prejel Kidričevo nagrado, nagrado
Avnoja, zlati znak svobode Republike Slo-
venije, častni doktorat mariborske in lju-
bljanske univerze, bil pa je tudi imeno-
van za ambasadorja znanosti Republike
Slovenije.
Naj bo ta krajši zapis tudi poklon iz
našega manjšinskega prostora, ki ga je
naš profesor Trstenjak poznal in razumel,
tudi zato se mu s spoštovanjem klanja-
mo.
D / S
D
  ot je že ustaljena navada,
se ob začetku nove sezone
v Gorici začenja tudi vrsta
koncertov, ki jih prirejata Kultur-
ni center Lojze Bratuž in Združen-
je cerkvenih pevskih zborov Go-
rica s podporo Dežele FJK in Ura-
da Vlade Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Prvi izmed koncertnih večerov
spada po tradiciji v program Med-
narodnega festivala sodobne gla-
sbe Kogojevi dnevi. Letošnji kon-
cert, ki je ponudil poslušalcem ze-
lo všečno pisanost čarobnih zvo-
kov, je bil v torek, 4. oktobra 2016,
v veliki dvorani Kulturnega cen-
tra Lojze Bratuž, ki se je tokrat na-
polnila (le prve tri vrste so bile ra-
zumljivo bolj prazne) tudi z
mlajšimi obrazi. To pa tudi zato,
ker je kot zelo soliden solist na
K večeru, ki ga je izoblikoval Ko-morni orkester Akademije za gla-sbo Ljubljana
pod dirigentsko
paličico Janeza
Podleska, nasto-
pil osemnaj-
stletni Aleš La-
vrenčič iz Do-
berdoba. Nje-
mu je bila ljube-
zen do glasbe
tako rekoč po-
stavljena že v zi-
belko, saj je nje-
gova mama
dolgoletna zve-
sta pevka v
MePZ Hrast,
oče, Hilarij, pa
je že več dese-
tletij tempera-
menten zborovodja
omenjenega zbora in se
z glasbo ukvarja tudi po-
klicno v tržaškem gleda-
lišču Verdi. Violinski lok
je Aleš Lavrenčič po
strunah začel “vleči” že
pri štirih letih, ko je bil
njegov učitelj Peter Gus. Na Slo-
venskem centru za glasbeno
vzgojo Emil Komel v Gorici se je
violine učil pri profesorjih
Frančišku Tavčarju in Juriju
Križniču. Prav z njim je z najvišjo
oceno končal predakademski štu-
dij. Poleg tega je obiskoval razne
izpopolnjevalne tečaje pri prof.
Vasiliju Meljnikovu, Helfriedu Fi-
sterju in Stefanu Milenkoviću.
Masterclass je opravil s komor-
nim kvartetom iz Pra-
ge. Čeprav je tako
mlad, je prejel že vrsto
priznanj in nagrad
(npr. l. 2013, na
Prvem državnem tek-
movanju v Palmano-
vi, je bil prvi med 750
nastopajočimi). Zdaj
je član Državnega or-
kestra italijanskih
konservatorijev, sode-
luje pa tudi z raznimi
drugimi orkestri in
obiskuje zadnji letnik
triletne akademije na
konservatoriju Toma-
dini v Vidmu.
/ str. 15
Iva Koršič
  klad Mitja Čuk se počasi
pripravlja na praznovanje
štiridesetletnice. Vsem do-
bro poznana ustanova, ki je na-
stala na Opčinah v spomin na
prezgodaj preminulega dečka
Mitjo Čuka, je v dolgih desetlet-
jih razvila pisano paleto dejav-
nosti. Od podpore otrokom in
sploh vsem tistim, ki so poti-
snjeni na rob zaradi začasnih ali
trajnih ovir v razvoju, so pri
Skladu spekter dejavnosti
razširili na različna področja.
Danes sodelujejo s šolami in
vrtci in prirejajo predavanja, pri-
reditve, razstave v Bambičevi ga-
leriji, jezikovne tečaje, posebno
pozornost pa namenjajo boga-
tenju in širjenju slovenskega je-
zika pri otrocih in odraslih.
Izid knjige predstavlja prijetno
novost. Ob podpori gospe Stan-
S
ke Sosič Čuk je namreč prišlo do
sodelovanja med pisateljico
Majdo Artač Sturman in ilustra-
torko Dunjo Jogan. Nastala je
bogato ilustrirana knjiga Pravlji-
ce za Niko, pravljice za malo in
veliko. Na začetku se nam pred-
stavlja nagajiva in vedoželjna
Nika, ki živi v razgibani in
živahni družini, kot so-
dobna deklica širi svoja
obzorja z branjem knjig,
pa tudi s pomočjo sodob-
nih tehnoloških sredstev,
obiskuje popoldanske de-
javnosti, se rada igra,
predvsem pa rada posluša
dedkove pravljice oziro-
ma povestice. V tem pri-
povednem okviru zaživi
ob likovni podkrepitvi iz-
virnih ilustracij dvanajst
pravljic. Knjiga je prijetna
na videz in otip, naslovi
so izrisani ročno, s poseb-
no nežnostjo, naravnana
je sodobno in ekološko.
Njena igrivost in spo-
ročilnost bosta nagovorili
tudi marsikaterega odra-
slega bralca in bralko.
Predstavitev zbirke pravljic bo v
soboto, 15. oktobra, ob 18. uri v
Bambičevi galeriji na Opčinah,
kjer bodo na ogled ilustracije li-
kovne ustvarjalke in grafične
oblikovalke Dunje Jogan. V na-
slednjih mesecih bodo potekale
predstavitve knjige, ob tem pa
tudi likovne delavnice ter delav-
nice kreativnega pisanja po
šolah, na željo tudi v društvih.
Ob 20-letnici smrti Antona Trstenjaka
Bil je celosten psiholog s humanističnim
pogledom na človeka
KCLB ZCPZ / Koncertna sezona 2016 / 2017
Mladi izvajalci so pričarali
pisanost zvokov
Kmalu izid knjige Majde Artač Sturman  
Pravljice za Niko, pravljice
za malo in veliko
Solist Aleš Lavrenčič (foto DP)
Tržaška13. oktobra 201610
Vokalna skupina Bodeča Neža je nastopila v
tržaški stolnici
V tržaški stolnici svetega Justa se je v ponedeljek, 26. septembra 2016,
končal letošnji septembrski koncertni ciklus, ki je bil 39. po vrsti. Kot je
uvodoma povedal stolni organist in umetniški vodja te glasbene
prireditve Roberto Brisotto, je bil letošnji niz štirih koncertov uglašen
na ovrednotenje francoske orgelske literature in na predstavitev
zborovske literature za moške in ženske zbore. Tako je bil prvi
septembrski koncert priložnost za nastop moškega zbora Officium
Consort, zadnje glasbeno srečanje pa je bilo namenjeno ženski
zborovski literaturi. Ob samem organistu Brisottu, ki je samostojno
izvedel Rheinbergerjevo in Duboisovo skladbo, je koncert oblikovala
ženska vokalna skupina Bodeča Neža, ki jo vodi Mateja Černic. Pred
številnim občinstvom so dekleta v prezbiteriju in razporejena po cerkvi
in na koru ob spremljavi orgel predstavila zanimiv izbor pesmi raznih
skladateljev, od Regerja in Brahmsa do Casalsa in Kocsarja, mimo
Bibla, Sofianopula in samega Brisotta do Slovencev Jacobusa Gallusa
in Aleksandra Vodopivca. Večina pesmi je bila Marijinih in zato je
nekdanji župnik pri sv. Justu msgr. Giorgio Carnelos prebral dve molitvi
v čast Materi Božji iz prvih stoletij krščanstva, ki sta vsebinsko primerno
obogatili predstavljeni spored.
Pomenljivo je na večeru izzvenela Brisottova ugotovitev, da je
nastopajoča vokalna skupina lep odraz slovenske zborovske kulture v
Italiji, ki se lahko ponaša z bogato in tudi generacijsko raznoliko
zgodovinsko tradicijo, kar omogoča, da tudi zbori, ki ljubiteljsko
pristopajo k petju, dosegajo zelo kakovstno raven v svoje veselje in
zadoščenje poslušalcev.
Lutkovno gledališče Pristanišče v Devinu
V Lutkovno gledališče Pristanišče je prišla v goste Rdeča kapica, druga
izmed štirih predstav na programu. V soboto, 8. oktobra, je zaživela na
odru Sedeža zborov v Devinu v izvedbi Gledališča Zapik iz Ljubljane -
na besedilo bratov Grimm in v režiji Igorja Cvetka in Jelene Sitar.
Posebnost predstave predstavljajo lesene lutke psihologa in
psihoterapevta Zlatka Bastašića, ki raziskuje terapevtske učinke lutk.
Abonenti abonmaja Čoln pa tudi priložnostni obiskovalci so pred
predstavo imeli tudi uvodno jezikovno delavnico, na kateri so se naučili
težje izraze iz igre. Naslednjič bo Lutkovno gledališče Pristanišče odprlo
svoja vrata v soboto, 15. oktobra, ko bo na sporedu Atelje Slikovedke
iz Ljubljane in bodo spoznali japonsko gledališče Kamišibaj. Sledila bo
lutkovna delavnica. Zadnja predstava iz abonmaja bo na vrsti v torek,
25. oktobra, ko bodo v sklopu Koroških dnevov na Primorskem prišli v
Devin otroci društva Lutke Suha z Vilo Malino Svetlane Makarovič.
Niz predstav prirejajo Lutkarji iz Devina v sodelovanju z MoPZ Fantje
izpod Grmade, OPZ Ladjica in Devinskim mladinskim krožkom ter s
pomočjo Slovenske prosvete, Zadružne kraške banke in pod
pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina.
Prihodnji ponedeljek v DSI: Rado Pezdir o
tržaških podjetjih pod nadzorom Udbe
Gost prihodnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih
izobražencev v Trstu bo 17. oktobra ob 20.30 znani slovenski ekonomist
mlajše generacije mag. Rado Pezdir.
Na podlagi arhivskega gradiva bo predaval o tem, kako je Jugoslavija
preko Trsta od leta 1945 dalje vzpostavljala ekonomsko politiko
finančnega inženiringa, ki je - sicer pod le delno resničnim skupnim
imenovalcem “pomoči zamejcem” - ustvaril podjetniško-finančno mrežo,
v kateri je denar krožil med Trstom, Ljubljano in davčnimi oazami. V ta
namen je Udba, poznejša Služba državne varnosti, “ugrabljala”,
ustanavljala in upravljala podjetja, katerih posli so potekali od mikro do
makro nivoja. Zlom SFRJ pa je pripeljal do zloma večine večjih podjetij
v Trstu in okolici.
Rado Pezdir je že leta 2000 z diplomsko nalogo o ekonomski politiki
italijanskega fašizma in sovjetskega socializma do izbruha 2. svetovne
vojne, ki jo je zagovarjal na ljubljanski Ekonomski fakulteti, pokazal
izrazito zanimanje za nezdravo prepletanje politike in gospodarstva.
Zaslovel je z uspešnima akcijama proti elektroenergetskim podjetjem
in bankam v korist odjemalcev oz. varčevalcev. Leta 2011 je bil med
pobudniki akcije Resetirajmo Slovenijo, vendar se v aktivno strankarsko
politiko ni spustil. Zelo odmevne pa so bile njegove kolumne v dnevniku
Finance, zadnje mesece pa predvsem v tedniku Reporter.
O ekonomski filozofiji, zdravstveni ekonomiki, ekonomiki tranzicije in
matematični ekonomiji je začel predavati na Mednarodni fakulteti za
družbene in poslovne študije v Celju, kasneje še na Fakulteti za
matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na
Primorskem v Kopru. Izdal je vrsto razprav, učbenikov in drugih knjig,
med katerimi je že leta 2008 izšla njegova monografija Slovenska
tranzicija od Kardelja do tajkunov.
Kratke
V Tržaškem knjižnem središču 
Uspešna predstavitev
knjige o tržaškem umoru
  sredo, 5. oktobra 2016, se
je nekaj po 18. uri zbralo
res mnogo ljudi v prosto-
rih Tržaškega knjižnega središča
na predstavitvi knjige Martina
Breclja Anatomija političnega
zločina. Knjiga, ki je pravkar izšla
pri tržaški založbi Mladika, na-
tančno opisuje okoliščine in raz-
ne zgodovinske podatke in dej-
stva ob umoru zakoncev Stanka
Vuka in Danice Tomažič ter nju-
nega prijatelja Draga Zajca, ki se
je zgodil 10. marca 1944 v stano-
vanju v Trstu, v ulici Rossetti št.
31, kjer sta zakonca prebivala.
Čeprav je minilo ogromno let od
tistega tragičnega dogodka, trojni
umor še vedno razburja duhove,
še posebno na Primorskem, kjer
V
marsikdo ne priznava, da bi bili
lahko krivci in izvajalci poboja
člani Osvobodilne fronte oziro-
ma pripadniki njene Varnostne
obveščevalne službe (VOS).
Predstavitev knjige se je v TKS
začela z uvodom urednice za-
ložbe Mladika Nadie Roncelli, ki
je predstavila goste in pisatelja ter
se opravičila za rahlo zamudo pri
začetku večera. Nato je prisotne
nagovoril zgodovinar Renato
Podbersič, ki se je najprej zahvalil
založbi Mladika za objavo tako
kočljivega dela, in tudi piscu, saj
je opravil ogromno raziskovalno
delo, ki je marsikatero plat tistega
zgodovinskega časa primerno
osvetlil. Zgodovinar je pohvalil
način in strokovno metodo, s ka-
tero se je Brecelj lotil opisovanja
zločina, saj je do potankosti pre-
gledal najrazličnejše gradivo, bo-
disi tisto, ki so ga nekateri že
obravnavali, a tudi drugo gradi-
vo, ki je bilo čisto nepoznano ozi-
roma se ga niso lotili v zvezi s
tem dogodkom (na primer najra-
zličnejši časopisni članki, ki so
izhajali v periodičnem tisku te-
daj). Po strokovni predstavitvi Re-
nata Podbersiča je prišel na vrsto
tudi zgodovinar Jože Pirjevec, ki
je govoril o tedanjih časih in je
poudaril, da se z izsledki Breclje-
ve knjige strinja, kajti verjame tu-
di takim zgodovinskim podat-
  Miljah je bilo v zadnjem času več raz-
stav in upati je, da so si jih ogledali tudi
izredni obiskovalci, jadralci in rado-
vedneži, ki so se te dni mudili po miljskih lo-
kalih in uličicah, na nabrežju in pristanišču
Sv. Roka, ki so ga preplavile pisane jadrnice
barkovljanske regate. Ob komaj končanih raz-
stavah v osrednji dvorani Negrisin in v muzeju
Cara' sta še odprti na “alternativnih” lokaci-
jah, v gostilni Punta Olmi na nabrežju proti
Lazaretu in v prostoru Juliet-Room ob vhodu
v istrsko-beneško mestece.
