fWlAMERIKJ(NSKI SLOVENEC'"Sal III B ^b. II itatei geOi M* PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI TK BJ.WAR ^^ ■ F Geslo: Za vero in narod — za vravico in retnico — od boja d o zmage! J TffiST GLASILO SL0V- KAT0L- DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 '' Y CHICAGI»ZAPADNE S^V- ZVEZE V DENVER, COLO. IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V 2 EDIN JENIH DRŽAVAH. ~ | 'tev (wo )34 ch.cac01,ll, petek. „. aprila - ,k1dxv, apRIL ^ --letnik (vol.) uv. A meri kanci 10 mili od Avstrije SILOVITI BOJI V NOTRANJOSTI BERLINA; DRUGE RAZNE VOJNE VESTI Pariz, Francija, — Tretja ameriška armada je napredovala zadnje tri dni za skoro 51 milj naprej. V četrtek jutro so bili . Amerikanci le še 10 milj oddaljeni od avstrijske'meje. |>ri Re-gensburgu go Amerikanci dospeli do reke Donave in zdaj naglo prodirajo v južno smer proti Berchtesgadnu, od katerega so oddaljeni še 65 milj. Amerikanci zdaj delujejo le v smeri južnega dela Nemčije, ki 'je določena, da pride pod okupacijo ameriških sil. V sredo so angleški in ameriški bombniki bombardirali skoro vsa večja bavarska mesta. Na Berchtesgaden, kjer ima v alpskih gorah svoje skrivališče Hitler, so metali najtežje bombe in pravijo, da je njegova gorska vila razbita. Amerikan- 1 --- ) CI so zadnje dni zajeli toliko Nemcev, da jih ne morejo več i šteti. Ujetniki jim delajo tež-, koče, ker jim je treba dati hra-t no in streho. London, Anglija. — V Berli-i nu, katerega so Rusi še v torek ► popolnoma obkolili, divjajo siloviti boji. V mestu samem mo-■ ra biti do pol milijona nazijev, pravi vest. Borijo se z vsem fanatizmom. Skriti so v rovih podulične železnice in po teh (Dalje na 6. strani) "USODA SVETA NA PREIZKUŠNJI,' PRAVL TRUMAN San Francisco, CatfjL^ V sredo večer ob &.&0 uri je pred- sednik Združenih držav Harry S. Truman, s formalnim govorom iz Bele hiše v Washingtonu, pozdravil zastopnike 46 narodov in držav, zbranih Jia svetovni konferenci v tem mestu. Po formalnem nOTlHravil (2 Irafarn —----- ------ r--v..m , . h ivhw1u je otvoril svetovno konferenco je v jedernatih besedah apeli-lal na zastopnike sveta, da je pred njimi usoda sveta, ki je na tej konferenci na preizkušnji. Pred njimi je vprašanje, ali bo svet v bodoče še urejeval in izravnal med seboj razne nesporazume z bombami in bajoneti, ali pa z dobro voljo in medsebojnim umevanjem. Ta konferenca ni zato, da bo napravila mirovno pogodbo v smislu starih načinov, tudi ni zato, *da izravna specifične zadeve ozemelj, meja, državljanstva in reparacij, ampak naloga te konference je, da ustvari .potrebno in zelo nujnfc organizacijo, ki naj skrbi ni čuva mir. Predsednika je predstavil zbranim zastopnikom narodov državni tajnik Stettinus, ki je tudi sam zelo lepo nagovoril zbrane zastopnike. Predsednikov govor je napravil mogočen utis na vse. Zlasti njegov pov-darek: da dosedanje načelo, da moč dela pravico, mora biti nadomeščeno z novim geslom in načelom: da le pravica ima moč! Omenjal je tudi pokojnega predsednika Roosevelta, da je dal za to načelo svoje življenje v svojem delu in prizadevanju. TRUMAN APELIRA NA j STALINA GLEDE POLJSKE Washington, D. C. — Ko je dospel v nedeljo večer sovjetski zunanji komisar V. M. Molotov v Washington, se je vršil takoj posvet med njim, predsednikom Trumanom, državnim tajnikom Stettinusom in zunanjim ministrom Anglije Anthonyem Edenom. Na to je sledilo štiri-urno pogajanje med zunanjimi ministri "treh velikih", ki pa ni doseglo zaželjenega uspeha. Zadeva je tam, kjer je bila. Cisto natančno zakaj gre v podrobnostih in v načelu ni objavljeno, toda domneva se, da Rusija pač vstraja pri svoji zahtevi, katero je menda Molotov podal. Končna odločitev pa je odvisna, ali bo Rusija kaj popustila ali ne od sovjetske vlade v Kremlinu. Zunanji ministri no svoje opravili in bodo nadaljevali razgovore o vprašanju Poljske v San Francišco, ko bodo prejeli odgovor iz Moskve. I Takoj po tem sestanku je bil obveščen predsednik Truman, kateri je sestavil v sredo apel na načelnika Sovjetske Rusije v Moskvi, Jožefa Stalina, od katerega je zdaj odvisno, da dolo- : či glede tega stališče Rusije. Kaj bo ta odgovoril še ni znano. Objavili pa so zastopniki angleške in ameriške vlade, da bodo vstrajali pri sklepih jalt-ske konference, ter da pod nobenim pogojem ne bodo dovolili, da bi sedeli na konferenci v S§n Francisco zastopniki sedanje začasne lublinske poljske vlade. Nobene vlade, v kateri ne bodo zastopane vse poljske stranke, ne bodo priznali. Izjavljajo, da v Jalti ni bilo temeljnega nesporazuma in da ne verujejo, da bi Stalin zdaj umikal svoje besede. Dalje, da so zato, da se v Varšavi ne ustanovi Rusiji nasprotna vlada, a le zahtevajo, da mora biti demokratična vlada narodne edinosti. Zadeva je kočljiva in kako se bo rešila zanima ves svet. JUŽIKA V NAGLICI •to*. C racij« in,i Jih tonile doli pT^ .iS^^SSStZSl taSTpST^ hiiro spet naprej ta naxijL . J aosuo v Kraju, potem pa SVETOVNA KONFERENCA V SAN FRANCISCO OTVORJENA San Francisco, Calif. — To mesto, ki nosi priimek "mesto zlatih vrat" in ki nosi ime svetnika, S*. Frančiška, je te dni po-st^D^aoriiče vsega sveta. Zastopniki veSTcakor 46 narodov so prišli i* vseh krajev in delov sveta na sestanek, ki naj v bodočnosti ustvari delujočo zaščito in varnost za mir in preprečuje v bodočnosti krvave vojske v svetu. V Versaillesu so pred 25 leti imeli narodi enak zbor, ki pa ni uspel, ni dosegel cilja, ki je bil potreben, zato je sledilo to sedanje klanje, ki je skoro domalega upropastilo svet. Dal Bog, da bi sedanji sestanek v San Francisco uspel v tem namenu. To so želje vseh miroljubnih ljudi na svetu. Prvi dnevi konference so posvečeni le bolj formalnostim, kot ugotovitev poverilnosti, kdo sme in kaj sme zastopati. Dalje poslovni redi in pravilniki, potem predstavljanje zastopnikov in drugo. Ko bodo /se te zadeve sprejete in odobrene se bo pričelo z razprava-ni o zadevah, ki se tičejo glav-lega namena. Konferenca obe-;a biti zanimiva. Trajala pa bo lajbrže precej časa, ker na rešitev čakajo številna vprašanja n številne zadeve. -o- PROIZVODNJA UMETNEGA ' GUMIJA NARAŠČA Washington, D. C. — Clay lohnson, podpredsednik od iubber Reserve Co., objavlja, j la bodo Združene države na->ravile 1,200,000 tonov umet- * lega gumija več, kakor ga je ] res svet porabil letno pred voj-io. Gumija bom imeli torej 1 cmalu več, kakor ga potrebu- 3 emo. -o--j MOSILKA LETAL BO NOSILA s ROOSEVELTOVO IME Washington, D. C. — Velika 1 adja nosilka letal "Coral Sea"!