“Realni” in “metafizični” Ireneo Ravalico
V dvorani Negrisin na glavnem trgu ob stol-
nici je bila v gosteh pregledna razstava tržaške-
ga slikarja Irenea Ravalica (1922-2014). Sin
Bruno, hči Maria in zet Fabrizio Stefanini so
priredili kar nekaj razstav, v Trstu (Rettori
Tribio, občinska umetnostna dvorana,
krožek Generali), sedaj v Miljah, v načrtu
je še rodni Piran, da bi ovrednotili za-
puščino slik, akvarelov, risb, ki je ostala po
smrti pomenljivega, a malo znanega slikar-
ja. Slikar, ki se je izučil v Benetkah in se
uveljavil še pred vojno ter poučeval likovno
vzgojo na tržaških šolah, je mnogo ustvar-
jal. Imel je tudi številne razstave in bil de-
ležen priznanj (Trst, Milan, v deželi in po
vsej državi), a trženje ga ni prav dosti zani-
malo, zato so mnoga dela na miljski razsta-
vi bila na prodaj. Na spletu se dobi več re-
produkcij njegovih del, in kdor je zaintere-
siran, lahko piše na naslov brunel@mer-
lion. it.
Ireneov zreli opus (od 60. do 70. let) oz-
načujejo mehki, topli in tudi hladni toni
pastelnatih barv, pa tudi bravuroznost v več
tehnikah izdelanih portretov in aktov
(svinčnik, tuš, “sanguigna”), ki se nanašajo na
zgodnje, celo predvojno, obdobje. Simbolična
ikona razstave je bila podoba zapornika iz
nemškega lagerja, “Tovariš iz Misburga”
(1946), ki pooseblja anemičen, resigniran izraz
preživelega, ki ti nedoumno zre v oči...
Slikar ni nikdar spregovoril z družinskimi čla-
ni o svoji izkušnji. Bil je italijanski vojak, ki so
ga ob padcu Italije 1943 Nemci zajeli in zaprli
v delovnem taborišču do konca vojne blizu
Hannovra. Poznamo trpko izkušnjo še drugih
zaprtih italijanskih vojakov, t. i. I. M. I.  (itali-
janskih vojnih internirancev), ki niso hoteli
pristopiti k vojski Salojske republike, kot pisa-
telj Guareschi in tržaški slikar Nereo Laureni,
o katerih smo pred leti
videli dragoceno raz-
stavo v Rižarni.
Ireneo Ravalico je to
presegel oz. skušal pre-
seči s svojim slikarstvom. Tako njegova ta-
kojšnja povojna dela, stilizirani mladinski liki,
abstrahirane marine kot tudi kraške krajine iz
kasnejšega časa (Prosek na sliki) , izražajo sicer
nekakšno svetlobno toplino, igrivost, barvi-
tost, a obenem tudi lahno zamaknjenost in
otožnost. Tržaški kritiki in poznavalci (tudi
Bambič) so izpostavili razne faze in nianse nje-
gove interpretacije italijanskega Novecenta, od
realizma do magičnega realizma, metafizično-
sti, poetičnosti, filozofskosti, religioznosti...
Gre vsekakor za bogato in kompleksno oseb-
nost z izrazitim etičnim nabojem, ki bi si za-
služila bolj celovito in poglobljeno obravna-
vo.
“Komedije” fotografov: Daniele Indrigo in
Giancarlo Rupolo
V muzeju Cara' je tržaško društvo Photoima-
go, in sicer kurator Adriano Perini, poskrbelo
za predstavitev dveh povsem različnih ustvar-
jalnih pristopov. Vezna nit obeh razstav, Kre-
posti in pregrehe s Harlekinom fotografa Da-
nieleja Indriga in Misteriji Giancarla Rupola,
je bila magija in uprizarjanje pradavnih obre-
dov skozi leče laičnega in desakraliziranega
vpogleda v tradicionalne vsebine, kot krščan-
ske kreposti in razvade oz. ljudska religioznost
v sodobnem času.
Rupolo je starejši fotograf (letnik 1946) in po
reportažah iz raznih kriznih žarišč po svetu
(Kamerun, Černobil, Srebrenica, Romi v Al-
baniji) predlaga svojski pogled in pričevanje o
verskem obredu “Misteri”, ki se že štiristo let
ponavlja v sicilskem zgodovinskem mestu Tra-
pani teden pred Veliko nočjo. V učinkovitih
črno-belih in pravilno rezanih kadrih da v
ospredje detajle obrazov in dobro zloščenih
frizur, gizdalinsko elegantne postave nosačev
Kristusa in svetnikov, njihove črne praznične
“gvante” in sončna očala, pathos žalujočih
izrazov, grotesknost objemov po stari (mafij-
ski) navadi...
Mlajši fotograf iz Sacileja Indrigo (1965) pa
predstavlja zahtevnejše, črno-bele triptihe, ki
jih je posnel s sodelovanjem performerke
Claudie Contin Arlecchino. S tehniko statične
ateljejske fotografije, prefinjeno uporabo sve-
tlobe, gledališke uprizoritve in scenografije je
upodobil različne alegorične prizore, ki se na-
vezujejo ali spominjajo na “Commedio del-
l'arte”, a tudi na skrajnosti baroka, avantgar-
dnega teatra, Kubrickovih in Jancsojevih fil-
mov. Iz “živih slik”, ki uprizarjajo lenobnost,
skopuštvo, požrešnost in zavist, razum in preu-
darnost, upanje in odpuščanje, kesanje in ka-
zen, ošabnost in oblastništvo, vero in smrt,
prevevata ironija in razgal-
jenje narobe-pogleda Karne-
vala.
“Ribe” Alberta Rocce
V gostilni Punta Olmi na ce-
sti za Lazaret 45 je odprta na
pobudo društva Juliet razsta-
va stenskih skulptur Alberta
Rocce. Gre za izvirne rekon-
strukcije reliefov ribjih po-
dob različnih velikosti in
oblik iz kosov lesa, ki jih je
umetnik z ženo Barbaro
našel na produ morske obale.
Naplavljeni kosi lesa ostanejo
v njunem skladišču, vse do-
kler se ne primerno uskladijo
in nastane “fantastično” bit-
je, riba ali drug predmet, ki
zaživi novo življenje.
Rocca je svojevrsten umetnik. Po umetno-
stnem zavodu Nordio in začetnem slikarskem
delu se poklicno ukvarja v glavnem z opremo
prostorov, a ob tem si prizadeva ob dolgo-
ročnem umetniško-ekološkem projektu valo-
rizacije odvrženih predmetov. Junija je že na-
stopil na skupinski razstavi “Arte & Vino” na
kmetiji Vigna sul Mar pri Lazaretu v Miljah.
Zdaj razstavlja tudi v tržaških obratih Knulp
(do 20. oktobra) in “Renditi Conto Shabby
Chic Style”. O tem več na spletni strani www.
albertorocca. com.
Miljska razstava Alberta Rocce v gostilni Punta
Olmi bo odprta v času delovnega urnika lo-
kala vse do 15. decembra.
Davorin Devetak
V
kom, ki jih izrečejo priče in ne le
pisni dokumenti, saj se je ideja za
knjigo rodila po izpovedi ano-
nimne pričevalke, ki je spodbu-
dila nadaljnje raziskave. Po Pir-
jevčevem mnenju ne bi bilo nič
čudnega, če bi trojni zločin zakri-
vili partizanski krogi, saj so
večkrat uporabljali take metode
oz. likvidacije, da bi se rešili ne-
zaželenih oseb. Pirjevec je pou-
daril, da je bilo po njegovem
mnenju Osvobodilno gibanje
najveličastnejša stvar
slovenske zgodovi-
ne, za svoje cilje pa je
večkrat uporabljalo
skrajne stalinistične
metode. Tretji je
spregovoril avtor
sam, ki je izpostavil
razloge, ki so ga gna-
li, da je mnogo časa
in energije namenil
delu, ki naj bi pripo-
moglo k boljšemu
razumevanju in
razčlenjevanju naše
bližnje zgodovine.
Martin Brecelj je v
skoraj tristo strani
debeli knjigi objavil
ogromno dokumen-
tov in najra-
zličnejšega gradiva; vsi vodijo v
isto smer oziroma, da so trojni
uboj v ul. Rossetti 31 naročili in
izpeljali pripadniki komunistov,
saj jih je motilo, da bi Stanko
Vuk, ki so ga malo prej okupator-
ji izpustili iz zapora, odšel v par-
tizane in širil svoje ideje o krščan-
skem socializmu med njimi.
Uradni predstavitvi knjige je sle-
dila krajša razprava, v kateri so
nekateri prisotni iz publike izpo-
stavljali svoja mnenja in ideje o
zgodovinskih dogodkih, ki pa so
večkrat bili izven konteksta
večera in so le poudarjali do-
ločena prepričanja in mnenja, ki
niso imela zveze z vsebino knji-
ge. Predstavitve knjige se je ude-
ležil tudi Drago Zajc mlajši, sin
tretje žrtve političnega umora v
Trstu, ki se je zahvalil Breclju za
knjigo, ki gre v smeri takih doku-
mentarnih del, ki pripomorejo k
boljšemu odnosu do preteklosti
Slovencev. Številni prisotni so
pred odhodom prosili avtorja za
avtogram na platnici knjige, ki je
bila na razpolago kupcem.
Gotovo je bila predstavitev knjige
Anatomija političnega zločina, ki
jo je zelo temeljito in strokovno
napisal Martin Brecelj, diplomi-
rani filozof in upokojeni časni-
kar, zelo zanimiva in poučna.
Knjigo je vredno prebrati, saj av-
tor vse zapisane podatke podpira
z opombami in z dokaznim gra-
divom, kje lahko določene doku-
mente najdemo, če pa se med
prebiranjem izognemo opom-
bam, je pisanje vseeno izredno
zanimivo. Za vse, ki bi si radi
ustvarili lastno mnenje o bližnji
zgodovini, ki še razdvaja sloven-
ski narod, je knjiga izredno pri-
poročljiva. Vsak lahko ima svoje
mnenje, dokumentiranim doka-
zom pa ne moreš oporekati. Zato
je taka strokovna knjiga izredno
dobrodošla.
MAP
Živahno kulturno življenje v obmorskem kraju
Več razstav v Miljah
Ireneo Ravalico
Renato Podbersič, Martin Brecelj in Jože Pirjevec (foto damj@n)
Tržaška 13. oktobra 2016 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobra -
žencev vabi v ponedeljek, 17.
oktobra, v Peterlinovo dvorano v
ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo
ekonomist in kolumnist mag.
Rado Pezdir  predaval  o
nastanku,  resnični  v logi  in
koncu tržaških podjetij, ki so bila
v času Jugoslavi je  pod
nadzorom Službe državne
varnosti. Začetek ob 20.30.
Darovi
Za Društvo rojanski Marijin dom
v spomin na prijateljico Amelijo
Pangos darujeta Marija Zanevra
in Lizeta Janežič 50 evrov.
Za rojanski cerkveni pevski zbor
daruje Lizeta Janežič 20 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Zmaga Radetič 20 evrov.
  aziskovalec slovenske bi-
bliografije v zamejstvu in
zdomstvu, a tudi kulturni
delavec v svoji rodni vasi, na
Kontovelu. To je bil Marjan Per-
tot, po poklicu
knjižničar, zelo
skromen človek, ki
se ni branil dela in
se je razdajal za slo-
venski narod. V
Društvu slovenskih
izobražencev so
predstavili njegovo
zadnje delo, ki je
izšlo letos pri za-
ložbi Mladika. Po
avtorjevi smrti je
knjigo V senci javo-
ra in lipe. Gleda-
liško in kulturno
delovanje Sloven-
cev v Kanadi uredi-
la in pripravila za tisk Lučka
Kremžar - De Luisa, zaposlena v
Knjižnici Dušana Černeta, ki je
publikacijo in Marjana Pertota
tudi predstavila zbranim v Peter-
linovi dvorani.
Marjan Pertot je prevzel izziv, da
postavi na noge Knjižnico
Dušana Černeta, kjer bi zbiral in
hranil na enem mestu vse publi-
kacije, ki jih izdajajo Slovenci v
zamejstvu, zdomstvu in po svetu.
R Leta 2004 je začel zbirati gradivo,ko je pisal bibliografijo za Kana-do. Najbolj ga je zanimal drobni
tisk, med katerega spadajo letaki,
vabila in vizitke, saj prav ti naj-
bolje pokažejo utrip delovanja
društva in so koristen vir infor-
macij za raziskovalce, še poseb-
no, če o določenem dogodku ni
bilo poročanja v medijih. Prav fo-
tografije in slike vabil ter progra-
mov so koristna obogatitev
pričujoče publikacije. Kot je de-
jala Lučka Kremžar - De Luisa, je
Pertot imel srečo, da je veliko lju-
di takrat bilo še živih. Tako mu
je na primer Vilko Čekuta posre-
doval veliko gledaliških listov in
letakov, ki jih je kasneje uredil po
društvih, okrajih in župnijah.
Medtem ko je za Argentino pisal
samo o gledališču, se je pri Kana-
di odločil za širši pri-
stop in zaobjel tako
gledališko kot tudi
kulturno delovanje,
saj je po župnijah de-
lovalo več folklornih
skupin, manj pa je bi-
lo dramskega izročila.
Ko se je lotil tega de-
la, je moral prelistati
in pregledati vse
časopise, revije, bilte-
ne in glasila, kar je
zahtevalo veliko časa
in truda, saj je zbiran-
je gradiva zelo za-
mudno opravilo.
Avtor zajetne, skoraj
šeststo strani obsežne publikacije
ni bil ljubitelj tehnologije, po na-
vadi je tipkal na pisalni stroj in
Lučka Kremžar - De Luisa je vse
skrbno pretipkala na računalnik.
Zadnja knjiga pa je v obliki roko-
pisa, zaradi česar se je večkrat kaj
zapletlo in prišlo do težav s
priimki in imeni. Rešitev se je po-
kazala le v dopisovanju s Kana-
do. Pri tem delu so bili zelo dra-
goceni sogovorniki iz Kanade,
pri tem je omenila Vilka
Čekuto.
O Pertotu je spregovoril
še predsednik Knjižnice
Dušana Černeta Ivo Jevnikar, ki
se je za pričujočo publikacijo
zahvalil Lučki Kremžar - De Luisa
za požrtvovalno delo, lektorju
Robertu Petarosu in grafiku Da-
nilu Pahorju; sam pa je napisal
spremno besedo. Sprehodil se je
ob razstavljenih Pertotovih delih
- razstavo je ob priložnosti pripra-
vila Lučka Kremžar - De Luisa -
in jih na kratko predstavil: od Bi-
bliografije slovenskega tiska v
Italiji med dvema vojnama do Bi-
bliografije slovenskega perio-
dičnega tiska v Italiji, v Argenti-
ni, za Kanado in Veliko Britanijo,
monografije o gledališkem delu
pri nas in v zdomstvu. Leta 2014
preminulega Pertota sta se v be-
sedi spomnila tudi Sergij Pahor
in prof. Robert Petaros, ki je ori-
sal delo sošolca: “Bil je redkobe-
seden, a je o svojem delu rad
spregovoril”.
Metka Šinigoj
Zadnja dva simfonična koncerta v Verdiju
Umetniški užitek
je zagotovljen!
  a konec tedna je na spore-
du 5. koncert simfonične
sezone v tržaškem gleda-
lišču Verdi, ki nekako sklepa so-
dobnejši del letošnjega reperto-
arja. Poslušalci so spremljali kra-
sno izvedbo suite za orkester Pro-
kofjeva po njegovem baletu Ro-
meo in Julija
ter koncert za
klavir, orke-
ster in moški
zbor op. 39
Ferruccia Bu-
sonija. Mati
le-tega je bila
Tržačanka
Anna Weiss.
Kljub zahtev-
nosti pisanja,
zlasti druge-
ga “moderni-
stičnega” de-
la, je tržaška
publika nagradila odličen nastop
orkestra, ki ga je vodil Avstrijec
Günter Neuhold, in pravo perfor-
manco slovitega neapeljskega
pianista Micheleja Campanelle.
Predzadnji koncert v sezoni bo v
petek, 14. oktobra, ob 20.30, po-
novitev pa v soboto, 15. oktobra,
ob 18. uri. Po Španski simfoniji
za violino in orkester št. 21 Edo-
uarda Laloja (1823-1892), ki jo je
francoski violinist-skladatelj po-
svetil španskemu virtuozu istega
glasbila Pablu de Sarasate, bodo
na vrsti rapsodija Tzigane iz kon-
certa za violino in orkester Mau-
ricea Ravela (1875-1937) ter ple-
sne simfonične skladbe za muzi-
kal West Side Story Leonarda Ber-
nsteina (1918-1990). Tokratna so-
listka bo violinistka Francesca
Dego, ki ima za sabo, kot pravza-
prav vsi letošnji glavni izvajalci,
bogat in zavidljiv kurikulum. Na-
stopila je s Salvatorejem Accar-
dom, Gianluigijem Gemettijem,
Paulom Goodwinom, Julianom
Kovatchevom in drugimi v Lon-
T donu, Šangaju, Pekingu, Moskvi,Buenos Airesu. Za založbo Deut-sche Grammophon je debitirala
s snemanjem Paganinijevih 24
del, Capricci.
Tudi Ravel se je pri pisanju sklad-
be navdahnil po virtuozinji vio-
line, Madžarki Jelly d'Arany, in
njegova izvirna priredba cigan-
ske ljudske glasbe bo gotovo
prevzela ljubitelje te zvrsti. Ber-
nsteina ni treba posebej predsta-
vljati. Po premieri slovite opere-
muzikala l. 1957 je štiri leta poz-
neje priredil za orkester prav tako
uspešno samostojno suito, iz ka-
tere bo tržaški orkester izvedel iz-
bor; bogati zvočni in ritmični
efekti bodo gotovo lep izziv za
tržaški orkester. Gostujoči diri-
gent bo Christopher Franklin, ki
se je po začetnem študiju v Ame-
riki specializiral v Evropi, bil asi-
stent Gelmettija in Petra Maaga,
sedaj pa uspešno vodi orkestre po
celem svetu.
Naslednji petek, 21., in soboto,
22. oktobra, ob isti uri bo še zad-
nji letošnji koncert. Hišni diri-
gent Gianluigi Gelmetti bo s priz-
nanimi vokalnimi solisti, do-
mačim orkestrom in zborom ter
zborom Slovenske filharmonije
izvajal Beethovnovo Missa so-
lemnis v D duru op. 123. Gre za
pravo mojstrovino, ki ni nastala
za potrebe bogoslužja (kot pri
Haydnu, Bachu in dru-
gih skladateljih), pač
pa za samostojno po-
slušanje in razmišljanje
o veri.
Slovesno mašo si je
Beethoven zamislil za
nadškofovsko imeno-
vanje svojega pokrovi-
telja nadvojvode Ru-
dolfa, a mu je ni uspelo
dokončati za to pri-
ložnost. Poglobil se je v
študij kanona sakralne
glasbe, gregorijanskega
petja, flamske polifoni-
je, mojstrov renesančne glasbe
od Palestrine do Haendla, Che-
rubinija in potreboval celih šest
let za izgradnjo tega kompleksne-
ga dela zrelosti. Posamezne dele,
Kyrie, Glorio, Credo, Sanctus -
Benedictus, Agnus Dei, bodo, ob
izrednem deležu orke-
stra in obeh zborov,
posebno ovrednotili
japonska sopranistka
Hye myung Kang,
mezzosopranistka
Marina Comparato,
tenor Giovanni Seba-
stiano Sala, bas Gior-
gio Giuseppini in
hišni zborovodja Ful-
vio Fogliazza.
Vstopnice so na raz-
polago pri blagajni
gledališča, kjer so na
prodaj tudi abonmaji za novo
operno in baletno sezono. Prva
premiera, Verdijev Rigoletto, bo
25. novembra. Info: www. teatro-
verdi-trieste. com.
Davorin Devetak
Ob začetku nove pevske sezone  
Združeni zbor ZCPZ
poromal na Sveto Goro
  eževno jutro rožnoven-
ske nedelje ni obetalo
prijetnega romarskega
izleta, ki ga je ZCPZ priredila za
pevce združenega zbora ob
pričetku delovanja nove sezone.
Turobno jesensko vreme je ne-
prijetno delovalo na razpo-
loženje, ko je avtobus po vaseh
od Bazovice do Sesljana spreje-
mal potnike in jih nato mimo
Nove Gorice in Solkana popeljal
do svetišča Marije Pomočnice
na Sveti Gori. Ob poti, ki se
vzpenja, so od leta 1991 postaje
križevega pota, ki vodijo k ve-
ličastni baziliki in frančiškan-
skemu samostanu. Tu se steka
tudi povezovalna romarska pot
treh svetič, kamor sodita še Sta-
ra Gora nad Čedadom in Mari-
jino Celje na Kanalskem Kolo-
vratu. Od tod se lepo razprostira
pogled na Julijske Alpe in Trnov-
ski gozd, na Kras in Jadransko
morje.
D Ko se je Marija z Detetom leta1539 prikazala Uršuli Ferligoj nagori Skalnici, zdaj Sveti Gori, ji
je naročila: “Povej ljudstvu, naj
mi tukaj postavi hišo in me pro-
si milosti”. V prvotni leseni ka-
peli je bil Marijin kip po opisu
vidkinje; izdelala sta ga brata
Francesco in Pietro Floreani iz
Vidma. Usoda tega kipa ni zna-
na. Zdajšnji je po vzorcu prvot-
nega, izdelanega v 17. stoletju.
Leta 1540 so izdali dovoljenje za
zidavo cerkve na Skalnici. Pri
kopanju temeljev so našli zna-
menito kamnito ploščo z vkle-
sanimi ornamenti in molitvijo
Zdrava Marija.
Na začetku rožnovenskega bo-
goslužja je zadonela vstopna pe-
sem Združenega zbora ZCPZ
Svetogorska Mati mila V. Vodo-
pivca pod vodstvom Edija Race-
ta in ob suvereni orgelski
spremljavi Alenke Cergol. Sledi-
le so Tretja maša Ubalda Vrabca
in druge Marijine pesmi, ki so
odmevale pod oboki romarske
bazilike. Mašnik se
je v pridigi z mislijo
navezal na jubilejno
leto usmiljenja in
na svetega Fran -
čiška, skrbnika
ubožnih in bolnih.
Daritev se je kon -
čala s priljubljeno
skladbo Ignacija
Hladnika Marija,
skoz življenje. Ob
izhodu iz svetišča je
lepo vreme presene-
tilo tržaške romarje
s toplimi sončnimi
žarki, ki so nas spremljali na poti
v Bilje, kjer se je vzdušje ogrelo
ob petju, hrani in dobri kapljici
ter se nadaljevalo po poti proti
Krasu in domačim vasem.
Pavel Vidau
  Predstavili so zadnjo knjigo pok. Marjana Pertota
Bil je izjemen raziskovalec
DRUŠT VO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV 
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ
vabi na 
ogled muzikla
OBUTI MAČEK
igra gledališka skupina O'Klapa iz Gorice
predstavo režira Sanja Vogrič, glasbo je napisal Patrick Quaggiato
nedelja, 16. oktobra, ob 18. uri
Marijin dom pri Sv. Ivanu 
5. koncert: dirigent Christopher Franklin
in violinistka Francesca Dego
6. koncert: dirigent Gianluigi Gelmetti
Lučka Kremžar - De Luisa (foto damj@n)
Marjan Pertot (foto IG)
Aktualno13. oktobra 201612
Izlet PD Rupa – Peč po Nizozemski in Belgiji (1)
Čar kulturnih in naravnih
znamenitosti
  riindvajsetega avgusta
se je lepa družba, v or-
ganizaciji PD Rupa-Peč
odpravila na izlet. Tokrat so iz-
brali Nizozemsko in Belgijo.
Nizozemska je majhna država
v severozahodni Evropi, ki se
razprostira na 40.844 kvadrat-
nih kilometrih in šteje 16,5
milijonov prebivalcev. Pri-
bližno polovica celotnega
ozemlja je bila odtrgana mor-
ju z osuševajem in utrjenimi
nasipi. Danes se pod nivojem
morske gladine nahaja 27%
celotnega nizozemskega
ozemlja, zato velja pregovor
“Bog je ustvaril Zemljo, Nizo-
zemci pa Nizozemsko”. Nizo-
zemska ima zelo razvito
kmetijstvo, živinorejo,
najbolj prepoznavna pa je
kot dežela tulipanov.
Z letalom so izletniki pri-
stali v Amsterdamu. Mesto
je postavljeno na 90 oto-
kih, prepredeno je s kanali
in povezano s 500 mosto-
vi, zato ga nekateri ime-
nujejo tudi “severne Be-
netke”. Z vodičko so šli na
panoramni ogled mesta,
ki je polno življenja mla-
dih ljudi, ki s kolesi hitijo
kot mravlje v mravljišču.
Med znamenitostmi, ki so
si jih ogledali, so: trg
Dam, kraljeva palača, no-
va cerkev, sedež univerze
in Rembrandtova hiša.
Naslednji dan so se popeljali
do največjega obmorskega le-
tovišča Scheveningen za kra-
tek ogled in skupinsko foto-
grafiranje. Pot jih je nato vo-
dila do Zuiderzee, 32 kilome-
trov dolgega nasipa, ki so ga
zgradili po zadnjih poplavah
leta 1953, ko je morje prebilo
T nasipe in poplavilo ogromnepovršine. Na ustje rek so po-stavili zapornice, ki se zaprejo
ob nevarnosti in tako pre-
prečijo vdor morja po rečnih
strugah navzgor. Lep je bil po-
gled na zeleno pokrajino s ti-
pičnimi kmetijami in mlini
na veter. Obiskali so tradicio-
nalno holandsko sirarno, kjer
so jim prijazne trgovke v ti-
pičnih nošah prikazale potek
izdelave sira. Sledila je po-
kušnja izredno okusnega sira.
V prijetnem ribiškem naselju
Volendam so kosili. Kosilu je
sledil prosti čas, ki so ga na-
menili nakupom in ogledu
starih lesenih ladij. Zapeljali
so se na slikovit otoček Mar-
ken z lesenimi hišami in mo-
stovi. Po večerji v Amsterda-
mu so se odpravili v središče
mesta, ki je tudi v večernih
urah zelo živahno.
Naslednje jutro so šli v Aal-
smeer, največjo cvetlično bor-
zo na svetu, na ogled živahne
in zanimive dražbe cvetja. Po
vrnitvi v Amsterdam so se
sprehodili po mestnem jedru
in si ogledali plavajočo tržni-
co rož, Židovsko četrt, nek-
danjo sirotišnico, v kateri sta
protestantska in katoliška cer-
kev, ter prehodili galerijo, v
kateri so prepoznavni znaki
različnih držav, med drugimi
tudi slovenski in itali-
janski. Po kosilu so iz-
koristili čas za ogled
muzeja Van Gogh in še
drugih zanimivosti. Po
napornem dnevu so si
privoščili večerno
vožnjo z ladjico po ka-
nalih Amsterdama.