* >o te dni prekrščena in bo do- * >ila novo ime "Franklin D. * loosevelt*\ Ladjo bodo začeli »rihodnji teden graditi in pr- i 'otno ji je bilo določeno ime i 'Coral Sea", kjer se je vršila < >rva pomorska bitka med Ja- 1 ;onci in Amerikanci in so sled- i i ji 4 njej zmagali. ^ KRIŽEM SVETA — Washington, D. C. — Na-3 čelnik odbora, ki skrbi za vlad-" ne finance In vzdržavanje, je izrazil po konferenci s pred-' sednikom Trurit&n&zn včeraj, da po zmagi v Evropi so izgle- ' 7 di, da bo moč nekoliko olajša-" ti davke v Zdr. državah. Za * davkoplačevalce, je to dobra J ' vest, če se bo le uresničila. { ► — London, Anglija. — Rusi < ; so odkrili blizu Lodza končen- ] | tracijsko taborišče za otroke. , s Nemci so nagnali skupaj otroke ^ s od dveh do petnajst let. Vsak j > otrok je moral delati, ali so ga j pretepali. Veliko jih je pomrlo. 4 ' Otrokom so napravili s poseb- \ nimi barvili številke na koži. ( — Chicago, 111. — V Chicagi s v Stevens hotelu ima te dni zbo- 1 rovanje National Temperance ^ Movement. Ta suhaška organi- J zacija dela na tem, da bi se po t vojni upeljalo zopet prohibici-jo v deželi. Pastor Herbert H. Parish je načelnik organiza-cije. — London, Anglija. — "The * Evening News" je objavila do- t godbico, da je general Eisen-hower z Eiffelovega stolpa gledal na Pariz. Ko ga je neki L spremljevalec vprašal kaj pre- v miši ju je, je odgovoril: "V mi- * slih imam, da bi bil to idealen j stolp, na katerega naj bi se obesilo Hitlerja." — Washington* D. C. — Se-natska zbornica je včeraj odobrila imenovanje Johna W. v Snydera za upravitelja usta- v nove Federal Loan Corporation, s v kateri urad ga je imenoval v pred par dnevi predsednik Tru- t: man. z ~ ** — Washington, D. C. — Se-natska zbornica je podaljšala F zakon za leto naprej, da se vpoklicu je 18 letne mladeniče fi v vojaško službo, z dodatkom, da se jih mora najmanj šest mesecev vežbati p redno se jih pošlje v aktivno službo. s — Lipsko, Nemčija. — Voja- o ške oblasti so v tem mestu za- r čele izdajati in tiskati lasten z časopis, ki ga urejuje major S Robert Harshid, ki je svoj ča!s s Urejeval lokalni list "Common-' v wealth" v Ripon, Wis. r j velika zavezniška zmaga na italijanskem Rim, Italija. — Zavezniške čete so zadnje dni izvojevale obsežno lokalno zmago na italijanski peninsuli. Ameriške in 3 »gglešk® čete.so napredovale ^ sa več, kakor 55 milj pro« ae- i /eru. Po zavzetju mesta Bo-ogne, ki je središče, so štiri ko- i one prodrle naprej in srednje 1 i ve kolone so prodrle v nižavo < ?o reke in isto že na dveh me- 1 itih prekoračile in zdaj prodi-ajo proti mestu Padova, druge £ rzhodne dve osti pa pritiskajo s r smeri proti Benetkam. Ako 1 >ojdejo Zavezniki v tem tempu š iaprej, bodo vsak čas prišli v < ilpsko podnožje. Dosedaj so v 1 ej ofenzivi ujeli do blizu 40,-►00 Nemcev. Ostanki nemških s il v Italiji se v neredu umičejo s »roti severu, koder jih pa za- 1 ezniški letalci stalno nadlegu- 1 ejo in jim povzročajo velike c ežave. 