Naslednji dan so na-
menili za ogled mesta
Haag, glavnega mesta
nizozemske province
Južna Holandija, ki vel-
ja za eno najbolj ime-
nitnih in negovanih
mest. V njem prebiva
tudi kraljeva družina. V
mestu je sedež nizo-
zemske vlade in parla-
menta, vrhovnega so-
dišča ter državnega sve-
ta in tujih veleposla-
ništev. Mednarodno
haaško sodišče domuje
v Palači miru. Pred palačo gori
ogenj miru, ki je simbolično
obdan z imeni številnih držav
sveta, vsaka od njih pa je sim-
bolično darovala tudi kamen,
ki jo predstavlja. Pravo prese-
nečenje je bil ogled 120 m
dolge umetniške slike, ki
predstavlja nastanek mesta.
Peljali so se v sosednji
Delft, ki je znan predvsem
po modro obarvanih iz-
delkih iz porcelana, ki je
že v 17. stoletju prav preko
Delfta prihajal iz daljnega
vzhoda v Evropo in pripo-
mogel k razvoju mesta. Po
kosilu so postali v Rotter-
damu. Mesto so med dru-
go svetovno vojno straho-
vito bombardirala nemška
letala. Obnovljeno mestno
središče se danes lahko po-
naša z izredno moderno
stavbarsko arhitekturo.
Rotterdam je tudi največje
pristaniško mesto v Evro-
pi. V mestu stoji spomenik
v čast znanstveniku in huma-
nistu Erazmu Rotterdamske-
mu. Ko so se poslovili od vo-
dičke, ki jih je vse dni sprem-
ljala po Nizozemski, so se od-
peljali do belgijskega mesta
Antwerpen.
/ dalje
Udeleženka Šinigoj Jožica
  rimorski priimek Možina ima danes dve
obliki, čeprav gre za isti izvor: Možina in
Mužina. Na Vipavskem so Mužine postali
Možine v 19. stoletju.
Beseda možina pomeni velikega, močnega
moškega. Izhaja iz besede mož, ki so jo stari Slo-
veni uporabljali tudi kot osebno ime. Končnica
pa izraža veličino.
Mož je slovenska ra-
zličica grškega ime-
na Andros, je trdil je-
zikoslovec Pavle
Merku'. Andrej to-
rej. Andrej
Možina je
kombinacija
imena in pri -
imka istega po-
mena. V Slove-
niji jih trenut-
no živi šest. To
je razmeroma
malo, če pomi-
slimo, da je
vseh Možin v
državi 729. Po-
leg 70 Mužin,
ki živijo vsi v
Vipavski dolini
in bližnji okolici. Ve-
lika večina Možin živi v celinski Sloveniji, na
Kranjskem. Precej jih je z vipavskimi koreninami,
še zdaleč pa ne vsi. Možina izvorno namreč ni le
primorski priimek. Zato si vsi s tem priimkom
niso v sorodu.
Moževati pomeni resno pogovarjati se
ali imeti moški pogovor. Še danes radi
rečemo, da se bomo pomenili po
moško. V sodobnem jeziku pa bi lah-
ko besedo moževati prevedli tudi v po-
litizirati.
Prvi možina, po katerem je nastal prii-
mek, je torej bil velik mož ali hrust,
lahko pa tudi samo človek, ki se je
uveljavil na kak drug način. Lahko je
to bil tudi hud človek nizke rasti.
Merku' trdi, da je Mužina “izrazito
tržaška inačica”. A v resnici najdemo
ta priimek tudi v Brjah na Vipavskem
že pred stoletji. Mužini je celo ime ce-
lega zaselka. Ker so toponimi veliko-
krat starejši od priimkov, bi se utegni-
lo odkriti celo, da
so Mužini nastali
zaradi imena na-
selja. Vse to bo ja-
sno, ko bo nareje-
na zgodovinsko-
rodoslovna razi-
skava. Žal pa je veliko matičnih knjig tistega
območja uničenih.
Naj kot zanimivost, ki ji sicer zgodovinska
stroka ne pritrjuje, omenimo še, kaj pišejo
venetologi. Zagovorniki venetske hipoteze
namreč navajajo etruščanski napis MUOI-
NA, ki so ga našli na kovinskih zrcalih. Vinko
Vodopivec (pozor, ne gre za istoimenega du-
hovnika
in skladatel-
ja, ampak za
publicista)
trdi, da je za-
pisana bese-
da možinja,
ki je verjetno
pomenila
plodno žen-
sko ali prosti-
tutko.
Najbolj zna-
na Vipavca s
priimkom
Možina sta
Franc in Jožef iz Dobravelj. Prvi je nekdanji poli-
tični zapornik, drugi njegov sin, urednik in znani
režiser. Ta rod izvira iz Brij. Pred približno dvema
stoletjema se je Matevž Mužina preselil v Dobra-
vlje. Konec 19. stoletja so duhovniki začeli ta prii-
mek pisati kot Možina.
P
VIPAVSKI PRIIMKI (12)
Tino
 M
a
m
ić
MOŽINA
Zapis družine Mužina iz Dobravelj iz prve
polovice 19. stoletja. Družinsko knjigo hrani
danes Škofijski arhiv Koper.
Osmrtnica Ivana Možine,
župnika v Godoviču, izpred
prve svetovne vojne.
Zaselek Mužini na Brjah, kot so ga zapisali okoli 1820. Katastrsko mapo hranijo
v Trstu in Ljubljani.
Ob pomoči Združenja don Mario Cernet
Slovenščina v šolah Kanalske doline
v šolskem letu 2016-2017
  oučevanje slovenščine se
je v Kanalski dolini začelo
tudi letos s pomočjo
Združenja don Mario Cernet. Ta
slovenska organizacija se je po-
nudila, da bo finančno pri-
skočila na pomoč trbiškemu
večstopenjskemu šolskemu za-
vodu, da bi se začelo poučevanje
slovenščine tam, kjer je poteka-
lo v zadnjih letih, to je v
otroških vrtcih v Ukvah, Žabni-
cah, na Trbižu ter v osnovnih
šolah v Ukvah in na Trbižu.
P Predsednica Združenja CernetAnna Wedam je s pismom rav-natelju Antoniu Pasquariellu
sporočila, da si bo slovensko ka-
toliško društvo iz Kanalske do-
line prevzelo to odgovornost.
Na Združenju Cernet to razume-
jo kot naložbo v prihodnost
mladih iz Kanalske doline, seve-
da v pričakovanju sistemske
rešitve za poučevanje domačih
jezikov in ustanovitve trijezične
šole. Združenje Cernet bo skle-
nilo pogodbo z učiteljico Almo
Hlede, ki jo otroci iz Kanalske
doline že poznajo in ki bo v
omenjenih šolah skupno
poučevala 23 ur tedensko.
Rešitev, ki jo je ponudilo
Združenje Cernet, je seveda le
začasna, saj si Združenje lahko
prevzame finančno breme le na
začetku šolskega leta. Vseh po-
trebnih sredstev enostavno ni-
ma, a računa vsekakor na pod-
poro javnih ustanov, organizacij
slovenske manjšine, Republike
Slovenije in javnosti nasploh.
V desetih državah, ki predstavljajo 2,5% svetovnega
bruto domačega proizvoda (BDP), živi 65% vseh be -
gun cev na svetu, je sporočila mednarodna orga ni -
zacija za človekove pravice Amnesty International
(AI). Organizacija je kritična do najbogatejših držav,
ki gostijo “najmanj beguncev in tudi najmanj nare -
dijo”. V poročilu o trpljenju, s katerim se sooča 21
mi lijonov beguncev, je organizacija s sedežem v Lon -
donu izpostavila obremenjenost držav, ki mejijo na
krizna območja. “Majhnemu številu držav je bilo
prepuščeno preveliko breme, in to le zato, ker ležijo
poleg kriznih območij”, je ob predstavitvi poročila z
naslovom Reševanje globalne begunske krize: od
odmikanja do delitve odgovornosti povedal gene ral -
ni sekretar AI Salil Shetty. “Položaj je v bistvu
nevzdržen in milijoni ljudi so v državah, kot so Sirija,
Južni Sudan, Afganistan in Irak, prisiljeni bežati pred
vojnami in preganjanjem”, je dejal. “Čas je, da vo di -
te lji sprožijo resno in konstruktivno razpravo o tem,
ka ko bodo naše družbe pomagale ljudem, ki so za -
ra di vojn in preganjanja prisiljeni zapustiti svoje do -
move”, je še menil Shetty. Po podatkih AI največ vseh
beguncev živi v Jordaniji, kjer jih je več kot 2,7 mi li jo -
na, sledijo pa Turčija z več kot 2,5 milijona, Pa kistan
z 1,6 milijona in Libanon z več kot 1,5 milijona be -
guncev. Med deseterico držav so še Iran (ne kaj manj
kot milijon beguncev), Etiopija (okoli 750.000), Kenija
(okoli 550.000), Uganda (nekaj manj kot 500.000),
Demokratična republika Kongo (okoli 380.000) in
Čad (skoraj 370.000). Statistika sicer temelji na
številkah Visokega komisariata Zdru ženih narodov
za begunce (UNHCR). “Če bi vsa ka od najbogatejših
držav na svetu sprejela takšno število beguncev, ki
je sorazmerno velikosti države, bogastvu in stopnji
brezposelnosti, bi bilo iskanje doma za več beguncev
po svetu zelo rešljiv izziv”, je še dejal Shetty.
Amnesty International / Deset držav na svetu gosti več kot polovico vseh beguncev
Slovenija 13. oktobra 2016 13
Gradišče pri Vipavi
Slovenski zvonovi so zelo staro in priljubljeno glasbilo in so naša
duhovna, kulturna in materialna dediščina. Spremljajo nas skozi
življenje v žalostnih in veselih dogodkih, spominjajo nas na naše
rajne, vabijo nas skupaj k molitvi in ob naravnih nesrečah in so
tako vez med našo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Cerkev je že v 8. stoletju poznala pontifikalni obred blagoslova
zvonov, zato še danes blagoslavljamo zvonove.
Tako je bilo tudi 4. septembra 2016 na Gradišču pri Vipavi pred
lepo cerkvico Sv. Križa. Gospod škof msgr. Metod Pirih je pred
sveto mašo blagoslovil dva večja zvonova in šest manjših. Večja
zvonova z letnico 1972 sta prej visela v zvoniku cerkve sv.
Štefana v Vipavi in bosta odslej zvonila na Gradišču pri Vipavi.
Zvonova sta uglašena in kovinsko obdelana. Eden je težak 720
kg, imenovan Sv. Florjan, drugi pa tehta 472 kg, posvečen Sv.
Križu. Istočasno so bili blagoslovljeni še trije manjši zvonovi za
preslico grajske kapele Lanthierijevega dvorca v Vipavi. Dva sta
nova, njun donator je vipavski rojak gospod Jožko Krapež. Eden
pa je še originalen in nosi letnico 1671. Na njem je še viden grb
grofa Lanthierija. Zvon je bil močno poškodovan in je zdaj
obnovljen. Ostali trije manjši zvonovi pa bodo spremljali naše
pokojne na pokopališki kapeli sv. Jožefa v Vipavi. Prvotni zvon
nosi letnico 1830, dva pa sta nova, tudi donacija gospoda
Jožkota Krapeža. Domači kovač Ignac Česen je za vse zvonove
skoval vso opremo na star način, Marko Česen pa je zvonove
uglasil in materialno obdelal po zelo starih postopkih, ki so že
pozabljeni. To je bil velik praznik za majhno vasico med vinogradi
in za vso vipavsko župnijo. Ob koncu trgatve bo na Gradišču pri
Vipavi že odmevala po dolini lepa melodija novih zvonov. Naj vsi
lepo zvonijo nam v veselje in Božjo čast. Gospodu Jožkotu
Krapežu pa prisrčna hvala, ker nikoli ne pozabi na svojo rodno
Vipavo in nam dobrosrčno ponudi roko. Hvaležni smo mu, ker
nam je omogočil, da bo toliko zvonov v naši župniji spet opravljalo
svoje poslanstvo. Bog vidi in previdi.
Opravljeno je bilo veliko težkega in zahtevnega dela. Vsem, ki
ste se trudili, da so zvonovi obnovljeni in uglašeni, Bog povrni.
Magda Rodman
Zvonovi zvonite k molitvi vabite!
  ani je v Sloveniji delovalo 86 radijskih
programov, ki so ponudili 493.000 ur
programa, ter 61 televizijskih progra-
mov, ki so predvajali 218.000 ur različnih
vsebin. Radijski programi so skoraj 70 od-
stotkov programskega časa predvajali glasbo,
televizijski pa so približno polovico pro-
gramskega časa namenili glasbi in igranemu
programu.
Število radijskih in televizijskih programov
se je po podatkih Statističnega urada RS
(Surs) v letu 2015 nekoliko povečalo: našteli
so deset radijskih in šest televizijskih progra-
mov več kot leto prej. Med 86 radijskimi pro-
grami je bilo 34 programov s statusom po-
sebnega pomena, od 61 televizijskih progra-
mov pa je bil tak status priznan dvaintride-
setim.
Radijske organizacije so v letu 2015 predva-
jale 539.213 ur programa iz matičnega stu-
dia, od tega je bilo 493.450 ali približno 92
odstotkov ur različnih zvrsti pripravljenega
programa, preostalo so bili oglasi, promo-
cijski ali podoben program.
Od zvrsti predvajanega radijskega programa
je daleč največji del, več kot 68 odstotkov,
zavzemal glasbeni program, večinoma je šlo
za zabavno in popularno glasbo. Razvedril-
nemu programu je bilo odmerjenega nekaj
več kot 11 odstotkov časa, govornemu pro-
gramu blizu 18 odstotkov, športu pa nekaj
več kot odstotek programskega časa.
Televizijske organizacije pa so v letu 2015
predvajale 370.443 ur programa, od tega je
bilo 217.821 ur ali približno 59 odstotkov
programskega časa namenjenega različnim
televizijskim zvrstem. V preostalem času pa
so predvajali zvrsti, kot so TV-prodaja, ogla-
si, promocijski program in videostrani ter
TV-panorama.
Po podatkih Sursa je bilo glasbi namenjene-
ga 25,9 odstotka predvajanega televizijskega
programa, igranemu programu 22,9 odstot-
ka, informativnemu programu 17,5 odstot-
ka, športu 10,3 odstotka, izobraževalnemu
programu pa 7,7 odstotka.
V letu 2015 so radijske organizacije predva-
jale regionalne vsebine v 28 pro-
gramih in jim namenile 104.661 ur
programa, lokalne vsebine pa v 53
programih in jim namenile 83.731
ur programa.
Televizijske organizacije pa so v
tem letu predvajale regionalne vse-
bine v šestih programih in jim na-
menile 23.250 ur programa, lokal-
ne vsebine pa v 27 programih in
jim namenile 46.821 ur programa,
še ugotavlja Surs.
L
  Sloveniji se je v sproščenem
vzdušju in tudi po pripravah v
poletnem času začelo novo štu-
dijsko oziroma akademsko leto. Ocene
o višjem in visokem izobraževanju na
obstoječih petih univerzah in na okoli
40 samostojnih višješolskih oziroma vi-
sokošolskih zavodih so različne in gredo
od najbolj ugodnih do skrajno kritičnih.
Uradna statistika pravi, da se je število
študentov v preteklih petih letih zaradi
manjših generacij sicer zmanjšalo, ven-
dar v Sloveniji še vedno študira skoraj
polovica mladih, starih od 19 do 24 let.
To število nas uvršča med vodilne
države v EU. Povzemam torej podatka,
da v novem študijskem oziroma aka-
demskem letu študira okoli 80.000 fan-
tov in deklet iz prejšnjih let in kakih
15.300 prvič vpisanih študentov. Največ
novih študentov se je vpisalo na Filozof-
sko fakulteto Univerze v Ljubljani, Uni-
verza v Novi Gorici pa je edina v Slove-
niji, kjer se je število razpisanih mest in
prijavljenih študentov glede na prejšnja
leta povečalo. Morda predvsem zaradi
tega, ker na omenjeni zasebni univerzi,
ki jo ocenjujejo za elitno, vsi študenti po
pridobitvi diplome dobijo zaposlitev.
Žal, pa ob pričetku novega študijskega
oz. akademskega leta nihče iz uradnih
ustanov, pa tudi ljudi iz politike, ni na-
vedel dejstva, da v Sloveniji velika
večina študentov po pridobitvi diplome
ne dobi svoji izobrazbi primerne zapo-
slitve. Zato postajajo natakarji, čistilci
oken, delavci v skladiščih in delavci pri
drugih podobnih opravilih. Mnogi med
njimi se zaradi takih razmer v domovini
obupno trudijo, da bi odšli v tujino in
tam dobili možnosti za primerno zapo-
slitev in tudi za stalno bivanje.
Zaradi omenjenih pomanjkljivosti in
slabih razmer v slovenskem izobraževal-
nem sistemu je le obrobnega pomena
trditev, ki so jo
uradni viri na-
vedli ob začet-
ku novega štu-
dijskega leta,
da so namreč
slovenske uni-
verze po kako-
vosti vloge
med 25.000
univerzami na
svetu, na okoli
500. mestu. Za
nekatere naj bi
omenjena
uvrstitev slo-
venskih uni-
verz pomenila
izreden uspeh.
V Sloveniji se medtem nadaljuje žaloi-
gra, morda pa zavestna in premišljena
politična igra oblasti, v zadevi prenosa
žrtev povojnih pobojev iz Barbarinega
rova v Hudi Jami pri Laškem v spomin-
ski park Dobravo pri Mariboru. Začelo
se je s prenosom 778 ostankov trupel,
ki so že izkopana. Okoli 440 jih je bilo v
vodoravnem rovu, približno 340 pa je
bilo izkopanih iz dobrih petih metrov
navpičnega rova. Ker je ugotovljeno, da
je rov globok 45 metrov, lahko računajo
še na nadaljnjih 2.200 pa do 2.500 tru-
pel, ki so še v jašku in katerih iznos se je
tudi že začel.
Ob začetku prenosa trupel iz Hude Jame
je bilo izrečeno ali ponovljeno veliko
misli o razsežnosti povojnih pobojev, tu-
di zelo kritičnih stališč vodstva Zveze
združenj borcev narodnoosvobodilnega
boja, ki meni, da zaradi takih dejanj
sprava v Sloveniji postaja iluzija. Celjski
škof Stanislav Lipovšek je na tradicio-
nalni spominski slovesnosti, ki sta jo v
Spominskem parku Teharje pripravila
Nova slovenska zaveza in župnija Tehar-
je, opozoril, “da bi se zgodil zločin, če
bi pozabili na žrtve in ne storili vsega,
kar je v naši moči, da se v Hudi Jami in
tudi na drugih več kot 600 znanih in
neznanih moriščih v državi izvede člo-
veško-civilizacijski in tudi krščanski pro-
ces, ki je v tem, da bodo vse žrtve povoj-
nih pobojev dobile svoje ime in svoj
grob”. Peter Sušnik, pred-
sednik Nove slovenske za-
veze, ki povezuje in
združuje tudi preživele slo-
venske domobrance, pa je
na omenjeni spominski
slovesnosti v spominskem
parku Teharje poudaril, “da
nas opredeljuje zgražanje,
da po popolnem propadu
komunizma slovenski narod ne čuti po-
trebe, da bi storjeni zločin priznal, revo-
lucijo pa obsodil in obžaloval. Upamo,
da naše slovesnosti in prizadevanja od-
pirajo oči slovenskemu narodu, da spoz-
na krivico, ki jo trpimo, in jo popravi”.
Zgodovinar in
član komisije
za reševanje
problematike
prikritih gro-
bišč, Mitja Fe-
renc, je na
vprašanje “o
koliko žrtvah
govorimo? ” v
intervjuju za
časnik Delo
povedal, “da je
njihovo števi-
lo skoraj dva-
krat večje od
uradnih ocen
iz 60. let
prejšnjega sto-
letja. Malo več kot 15.000 ljudi je bilo
ubitih, ko je bilo druge svetovne vojne
na slovenskih tleh že konec, in njihove
grobove iščemo. Seveda pa ne smemo
pozabiti, da na slovenski zemlji leži tudi
nekaj deset tisoč Hrvatov, Srbov, Črno-
gorcev, Italijanov in Nemcev, katerih
grobovi so bilii po vojni prav tako izbri-
sani”.
Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti pa
mnogi svojci žrtev, pa tudi del politike,
dvomijo o iskrenosti namere predsedni-
ka države Boruta Pahorja in drugih
odločujočih, da se žrtve iz Hude Jame
pokopljejo v spominski park Dobravo
pri Mariboru. Helena Jaklitsch je v reviji
Zaveza zapisala, “da gre pri predlogu ti-
stih, ki se zavzemajo za pokop žrtev iz
Hude Jame v spominski park Dobravo
pri Mariboru, bolj za to, da bi posmrtne
ostanke pomorjenih umaknili še dlje od
oči javnosti in s tem tudi iz narodovega
spomina. Pomorjene umikajo na obrob-
je Slovenije, daleč stran, da nas ne bi pre-
več spominjali na zločine v naši polpre-
tekli zgodovini”.
Podobne bojazni in pridržke o tem, kam
bodo žrtve iz Hude Jame pokopali, so
navajali tudi udeleženci okrogle mize v
Rovtah, ki je potekala z naslovom Kam
jih bomo pokopali.
Kronika dogajanja v Sloveniji v preteklih
dneh je seveda polna in bogata tudi za-
radi drugih dogodkov. Poudarjam oce-
no o stanju vere v naši državi, ki jo je
kardinal Franc Rode podal ob srečanju
vernikov iz treh novih škofij v Vatikanu.
Vprašal se je, “kaj je z našim narodom,
ki je bil pred drugo svetovno vojno eden
najbolj katoliških v Evropi. Po zadnjih,
dokaj zanesljivih podatkih, se 68 odstot-
kov Slovencev izreka za kristjane. Pred
nedavnim jih je bilo še 75 odstotkov.
Vernost v narodu torej očitno upada. Ve-
ra je nekaj lepega. Vsak dan pa lahko
srečate ljudi, ki jim vera ne pomeni nič.
Lahko srečate ljudi, ki so prav sovražni
do Cerkve in vernikov. Kot da je vera ne-
kaj nepotrebnega, nekaj, kar je zastarelo,
preseženo, celo škodljivo za človeka. Pol
stoletja totalitarne vladavine je pustilo
v marsikaterem kristjanu občutek man-
jvrednosti in strahu. Čas je, da Slovenci
te strahove premagajo”.
Posredujem še novico, da je zgodovinar,
nekdanji direktor RTV Slovenija, novi-
nar in urednik, avtor dokumentarnih
filmov, pa aktiven tudi v politiki, Jože
Možina, na Filozofski fakulteti v Ljublja-
ni nedavno doktoriral. Zagovarjal je in
ubranil pionirsko študijo o začetkih slo-
venskega medvojnega razdora.
Marijan Drobež
V
Opozorilo na rok predlogov 
Za priznanje 
Boruta Meška
  dbor za podelitev
Častnega priznanja
Boruta Meška poziva
vse posameznike in organizaci-
je, da do 31. oktobra 2016 pre-
dlagajo kandidate za priznanja
Boruta Meška, ki jih podeljuje-
jo novinarjem in publicistom
za pomemben prispevek pri šir-
jenju javne besede po zgledih
Münchenske deklaracije.
Podeljena bodo priznanja za
posebne publicistične dosežke
in priznanje za življenjsko de-
lo.
Predloge pošljite na naslov:
Združenje novinarjev in publi-
cistov, Banija 82, 1292 Ig pri
Ljubljani ali na elektronsko
pošto: info@znp. si
O   farni cerkvi sv. Jerneja vBegunjah pri Cerknici je vnedeljo, 9. oktobra,
nadškof Anton Stres daroval po-
grebno mašo za žrtve iz Krimske
jame, sv. maši je na tamkajšnjem
pokopališču sledil tudi cerkveni
pogreb žrtev. Tako maše kot poko-
pa se je udeležil tudi predsednik
republike Borut Pahor, ki si v do-
movini izredno
prizadeva, da bi
prišlo do pokopa
vseh žrtev medvoj-
nih in povojnih
pobojev. Slovenski
predsednik je pou-
daril, da je pravica
do dostojnega pokopa civilizacij-
ska pravica: “Prav mogoče je in
verjamem, da imamo v teh dneh
in tednih ljudje različna stališča tu-
di do tega, ampak če želimo imeti
odprto družbo in eno domovino,
potem moramo prenesti tudi te
morebitne razlike, živeti v sožitju
in zlasti storiti vse, da se nikoli več
ne bi zgodilo, da bi se sovražili”.
V
V Begunjah pri Cerknici
Pokop žrtev iz
Krimske jame
Zanimivi podatki Statističnega urada RS
V Sloveniji deluje 86 radijskih 
in 61 televizijskih programov
Bojazni in pridržki ob prenosu žrtev povojnih pobojev iz Hude Jame
V Sloveniji v novem študijskem letu
nad 80.000 študentov
Aktualno13. oktobra 201614
NATUROPATSKI NASVETI (127)Erika Brajnik
MENOPAVZA IN
PERSONALIZIRANA
NATUROPATSKA URAVNAVA
Kaj se dogaja z žensko v menopavzi? Zgodijo se
vse mogoče težave, seveda. Nočno potenje in
dnevni izbruhi vročine, ko je človek v trenutku
moker in preznojen. Najslabše je, ko se to zgodi
v najbolj neprimernem trenutku na socialno
neustreznem mestu, da je osebi kar nerodno.
Poleg tega je druga največja nadloga v meno-
pavzi suha nožnica, da osteopenije in osteopo-
roze niti ne omenjam.
Nekatere ženske se s
tem dejstvom kar
sprijaznijo, rekoč, da
je to del starosti in
da je pač treba po-
trpeti.
Telo se z leta v leto
slabša, je šibkejše,
krhkejše in slabot-
nejše. Tako se tudi
zgodi, da trpi ženska
za nočnim poten-
jem po nekaj let, tu-
di enajst!! Seveda je
to nedopustno. Pre-
hod v menopavzo
zaznamuje hormon-
sko nihanje, ki bi
moralo biti blago, če je pravilno in uravno-
vešeno.
Toda, kje se dejansko zalomi?
Naturopatska obravnava je celostna in pri člove-
ku ne upošteva samo hormonskega neravnove-
sja, ampak išče vzrok, zakaj je do tega prišlo.
Zdravnik postopa tako, da pregleda krvno sliko,
hormonsko neravnovesje in svetuje manjkajočo
hormonsko integracijo. Naturopat pa pogleda
celega človeka, celo osebo z vso njeno zgodovi-
no, in išče vzrok. Vsaka ženska ima svojo meno-
pavzo, vsaka jo doživlja po svoje, na drugačen
način, menopavza je emocionalno-fiziološka in
za vsako žensko unikatna.
Nekatere postanejo veliko bolj nestrpne in ne-
potrpežljive, se poredijo, napihnejo, se nenad-
zorovano potijo, druge se potijo samo čez noč,
tretje se samo zredijo in četrte se počutijo stare
ter nepotrebne ali pa izgubijo ženstveno noto.
Nič od tega ni potrebno. Menopavza je dogo-
dek, ki ga krepko in harmonično telo lahko
mirno prenese brez večjih težav in hormonskih
dodatkov.
Dober naturopat mora biti sposoben okrepiti
telo na takšen način, da bo ravnovesje hormo-
nov pravšnje, kar pa lahko dosežemo s celostno
kuro, prehrano in dodatki, ki so lahko oligoele-
menti (cink in baker, ki se vežeta z estrogenom
in progesteronom)
oziroma tudi z dru-
gimi zelišči, kot je
agnus castus idr.
Ključna pri vsem
tem je prehrana.