2 -o- ruski najvišji sovjet 'aluje za rooseveltom Moskva, Rusija. — Najvišji C uski sovjet, v katerem je bilo ? branih do 1000 zastopnikov 1 Jnije socialističnih sovjetskih ^ epublik, so ob navzočnosti laršala Stalina stali eno minu-r> v žalni tihoti in s tem izrazili j alni spomin umrlemu predsed-iku Rooseveltu, pravi vest iz T loskve. J -o- wallace proti dobi "Zidanih srajc" d Washington, D. C. — Trgo- š inski tajnik Henry Wallace je g svojem poročilu pred 3enat- Jj kim odborom za finance in zdržavanje izrazil, da se je g reba čuvati, da po tej vojni ne ^ aidem6 na pota prosperitete z zidanih srajc", ln bi narod zo- tl et privedla v depresijo. Stari \ onservativneži se z njim v tem « otovo ne strinjajo. ^ salzburg je zdaj ll glavni stan nazuev Zurich, Švica. — Poročila, ki a > prišla preko meje z Tirolske j. menjajo, da je nemški gene* g alni štab, kakor tudi sedež na- p ijskega sveta premeščen v j, alzburg na Zgornjem Avstrij-sem. Tam se skrivata pred za-ezniškimi bombami Hitler in jegov rabelj Himmler. n NAJNOVEJŠA POROČILA IZ SLOVENIJE IN DRUGIH POKRAJIN JUGOSLAVIJE Washington, D. C. — Vzgojno delovanje se hitro razvija v osvobojenem delu Slovenije, kakor poroča radio iz Moskve in po njem TANJUG. Sestinštirideset administrativnih in političnih šolskih tečajev so začeli v krajih kakor Celje, Novo mesto in drugod, in te tečaie ie žp rinf --^--- Šolskih tečajev so začeli v kra. drugod, in te tečaje je že do zdaj dokončalo kakih 1000 oseb,-pravi to poročilo. Nad 200 oseb je že graduira-lo iz šol za zdravnike in iz tečajev za bolničarke in bolničar-ske pomočnice, 400 oseb pa se uči viničarstva in pridelovanja zelenjave. V osvobojenih predelih se je začel pouk v 12 šolah, in okrog 2,700 oseb študira tečaje za uradnike ljudskih sodišč kakor tudi za administra-= tivne in druge poklice. Jugoslovanski ujetniki Nad 2,000 prejšnjih jugoslo-; vanskih vojnih ujetnikov se na-; haja sedaj v Franciji in se bodo . združili z velikim številom de-t lavcev in njihovih družin, ki s^ . biH prvotno poe lan i t Nemčijo . iz Jugoslavije. Poročilo pravi, da za sedaj . še ni mogoče določiti natančne-> ga števila ujetnikov in begun-' i cev, ker vsak dan prihajajo velike nadaljne skupine. V Parizu je bilo rečeno, da so bili osvobojeni vsi ujetniki v saarskem in ruhrskem okrožja, ki so ju zdaj zavzele zavezniške armade, kakor tudi iz koncentracijskega taborišča Osna-jbruk. ! Zastopniki Jugoslavije poskušajo zbrati vse jugoslovanske ujetnike in oproščene delavce v okolici mesta Marseilles, kjer bo središče delovanja, da pridejo vsi ti ljudje spet nazaj vsak na svoj dom. Letalska oporišča Radio BBC je v španski oddaji povedal, da ima Jugoslavi- : ja svojo zračno silo, ki sestoji , iz letal Spitfire in Hurricane ! vrste in deluje iz skrivnih le- ] tališč v Jugoslaviji. Ta zračna sila omogočuje, < da je toliko več zračnih napa- ] dov na nemške čete in njihove ! dovozne proge, in pomaga vojaškim silam maršala Tita. Trgovska pogodba 3 Moskovska Pravda je pred nedavnim naznanila, da je pri- 2 šlo do trgovske pogodbe med ; Sovjetsko Unijo in Jugoslavijo 1 dne 13. aprila. < Pogodba se glasi, da bodo 1 Sovjeti dajali Jugoslaviji razno blago, ki ga ta potrebuje tako ; za nadaljevanje vojne kakor 1 tudi za civilne potrebe dežele. 1 V zameno pa bo Jugoslavija ] pošiljala Rusiji razno blago, ki ta potrebuje za svoje vojaške 1 potrebe in svoje narodno gospo- 1 darstvo. i Za Sovjetsko Unijo je podpi- ^ sal pogodbo A. L Mikojan, 1 ljudski komisar za zunanjo tr- c govino, za Jugoslavijo pa je c podpisal minister za trgovino i in zaloge N. Petrovič. i Narodne vlade r Jugoslavija je ustanovila sa- I rnoupravne dežele v okviru Ju- v ) goslovanske Unije. Ni še dolgo, kar je bila izvoljena posebna - vlada za Srbijo in "posebna vla- - da za Hrvatsko. Zadnje dni je - bila podobno izbrana posebna i vlada za Macedonijo (17. apri-i la) i n posebna vlada za Črno - goro (18. aprila). Sedež jugoslovanske Mace-l donije je v Skoplju. Ministerski . predsednik je Lazar Kulišev- - ski, podpredsednika pa. Ljubo Arsov in Abdurman Mehmed. Poročilo navaja tudi imena ostalih devet ministrov. V črnogorski vladi pa je ministerski predsednik Blazo Jo-vanovič, podpredsednik pa Pe-tar Komenič. Sledi Še šest na-' daljših ministrov. Be^gi^ajski radio je pred kratkim naznanil, da nova Črna gora ne obsega samo prave Črne gore, ampak tudi Boko Kotorsko, Bjelopolje in Plevlje. Vsi ti kraji bodo tudi v območju narodne črnogorske vlade. Izmenjava denarja Predsedništvo AVNOJ je odločilo, naj se v Jugoslaviji ves okupacijski denar vzame iz prometa ter se nadomesti z novimi jugoslovanskimi dinarji. Temu novemu dinarju se pravi "dinar demokratične federalne Jugoslavije". Nemškega okupacijskega denarja menda za sedaj sploh ne bodo izmenjavali, ampak bodo kdaj pozneje določili, k^j se naj stori ž njim. Za 100 3rbskih dinarjev se dobi pet novih jugoslovanskih dinarjev, za 100 hrvaških kun dva in pol nova dinarja, za 100 bolgarskih levov 10 novih dinarjv, za 100 albanskih frankov 50 novih dinarjev, za 100 italijanskih lir 30 novih dinarjev, za 100 oger-skih pengov pa 100 novih dinarjev. Za dolgove, ki so bili napravljeni med vojno, velja izmenjava po ravnokar opisani ~ vrednostni lestvici, za obveznosti pa, ki so se začele pred 18. aprilom 1941, je bil proglašen moratorij, dokler ne bodo te, obveznosti urejeni s posebnimi tozadevnimi določbami. Na srbskem ozemlju kroži 35,000,000 srbskih dinarjev, na hrvaškem ozemlju pa je bilo v začetku tega leta v prometu 120,000,000,000 hrvaških kun. Za sedaj ne more nihče dobiti več kakor 5,000 novih dinarjev za okupacijski denar, ki ga izmenja. Za ostanek dobi vsak potrdilo, da bo še za tisto kdaj pozneje morda dobil nove dinarje. TANJUG pravi, da bodo v naslednjih treh mesecih izdane določbe, kako bodo izmenjani taki ostanki. Zaloge živil, ki so jih poslali Zavezniki, so dospele že v del Like, celo Dalmacijo, Hercegovino, Črno goro in Bosno. fitraa 2 AMflURAKŠlžt ŠLftvehfee Petek, 27. aprila 1945 ■ —— AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljeni leta 1891, Established 1891 Iihaja nak ionic In pettk Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cernuk Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 . Phone: CANAL 5544 ! Naročnina: Subscription: Za celo leto —,----------------$4.00 For one year____________$4.00 Za pol leta-------2.00 For half a year_________________2.00 Za Četrt leta----------1.25 For three months_____1.25 j Za Chicago. Kanado in Evropo: I Chicago. Canada