Če oseba pristane
na to, da bo uravna-
la hormonsko ne-
ravnovesje z doda-
janjem hormonov,
homeopatskih ali
drugih, potem mo-
ra to obdobje zdra-
vljenja trajati malo
(največ 3 tedne), v
nasprotnem prime-
ru se bodo žleze, ki
hormone uravnavajo, polenile in bo oseba po-
stala odvisna od njih. Istočasno pa bo žleza, ki
bi morala hormone proizvajati, zaradi nedelo-
vanja oslabela, saj ji ne bo treba proizvajati hor-
monov.
Naše telo je tako inteligentno grajeno, da
varčuje z energijo, ker ve, da je energija življen-
je; in če se telo zaveda, da bo odmerek hormo-
nov prišel v telo, ne da bi jih telo proizvajalo, se
bo temu odpovedalo, saj bo tako prihranilo
energijo. Posledično pa lahko žleza zaradi nede-
lovanja tudi zakrni, zato je zelo pomembno, da
je terapija s hormonskimi dodatki kratkotrajna!
/ dalje
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 11. oktobra, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (35) Mariza Perat
Petek - 13. julija - 3. prikazovanje
V Globeli se je tega dne zbralo več tisoč oseb. Takoj
ko so vidci dospeli in si med množico utrli pot, so
pokleknili in pričeli moliti rožni venec. Kmalu za-
tem je blisk naznanil prihod nebeške Poslanke.
“Kaj želite od mene”? je vprašala Lucija.
“Hočem”, je odgovorila Gospa, “da trinajstega
naslednji mesec spet pridete sem, da še na-
prej vsak dan molite rožni venec v čast Naši
Gospe rožnega venca in tako izprosite svetu
mir in konec vojne, kajti samo Ona vam
lahko pomaga”.
Lucije je tedaj Gospo prosila, da bi povedala
svoje ime in naredila čudež, da bi vsi mogli
verjeti v njena prikazovanja.
“Prihajajte sem vsak mesec”, je odvrnila
Gospa. “Oktobra bom povedala svoje ime
in kaj želim. Naredila bom čudež, ki ga bo-
do vsi videli in tako verjeli mojim prikazo-
vanjem”.
Lucija je tedaj Gospe navedla nekaj prošenj,
za katere so jo ljudje prosili, naj bi jih pre-
dložila nebeški Poslanki.
“Če želijo med letom prejeti milosti, za ka-
tere prosijo”, je odvrnila Gospa, “naj molijo
rožni venec”!
Zatem je Božja Mati dostavila:
“Žrtvujte se za grešnike in večkrat recite, še po-
sebno, ko naredite kakšno žrtev:
'Jezus, iz ljubezni do Tebe, za spreobrnjenje
grešnikov in v zadoščenje za grehe proti Marijine-
mu Brezmadežnemu Srcu'”!
“Ko je Gospa to izrekla”, piše Lucija v Četrtih Spo-
minih, “je zopet razprla dlani. Zdelo se je, da je
odsev svetlobe, ki je izhajal iz njih, prodrl v zem-
ljo. Zagledali smo morje ognja in v njem hudobne
duhove ter pogubljene duše kot nekakšne prosoj-
ne žareče in črne ali bronasto rjave ogorke v člo-
veški podobi. Dvigali so se in padali, kot bi jih no-
sili plameni, ki so skupaj z oblaki dima izhajali iz
njih. Padali so na vse strani kot iskre pri velikih
požarih, brez teže in ravnovesja, med stokanjem
in kriki bolečin in obupa, kar nas je napolnilo z
nepopisno grozo. “Takrat”, piše Lucija, “mi je
najbrž ušel krik, o katerem so prisotni povedali,
da so ga slišali”.
Lucija še nadaljuje:
“Hudobni duhovi so se od duš razlikovali po
strašnih in gnusnih oblikah nam neznanih in od-
vratnih živali, prozornih kot črno žareče oglje. Vi-
denje je trajalo le trenutek in samo obljubi Božje
Matere, da bomo prišli v nebesa, smo se morali
zahvaliti, da nismo pomrli od groze, ki smo jo pri
tem videnju občutili.
Kot bi prosili za pomoč, smo dvignili pogled k
Božji Materi, ki nam je z dobrotljivostjo in žalostjo
rekla:
“Videli ste pekel, kamor
pridejo ubogi grešniki.
Da jih reši, hoče Bog na
svetu vpeljati pobožnost
do mojega Brezmadežne-
ga Srca. Če bodo storili,
kar vam bom rekla, se bo
mnogo duš rešilo in ime-
le bodo mir. Vojna gre h
koncu. Toda, če bodo še
naprej žalili Boga, se bo
pod vladanjem Pija XI.
(1922-1939) pričela dru-
ga, še hujša. Ko boste ne-
ke noči ugledali neznano
svetlobo, vedite, da je to
veliko znamenje, ki vam
ga Bog pošilja, da kaznuje
svet za njegove pregrehe z vojno in lakoto ter pre-
ganjanjem Cerkve in svetega očeta”.
Nato je Marija nadaljevala:
“Da to preprečim, bom prišla prosit za posvetitev
Rusije mojemu Brezmadežnemu Srcu in preje-
manje zadostilnega obhajila na prve sobote. Če
bodo poslušali moj poziv, se bo Rusija spreobrnila
in bo mir. Drugače pa bo ta svoje zmote širila po
svetu in povzročala vojske in preganjanja Cerkve.
Dobri bodo mučeni, sv. oče bo moral trpeti, več
narodov bo uničenih... Končno bo zmagalo moje
Brezmadežno Srce. Sveti oče mi bo posvetil Rusijo,
ki se bo spreobrnila, in svetu bo za nekaj časa dan
mir. Na Portugalskem se bo prava vera vedno
ohranila”.
Tu je del skrivnosti, ki ga je papež Janez Pavel II.
razodel svetu dne 13. maja 2000 v Fatimi ob raz-
glasitvi Frančiška in Hijacinte za blažena.
Zatem je Marija dodala:
“Ko molite rožni venec, recite po vsaki skrivnosti:
'Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas pe-
klenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, po-
sebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega
usmiljenja'”!
Sledil je trenutek tišine, nato je Lucija vprašala:
“Želite še kaj od mene”?
“Ne, danes ničesar več”.
Glede “neznane svetlobe”, ki jo je nebeška Gospa
omenila pri tretjem prikazovanju, je treba pove-
dati, da se je ta pojavila v noči med 25. in 26. ja-
nuarjem 1938, ko je vse severno nebo zažarelo v
močni luči, kot bi se bil vnel požar. Po poročilih
je bil pojav v Evropi viden med 20.45 in 1.15.
Ljudje so zaradi tega bili popolnoma zbegani in
so drug drugega preplašeno spraševali, kaj to po-
meni. Časopisi, ki so prinesli sporočilo o tej ne-
navadni svetlobi, so poročali, da je to izreden se-
verni sij, toda Lucija, v tem času redovnica v mestu
Tuy v severozahodni Španiji, je razumela, da je to
napovedano božje znamenje za vojno, ki naj bi v
kratkem zadela svet.
Da to ni bil severni sij, kot so ga nekateri imeno-
vali, je potrdil tudi nemški znanstvenik dr. Otto
Bohr, ki je, kot piše p. Anton Nadrah, izjavil, “da
tako on kakor mnogo njegovih kolegov, priznava,
da niso sposobni znanstveno pojasniti pojava, ki
ga nekateri površno imenujejo severni sij”.
/ dalje
Župnik Manuel
Marques Ferreira
Lucija in Hijacinta v času prikazovanj
Študijski obisk v Veroni; med partnerji tudi SDGZ
Evropski projekt EARN za
razvoj znanj v kamnoseštvu
  artnerji evropskega projek-
ta EARN – Učenje in razvoj
kompetenc v kamnoseštvu
na programu ERASMUS+, pri ka-
terem sodeluje tudi Slovensko
deželno gospodarsko združenje,
so se mudili v Veroni, kjer jih je
gostil Salezi-
janski inštitut
San Zeno. Gre
za pomembno
izobraževalno
strukturo s
preko 1600 di-
jaki, ki obisku-
jejo različne
smeri (elek-
trična in ener-
getska, meha-
nika in meha-
tronika, grafi-
ka in komuni-
kacije ter kam-
noseštvo).
Sedež šole za
kamnoseštvo
se nahaja ne-
daleč od Verone v kraju Sant'Am-
brogio di Valpollicella, ki ni poz-
nan le po izvrstnih vinih, pač pa
tudi po pomembni industriji
kamna. V okolici Verone je nam-
reč veliko število svetovno zna-
nih podjetij, ki se ukvarjajo z ob-
delovanjem kamna iz krajevnih
kamnolomov in iz ostalih delov
sveta.
Kamnite izdelke in stroje za ob-
delovanje kamna so si partnerji
projekta ogledali na sejmu MAR-
MOMACC, ki je najpomem-
bnejši dogodek v svetovnem me-
P rilu za kamnarje, obdelovalce,trgovce in oblikovalce kamna terprojektante. Predstavniki par-
tnerskih institucij so se seznanili
z najnovejšimi modnimi težnja-
mi v svetu kamna ter najnapred-
nejšimi stroji in tehnikami za
njegovo obdelavo.
Udeleženci študijskega obiska
(OOZ Sežana, VSS Srečko Koso-
vel Sežana, SGGOŠ Ljubljana,
Klesarska Škola Puščišća Brač, Ce-
dra Split, Inštitut San Zeno in
SDGZ) so si ogledali podjetja
CEV in CITCO ter kamnolom
Morandini, ki je v hribovitem
območju nad Gardskim jezerom.
Tu pridobivajo zanimiv kamen
“pietra della Lessinia”, za katere-
ga je značilno, da se lomi v vo-
doravnih plasteh. Partnerji pro-
jekta so se obenem seznanili s
problematikami, s katerimi se
soočajo tamkajšnja podjetja, in s
priložnostmi za poslovanje, ki so
si jih pridobila na tujih tržiščih,
še posebno v Rusiji in Združenih
arabskih emiratih.
V sklopu dejavnosti, ki so jih iz-
peljali udeleženci, so bile tudi de-
lavnice, na katerih sta se začrtala
delo in idejna zasnova za izdajo
priročnika o dobrih praksah v
kamnoseštvu, namenjenega pod-
jetnikom, šolam in dijakom.
Naslednji študijski obisk je pred-
viden v mesecu maju, ko bodo
partnerji projekta obiskali otok
Brač, kjer je klesarska šola
Pučišća. Šola letno prireja simpo-
zij kamnarjev, katerega se ude-
ležujejo izvedenci, kamnarji in
klesarske šole iz celotne Evrope.
Borut Sardoč
Aktualno 13. oktobra 2016 15
  rva svetovna vojna je dolino Dunje
močno zaznamovala. Zaradi kru-
tih bojev so večino prebivastva iz-
selili na jug Italije. Mnogi se niso nikoli
več vrnili. Pridobitev iz teh časov pa je
vsekakor 18 km dolga cesta od vasi Dunje
do Rudnega vrha. Kljub varovalom,
dovršenosti in solidni gradnji je za mno-
ge neizkušene voznike še danes prehudo
vrtoglava. Gradili so jo po najsodob-
nejših kriterijih od avgusta 1914 do pom-
ladi naslednjega leta prek trase nekdanje
ozke gorske steze. Dotlej je bila ta edina
pot, ki je povezovala gorska naselja z do-
lino. Kljub času, ki je pritiskal, utrujeno-
sti, mrzli zimi in snegu je bila cesta zelo
dobro in moderno grajena. Postavili so
majhne viadukte, mostove, izkopali tu-
nele in jo zavarovali na nevarnih mestih.
Opremili so jo celo s parkirišči in
ploščadmi za dvosmerni promet. Pot je
namreč tako ozka, da se mora, v primeru,
da se srečata dva avtomobila, eden izmed
voznikov umakniti in prepustiti druge-
mu cestišče. Pripovedujejo, da sta moj-
strska dovršenost in brezhibna izgradnja
vojaške ceste očarali celo Benita Musso-
linija, ki se je tedaj boril v italijanskih
vrstah. V svojem vojnem dnevniku je
namreč močno pohvalil uporabnost, var-
nost in moderen koncept gorske ceste.
Dejansko služi cesta svojemu namenu še
danes in v nasprotju s številnimi novo-
gradnjami kljubuje dežju, neurjem, sne-
gu in ledu.
Vrhovi nad dolino Dunje so se v tistih
daljnih vojnih letih spremenili v vojne
utrdbe, iz njih so Italijani streljali na Na-
borjet (Malborghetto), kjer so imeli svoje
postojanke Avstrijci. Ti seveda niso osta-
jali dolžni in so med napadi skoraj do tal
porušili vas Dunjo. V teh bojih je našel
smrt tudi nedolžen domači civilist, ki je
kljub evakuaciji kljubovalno ostal v do-
mači vasi. Po porazu v Kobaridu so se ita-
lijanske enote umaknile čez reko Piave in
razdejana dolina je lahko spet zadihala.
Preteklost z možem počasi pustiva za sa-
bo in greva soncu in skalam naproti. Do-
lina je v zgodnji jeseni tiha in sanjsko le-
pa. Montaž naju vabi in je v svoji veličini
prelesten. Tako blizu je onstran ozke in
strme struge, da se nama zazdi, kot bi se
skal lahko dotaknila z roko. V resnici je
do vrha naporen
vzpon, primeren
le za zelo vešče
planince in alpi-
niste. V dolini
Dunje ima izho-
dišče kar nekaj severnih poti. Julius
Kugy, ki je Montaž nadvse ljubil, je
odkril osem novih alpinističnih
smeri, ki peljejo na vrh. Eno izmed
teh, najtežjo in najlepšo, so leta
1910 alpinisti iz Beljaka opremili in
okovali z osemstotimi klini in varo-
vali. Kugy je bil hudo jezen, saj so ji
po njegovem mnenju ukradli vso
divjo lepoto. Kljub zavarovanim po-
tem pa je Montaž s svojimi 2753
metri zahtevna gora, katere vrh,
vem, ne bom nikoli odsegla. Preveč
me je namreč strah in vse premalo
zaupam vase. In prepadom nisem
kos, čeprav imam kar zadovoljivo
kondicijo in bi brez večjih pretresov
zmogla sedem ur hoje po skalovju
navkreber.
Na planino Bieliga pelje gozdarska,
prometu zaprta pot, menda je bila
tudi ta zgrajena z namenom, da bi
služila italijanskim vojakom med
prvo svetovno vojno. Vzpon je la-
hek, čeprav je včasih v poletju ne-
koliko naporen zaradi vročine, saj se mu-
latjera vzpenja po južnem, z borovci po-
raslem grebenu navkreber. Vode ni, kar
je tipično za karnijski predalpski kamniti
svet. Zahvaljujoč se vrtogla-
vim razgledom, Montažu, ki
nas spremlja ves čas, ter ob-
zorju, ki se počasi odpira
proti mogočnim slovenskim
goram, vzpon ni v nobenem
trenutku dolgočasen. V ne-
kaj manj kot dveh urah
udobne hoje si na planini
pri koči, ki je poleti odprta
za goste in nudi hrano ter
prenočišče. Položna zelena
oaza s prostranimi gorskimi
pašniki leži v naročju Dveh
Špic in Dunjiskega vrha.
Pašniki in gozdovi se po-
našajo z raznolikim in boga-
tim rastlinstvom. Poleti je tu
vse polno barv, metuljev in
opojnih vonjav. Na težko do-
stopnih skalah, med rušjem
in vrhovi, gnezdi celo orel in
medved ni redek obiskova-
lec teh skoraj neokrnjenih
gozdov. Pozimi, ko se tem-
perature tu zgoraj spustijo
globoko pod ledišče, se tihi
velikan zateče v Kanalsko
dolino in se ponoči brez
večjega strahu približa celo
naseljem.
/ dalje
Suzi Pertot
P
  nedeljo, 9. oktobra 2016, se je v
števerjanskem župnijskem do-
mu F. B. Sedej - ki je ob obnovi
pridobil obširnejši oder, malo dvorano,
odprt prostor za režijo nad vhodom v
dvorano, novo napravo za ogrevanje in
še marsikaj - zapisal epilog niza gleda-
liških predstav Gledališče na ocvrtem,
ki si ga je zamislila in uresničila Dram-
ska družina SKPD F. B. Sedej iz Šte-
verjana v sodelovanju z Zvezo
slovenske katoliške prosvete
Gorica, pod pokroviteljstvom
JSKD, SSO in Vinoteko Števerjan-
ski griči. Na števerjanskem odru
so gledališki zagnanci Mladinske
gledališke skupine O’Klapa iz Go-
rice s svojim zelo sproščeno razgi-
banim nastopom navdušili zbrano
občinstvo z izvedbo svoje velike
upešnice, “družinskega mijauzikla”
Obuti maček Andreja Rozmana Roze.
Pod režijskim vodstvom mlade Sanje
Vogrič, ob vselej prisotnem mentorju
Franku Žerjalu in “gonilni sili” skupine
Katerini Ferletič - tudi tokrat sta bila oba
navzoča –, so gledalce prijetno pozaba-
vali s svojo interpretacijo pravljičnega
spleta v verzih, ki ga krasno poživlja gla-
sba Patricka Quaggiata in ga pestrijo
plesni koraki, ki jih je na glasbo ubrala
Sanja Vogrič, saj je v predstavi imela kar
trojno, odlično opravljeno vlogo: igral-
ke, režiserke in koreografinje!
Tudi tokrat je občinstvo z ritmičnim
ploskanjem pokazalo svoje navdušenje
nad predstavo in se tako na
najlepši način
od-
dolžilo
prizadevnim igral-
cem za trud, ki so ga vložili v upri-
zoritev, in za prijetno vzdušje, ki so z
njo znali poustvariti. Aplavz je bil seve-
da namenjen tudi vsem zelo prizadev-
nim zakulisnim delavcem.
Po lepem gledališkem dogodku so gle-
dalci še zadnjič na razgledni točki uživa-
li ob gostoljubnosti prirediteljev, ki so
jim postregli z okusnimi ocvrtimi do-
brotami in žlahtno briško kapljico.
Kot znano, je program niza pred-
stav Gledališče na ocvrtem vse-
boval štiri predstave, dve v avgu-
stu in dve v septembru. Organi-
zatorji so že na začetku napove-
dali nagradno predstavo za abo-
nente; ti so bili res zvesti. Na vsa-
kem srečanju z očarljivo modrico
Talijo je bila dvorana dobro ali vsaj za-
dovoljivo zasedena, tako da je bila na-
gradna predstava več kot upravičena.
Kot nam je povedala Jasmin Kovic,
umetniški vodja števerjanske Dramske
družine, so bili s potekom Gledališča
na ocvrtem zelo zadovoljni. Odziv gle-
dalcev je bil namreč zelo dober, zato
bodo ta niz predstav verjetno ponudili
tudi prihodnjo sezono. V isti sapi nas
je opozorila, da bo v soboto, 15. okto-
bra 2016, ob 16.30 informativno
srečanje za vse mlade, ki bi radi pri-
stopili k nastajajoči Mladinski skupi-
ni Dramske družine SKPD F. B. Sedej
pod imenom M+. 
Števerjanski gledališki zagnanci, ki
vselej presenečajo s svojimi novimi za-
mislimi, želijo ustanoviti to skupino, da
bi števerjanska Dramska družina dobila
podmladek, kar je pogoj za njeno na-
daljnjo plodno ustvarjalno pot. Kot
nam je pojasnila Kovičeva, vabijo mla-
de, naj se v soboto oglasijo v čim
večjem številu. Kot je zapisano na vabi-
lu, bo na tem tečaju vsak udeleženec
lahko na zabaven način usvojil temel-
jne gledališke veščine, razvil svojo spo-
sobnost komunikacije, gojil lepo govo-
rico, treniral govorni aparat in se naučil
osnov glasoslovja. Lahko se bo preizku-
sil na odrskih deskah, se naučil nasto-
panja v javnosti, prevzemanja odgovor-
nosti in dela v skupini, razvijal osebna
nagnjenja in zanimanja, pa tudi sode-
loval pri vseh fazah nastajanja gleda-
liške produkcije. Organizatorji namreč
želijo, da bi s tega tečaja izšla uprizori-
tev. Kakšna pa bo, bo odvisno od zani-
manja, okusov, želja in sposobnosti
tečajnikov.
Mentorji na tečaju bodo Patrizia Ju-
rinčič Finžgar, mlada diplomirana igral-
ka, redna članica ansambla SNG Nova
Gorica, lektor in svetovalec za govor Jan
Leopoli, urednik in režiser na Sloven-
skem programu Rai za FJK, in svetoval-
ka za gib in koreografinja Monika
Zajšek, pa še Janez Terpin, tehnični
vodja števerjanske Dramske družine, ki
bo vodil manjši tečaj tehnike in razkril
vse, kar je s tem povezano. Na tečaj se
lahko vpišejo namreč tudi tisti mladi,
ki jih zanima odrska tehnika.
Organizacijski vodja tečaja, ki bo pote-
kal pod naslovom M+, je Sara Soban,
organizacijski vodja Dramske družine
F. B. Sedej pa Ilaria Bergnach. Pokrovi-
telj te nove pomembne ponudbe za
mlade je Zveza slovenske katoliške pro-
svete iz Gorice, v sodelovanju s Svetom
slovenskih organizacij. Tečaj bo predvi-
doma trajal do februarja, z dvema te-
denskima srečanjema.
Prijave: ms. dramske. druzine@sedej.
org; dodatne informacije na tel. št.
3458547803.
Iva Koršič
V
Z 9. strani
Mladi izvajalci ...
  ot je napisano v programskem listu
koncerta, Aleš Lavrenčič igra na violino
S. Peresson iz l. 1981 v lasti videmske
občine. Dodeljena mu je bila v letošnjem mar-
cu kot nagrada za najboljšega violinista kon-
servatorija v Vidmu. Na koncertu je s po-
doživeto, svežo interpretacijo odigral prvi sta-
vek allegro aperto Koncerta za violino in or-
kester št. 5 v A-duru, K219, Wolfganga Ama-
deusa Mozarta (1756-1791), ki je bil tudi sam
odličen violinist. Aleš Lavrenčič se je imenitno
ujel v tem “pogovoru” med solistom in orke-
strom, se pravi z mladimi izvajalci Komornega
godalnega orkestra Akademije za glasbo Uni-
verze v Ljubljani, ki so poustvarjali zvočno lah-
kotnost tega Mozartovega dela. Njegove soli-
stične zmožnosti in glasbena nadarjenost so
prišle do izraza tudi, ko je z orkestrom odigral
uvod in rondo’ capriccioso op. 28, ki ga je
ustvaril Camill Saint – Saëns (1835-1921), v
priredbi A. Šareva. Publika je z dolgotrajnim
ploskanjem pokazala svojo naklonjenost mla-
demu violinistu, ki ima gotovo pred seboj ble-
stečo solistično pot. Odobravajočega ploskanja
so bili deležni tudi mladi člani Komornega go-
dalnega orkestra Univerze v Ljubljani, ki ima
za seboj že več kot desetletno pot. Nastopil je
že večkrat tudi v tujini s svojim raznolikim re-
pertoarnim programom. Od njegove ustano-
vitve do l. 2008 ga je vodil Ciril Škerjanec, red-
ni profesor za violončelo in komorno igro, v
študijskem letu 2009/2010 pa je na njegovo
mesto stopil violinist Janez Podlesek, koncer-
tni mojster Orkestra Slovenske filharmonije,
ki poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet
v Ljubljani. Od l. 2012 je redni docent za vio-
lino. V času študija je dvakrat prejel Prešerno-
vo nagrado Akademije za glasbo. Da ima v me-
zincu delo z mladimi, je bilo dobro razvidno
s podoživetega koncertnega večera, ki so ga
poslušalcem pričarali mladi izvajalci. Ti so
zbrano občinstvo osvojili že z uvodno po-
srečeno “eklektično” skladbo Moz-Art a La
Haydn Al’freda Scnittkeja (pri tem sta se pose-
bej izkazali violinistki Jerica Kozole in Ana
Dolžan v solističnem delu). Le-ta je bila
opremljena tudi s “svetlobno-koreografsko”
noto, z zatemnitvijo odrskih luči v začetku in
z “godalnim” odhodom glasbenikov z odra v
dvorano, kar je seveda vzbudilo prisrčen
aplavz. Ploskanje se je v dolgotrajni ritmični
obliki ponovilo tudi ob koncu, ko so glasbe-
niki odigrali Serenado za godala Daneta Šker-
la. Ker ploskanje kar ni hotelo ponehati, so
mladi izvajalci podarili še pravšnji dodatek:
skladbo Lahko noč Leona Janačeka in spet
doživeli buren aplavz.
Tako se je letošnja glasbena sezona KCLB ZCPZ
začela v kar najlepšem vzdušju in ponudila ve-
liko umetniškega užitka. Tega so bili brez-
plačno deležni tudi vsi tisti, ki so že vpisali le-
tošnji abonma Slovenskega stalnega gledališča
Trst. Vpis je bil možen tudi na sam koncertni
večer.
K
Tam, kjer je sonce skoraj tujec
Dolina brezen in samote (2)
Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan
Prikupna nagradna predstava
in pomembna novost
  a glasbeno kuliso sta tokrat po-
skrbela dva moška pevska sesta-
va, zbor Monte Sabotino pod
vodstvom Marca Marsecchija in zbor
“Voci della foresta” pod taktirko Be-
nečana Daria Scrignara. Zbora sta naj-
prej zapela posebej, nastop pa sta skle-
nila v združenem sestavu. Osrednji del
večera je bil namenjen predstavitvi
združenja “Settembre in vita”. Nastalo
je pred petimi leti, njegovi ustanovitelji
pa so upokojeni in aktivni orožniki. Pri
Devetakovih je združenje predstavil
Stefano Grudini. Gre za ustanovo, ki
prireja dogodke in zbira sredstva v do-
brodelne namene, posebej na po-
dročju onkologije in zdravljenja raka-
stih obolenj. Sodelovali so že s števil-
nimi bolnišnicami v naši okolici, od
onkološkega oddelka v tržaškem Burlu
Garofolu do tržiške onkologije. Med
zadnjimi podvigi, ki si jih je zadalo
združenje, je zbiranje sredstev, s kate-
rimi bi omogočili šolanje na domu
osnovnošolskemu dečku, ki se
zdravi za levkemijo. V lanskem
letu je združenje “Settembre in
vita” zbralo sredstva za nakup
stroja, ki pomaga zdravnikom
pri iskanju žil bolnikov, ki jim je treba
odvzeti vzorce krvi. Združenje je pred
kratkim dobilo tudi svoj uradni sedež
v tržiški bolnišni-
ci.
Ob sklepu sta o ra-
kastih obolenjih
spregovorila še on-
kologa Michele
Luise in Eros Luigi
Torricelli (na sliki)
. Svojo pripoved in
svoje pričevanje
sta osvetlila z opti-
mistično noto in z
žarkom upanja.
Poudarila sta, da
človek danes lah-
ko preživi in
uspešno premaga
številna rakasta obolenja. To velja za
otroke, a vse bolj tudi za odrasle in sta-
rejše. “Glavna naloga vsakega posa-
meznika je ta”, sta še dejala, “da skrbi
za preventivo”. V tem primeru je
možnost ozdravitve zelo visoka, sta
podčrtala zdravnika. “Fizična aktivnost
in gibanje, zdrava prehrana in odpove-
dovanje tobaku in alkoholu so naj-
boljša preventiva”, sta še pojasnila
zdravnika in ob tem podčrtala pomem-
bnost tudi zgodnjega odkrivanja to-
vrstnih obolenj. Oktober je mesec, po-
svečen ozaveščanju o raku na dojki, ki
je najpogostejši pri ženski populaciji.
“Čeprav je ta oblika raka najpogostejša
med petdesetim in petinsedemdesetim
letom starosti”, sta opozorila zdravni-
ka, “je vse več primerov tudi v obdobju
med petintridesetim in petdesetim le-
tom”. Pri moških sta gosta posebej iz-
postavila rak na debelem črevesju, ki
je “povsem ozdravljiv, če ga zasledimo
v zgodnji fazi”. Tudi v tem primeru je
najboljše pripo-
ročilo zdrav način
življenja in ustrez-
na preventiva.
Večer je povezo-
vala Tatjana Deve-
tak. Podčrtala je,
da ima prireditev
korenine v žalo-
stni zgodbi, ki je
doletela njihovo
družino. Prav za-
radi te boleče iz-
kušnje pa želi
družina Devetak
pomagati ljudem,
ki so v podobni
stiski. Radodarnost, ki pride do izraza
na teh večerih, pa hkrati obogati tudi
človeka, ki se je odločil, da bo pomagal
bližnjemu.
Z
S 7. strani
Radodarnost ...
Foto Marilka K.
Aktualno13. oktobra 201616
KOSTANJEVICA OB KRKI
Zadnjič sem omenil civilne žrtve jugoslo-
vanskega letalstva, šoferje, ki so bili v ko-
loni ustavljeni na avtocesti, piloti pa so
jih zamenjali za barikade in jih bombar-
dirali. Prav je, da se jih tudi poimensko
spomnimo. Ubiti so bili Kanan Cetin, Za-
prian Dinčev, Plamen Dinčev, Nikolaj
Dragev, Stoyan Kazakev, Konstantin Ni-
kolaj, Hismetin Ozbek, Svetoslav Spassov,
Muzafer Vildirin, na brniškem letališču
pa sta pod letalskimi bomba-
mi umrla avstrijska novinarja
Nicolas Vogel in Norbert Wer-
ner.
Tudi po Otočcu sva s kolegom
Pellegrinijem morala voziti
po stranskih poteh. Pretresljiv
je bil prihod v Kostajevico ob
Krki, znano po galeriji
Božidarja Jakca, kakor tudi po
formi vivi. Poleg skulptur iz
tipičnega hrastovega lesa iz
Krakovskega gozda so bili na
ulicah protitankovski križi, ki
so jih zvarili iz železniških
tračnic. V Kostanjevici je Josef
Ressel v prvih desetletjih 19.
stoletja preučeval svojo iz-
najdbo, ladijski vijak, ki ga je
nato izboljšal in patentiral v Trstu. Drugo
jutro smo se iz Zagreba vračali po povsem
prazni avtocesti. Na slovensko-hrvaški
meji Bregana je plapolala nova slovenska
zastava, toda v čuvajnici ni bilo nikogar.
Ustavili smo se na gradu Mokrice, da bi z
vrha posneli prazno avtocesto. Naenkrat
smo zaslišali brnenje, z vso naglico smo
se vrnili na avtocesto in po nekaj sto me-
trih dohiteli počasno kolono jugoslovan-
ske vojske, ki so jo sestavljali trije tanki in
transporter. Skupno smo potem vozili vse
do kraja Podgračeno, kjer je bila minirana
blokada. Vojaška kolona se je ustavila in
mi z njo. Ko so spoznali, da pregrade ne
bo moč razstreliti, se je prvi tank pognal
na levo po strmem travniku. Ko ga nismo
videli več, je v strmino zapeljal drugi, na-
to smo slišali močno eksplozijo. Drugi
tank se je ustavil, iz daljave je bilo slišati
streljanje iz mitraljezov in eksplozije min.
Nad nami so krožila letala in se nato preu-
smerila proti Brežicam. Okrog kraja Pri-
lepe so se boji nadaljevali. Ob 10.18 so le-
tala pričela napadati s kasetnimi bomba-
mi teritorialce, ki so obkolili kolono ju-
goslovanske vojske. Tanki, ki so bili po-
slani v pomoč obkoljeni koloni, so zaman
zahtevali navodila, na poveljstvu v Jastro-
barskem na Hrvaškem ni nihče odgovar-
jal. Tanki so se obrnili in mi tudi, saj smo
imeli slikovnega materiala dovolj. Pred
osrednjo vojašnico v samem zagrebškem
središču se je zbrala množica staršev, ki so
zahtevali, da generali dovolijo njihovim
sinovom vrnitev domov. Z na hitro zbi-
tega odra na trgu pred vojašnico so mate-
ram izražali solidarnost hrvaški pesniki
in pisatelji, igralci in pevci. Nastala
je popevka Stop the war in Croa-
tia, ki je s svojo spevnostjo raz-
nežila srca. Iz tisočih grl je zazve-
nel refren: ustavite vojno na
Hrvaškem.
Osamosvojitev, spopade z jugoslo-
vansko vojsko je vsak doživljal po
svoje. Najobsežnejši izbor spomi-
nov najdemo v knjigi Moški na
položajih, ženske v strahu, otroci
na češnjah, ki sta jo uredili Marija
Stanovnik in Irena Uršič, založila
in izdala pa Muzej novejše zgodo-
vine Slovenije in inštitut za slo-
vensko narodopisje pri Slovenski
akademiji znanosti in umetnosti.
Zbranih je 435 spominov svojcev
padlih in ranjenih, moških, žensk
in otrok. Marija Stanovnik je v uvodu za-
pisala: “Za proces demokratizacije, ko se
je samostojna Slovenija rojevala, se je
uveljavila metafora slovenska pomlad.
Češnje so nekakšen smerni motiv tu-
kajšnjih pričevanj. Ne le kot vsako leto
zaželeni prvi sadež, temveč tudi kot sim-
bol – ali niso kot kaplje prelite krvi za našo
domovino”.
Irena Uršič pa je v svojem uvodnem zapi-
su poudarila, da je bila za svojce padlih
in za ranjence obuditev spomina na voj-
no huda.
“Nekateri so svojo zgodbo želeli povedati,
ker, kot je bilo večkrat slišati, s tako ime-
novano uradno zgodovino niso bili za-
dovoljni ali pa jim je bilo lepo pripove-
dovati o obdobju, ko smo bili Slovenci
enotni kot še nikoli dotlej. Seveda gre pri
tem pripovedovanju za subjektivne iz-
kušnje, ki govorijo o tem, kako je posa-
meznik doživljal vojno, kakšna čustva so
se v njem prebudila, kakšne občutke je
imel, kako je razmišljal, kako je deloval.
To so tista področja, ki jih s prebiranjem
brezosebnih uradnih dokumentov ne bi
spoznali nikoli. Spomine na vojno v slo-
venski zgodovini, v kateri je šlo za ohra-
nitev samostojne in demokratično posta-
vljene države Slovenije, prepoznavamo
kot del slovenske neosnovne dediščine”.
Suzana, sestra rezervnega policista Rober-
ta Hvalca iz Maribora, ki je med prvimi
padel v noči na 28. junij, je svojo bolečino
lajšala s pisanjem neke vrste dnevnika. 27.
julija je zapisala: Kmalu bo mesec dni, jaz
pa še vedno ne morem dojeti. Robija ni
več. Božam steklen srček, ki mi ga je Robi
podaril za 8. marec. Iz srčka rasteta dve
cvetlici, simbol naše slovenske ljubezni.
Ti si je bil poln, zanjo si daroval svoje mla-
do življenje. Z grenkim nasmehom se
spominjam uric in dni, ki sva jih skupaj
preživela jaz in ti. Ne vem, zakaj ne za-
kričim, da bi vsi čutili mojo bolečino, moj
klic na pomoč, mojo globoko srčno ra-
no.
Pretresljiva je pripoved Brede Mrlak, hčer-
ke helikopterista jugoslovanske vojske, ki
so ga teritorialci sestrelili nad Rožno do-
lino. Takole piše:
27. junij: z mamo sva še vedno sami, očka
se nama že tri dni ni oglasil. Z mamo sva
bili ves popoldan na vrtu, okoli šeste ure
sem zaslišala znani zvok, ki se nama je
približeval. “Mami, oči gre”. Naredil je
dva kroga nad hišo, nama pomahal in iz-
ginil za hribom. Zadnja vest večernega te-
levizijskega dnevnika je bi-
la, da so nad Rožno dolino
sestrelili helikopter. Dan
kasneje sta nama stric in te-
ta povedala, da so očka se-
strelili, to je bila zadnja vest
sinočnega dnevnika. Čez
nekaj dni smo pričeli preje-
mati odgovor na naša
vprašnja, zakaj je očka letel,
če je bila na tisti dan obja-
vljena prepoved letov. Le
kako naj bi vedel za prepo-
ved. Nekateri pa očitno so.
Pozneje smo zvedeli, da je
bil za to nalogo najprej na-
poten drug pilot, ki je očka
poprosil, naj to opravi na-
mesto njega. Privolil je. O
prepovedi ni bil obveščen, njegova pot ga
je vodila mimo babičinega bloka v Mo-
stah. Odletel je še proti Rožni dolini, kjer
sta živela stric in teta. Takrat je počilo.
Počitnic je bilo konec, Breda se je vrnila
v šesti razred. Prizadela so jo zbadanja, da
je prav, da so ga sestrelili, ker je delal za
JLA. “Zaradi izrečenih besed sem doma
jokala. Mami se je veliko pogovarjala z
mano in bratom. Ko pomislim na mamo,
kaj vse je morala poleg izgube moža pre-
trpeti in ob vsem tem je ostala močna.
Danes ne delam razlik med ljudmi, ni mi
pomembna njihova narodnost, da so le
pošteni in imajo dušo. Dušo imaš ali je
nimaš. In za tiste, ki pravite, da ni bilo
vojne v Sloveniji. Zakaj ste od leta 1991
naprej začeli deliti ljudi na mi in oni, pa
naše in vaše. Dragi moji, prej smo bili vsi
naši, pa če vam to ugaja ali ne, končuje
Breda Mrlak, hčerka sestreljenega heli-
kopterista.
/ dalje
Saša Rudolf
Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (12)
Samostojni
PD Štandrež /Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin 2016 
Z nasmejanim obrazom v jesenske
in zimske dni!
  udi letos bodo žalostno si-
vino vlažnih jesenskih in
mrzlih zimskih dni odele v
pisane barve komedije, ki so
vzklile na ljubiteljskih odrih. Neu-
trudni člani Prosvetnega društva
Štandrež, predvsem tisti, ki se z
nezmanjšanim zagonom in zav-
zetostjo predajajo gledališkemu
ustvarjanju s požrtvovalnim
žlahtnim komedijantom na čelu,
Božidarjem Tabajem, ki kljub
vsem osebnim težavam vztrajno
skrbi za živahno delovanje dram-
skega odseka, ponujajo tudi v le-
tošnji sezoni Abonma ljubitel-
jskih gledaliških skupin 2016, v
soorganizaciji Zveze slovenske ka-
toliške prosvete in Sveta sloven-
skih organizacij. Zamisel, ki se je
porodila l. 2000, se je razrasla v
tradicionalni niz ljubiteljskih gle-
daliških predstav, ki jih gledalci
imajo nadvse radi. Da je to res,
dokazuje vselej polna župnijska
dvorana Anton Gregorčič v Štan-
drežu. Na njenem odru se namreč
zvrščajo komedije sodobnih in
klasičnih avtorjev iz domače in
svetovne zakladnice. Uverturne
komedijske note so prireditelji to-
krat prepustili gledališki skupini
KPD Planina, Sele na Koroškem,
s katero ima štandreško društvo
dolgoletne, trajne stike z izmen-
javo gostovanj. Koroški igralci bo-
do v nedeljo, 16. oktobra 2016, ob
17. uri uprizorili komedijo Zaspi-
te, če vam rečem priljubljenega
francoskega avtorja Georgesa Fey-
deaua, v režiji Nika Kranjca. Pred-
stava spada v sklop prireditev Ko-
roški dnevi na Primorskem, ki jih
na Goriškem prireja Zveza sloven-
ske katoliške prosvete.
V nedeljo, 6. novembra 2016, ob
T 17. uri bodo na komedijske strunezaigrali igralci KUD Dolomiti Do-brova, že večkrat gostje v Štan-
drežu. V režiji dobro poznanega
režiserja Francija Končana bodo
predstavili komedijo Državni lo-
pov, ki jo je napisal Fadil Hadžič.
Ko bo že zadišalo po prazničnih
dneh, v nedeljo, 4. decembra
2016, ob 17. uri bo v goste prišla
ljubiteljska skupina KUD Valentin
Kokalj, Visoko, ki bo pod režijsko
taktirko Frenka Kranjca odigrala
znan komedijski splet Butelj za
večerjo francoskega pisca Francisa
Vebra.
V novem letu bo nedeljo, 15. ja-
nuarja 2017, ob 17. uri prevetrila
gostujoča skupina KUD Rače. V
režiji Melite Lašič bo uprizorila
komično igro Pacient v čakalnici
Andreja Jelačina.
Kot veleva že ustaljena navada, se
bo tudi letošnja vrsta komedijskih
predstav končala z nastopom do-
mačih igralcev. Štandreški dram-
ski odsek bo v nedeljo, 29. januar-
ja 2017, ob 17. uri pod zanesljivo
režijsko roko Jožeta Hrovata, čla-
na SNG Nova Gorica, odigral prvo
ponovitev Dohodnine, komedije,
ki jo je napisal Jean Jacques Bri-
caire. Njena premierna uprizori-
tev bo v soboto, 28. januarja 2017,
ob 20. uri.
Vse predstave bodo na odru žup-
nijskega doma Anton Gregorčič v
Štandrežu. Prodaja abonmajev in
vstopnic je možna v nedeljo, 16.
oktobra, od 11. do 12. ure ali eno
uro pred predstavo koroških roja-
kov. Abonma za pet predstav
znaša 32 evrov, znižan pa 27
evrov (za študente in starejše nad
70 let in družinske skupine). Za
vstopnico je treba odšteti 8 evrov,
za znižano pa 6,50. Informacije:
3479748704 (Vanja), 3492247961
(Matej)  (od 20. do 21. ure) in
3286669048 (Božo).
Pohitite z vpisom. Ne bo vam žal!
IK
Toni Mrlak z družino
Komenda 26.06.1991: ljudje na kolesih opazujejo vojake JLA, ki stojijo
ob tankih med 10-dnevno vojno za Slovenijo
Pokojna gospejina mama - dramski odsek PD Štandrež (foto M. Brajnik)