and Europe Za celo leto-----------$4.50! For one year_______________$4.50 Za pol leta-------2.25 For half a year______2.25 Za četrt leta-------------1.50 For three months________1.50 ,—i ----—---^ Dopisniki so proieni. da dopise pošljejo ▼•dno malo preje, kakor zadnje ure predno Je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra--Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kale jo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me* i •ec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10. 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. RUSIJA IN SEDANJI P0L02AJ Mednarodna politika se stalno spreminja. Kakor vreme je. Tekoči dogodki, ki^se pojavljajo v svetu, močno vplivajo na mednarodno politiko'vseh dežel in narodov. In ker je politika odvisna od dogodkov,, ji ti delajo smernice, kakor se že potrebe po javljajočih dogodkov razvijajo. Zato I je pred nami večno spreminjanje v politiki. Danes tako, j jutri tako. Pokojni predsednik Roosevelt je bil spreten politik v domači ameriški politiki. Pa je zelo dobro razumeval tudi mednarodno politiko. Doma je zedinil vse stranke in ves narod za borbo proti osišču, ki nas je napadlo. V tem zedi-njevanju je uspel in dovedel do kolosalne vojne proizvodnje, s katero je zalagala ta dežela prav ves zavezniški svet proti osišču in zraven še sama vodila obsežno vojno na številnih kontinentih, otočjih in frontah. V zunanji politiki pa je uspel, da je Zaveznike navezal na svoje načrte in da je šla in še zdaj gre borba po skupnih določenih načrtih. V teh prizadevanjih je Roosevelt delal previdno. Moral je popuščati in dajati, da je nekaj na drugem koncu dofciL. Toda sporazum med Zavezniki, flakier traja borba, je največja potreba, ki zasenči vsaj začasno vse drugo. Tega se je Roosevelt zavedal, zato je raVnal, kakor je, kljub temu, da! je nanj radi tega mnogokrat padala kritika. Toda poznejši dogodki so pa vedno pokazali, da je imel Roosevelt prav. Goebbels je prav te dni govoril na radio in navduševal Nemce, naj se fanatično upirajo, ker končno bo Hitler Nemce pripeljal do zmage. Naravnost fanatično je tako upanje. A Nemec kljub temu, da je na tleh in že skoro razorožen, še upa, da bodo Zaveznikom spodleteli načrti v j tem, da bodo zdaj ob koncu napravili kje kake napake, in v teh napakah, mislijo Nemci, se bo našla rešitev za nje. In tu je res nevarnost, da bodo vse visoke žrtve v tej vojni za- j stonj. Roosevelt se je najbolj bal te nevarnosti. Zato je Stalina podpiral, da je treba z Nemčijo temeljito obračunati in jo postaviti pod tako kontrolo, da ne bo mogla v kako oboroževanje v bližnji bodočnosti. Kaj in kake načrte je imel Roosevelt za po vojni, ni znano. Ali bi on tudi tako sodeloval z Rusijo po vojni ali ne, tudi ni znano. Le soditi moremo, da potem, kakor si je prizadeval ustvariti zdrave pogoje za bodoči mir, bi tudi iskal prijateljskega sodelovanja z Rusijo. Rusija je pač velesila, ki se je prezreti ne da. V tej svoji politiki je tudi uspel in sicer tako daleč, da so Rusi pred nekaj dnevi celo obsodili svojo pogodbo z Japonsko, kar je znamenje, da Rusi mislijo nastopiti tudi proti Japonski na Daljnem vzhodu. In ako bi Rusi to naredili, bi bila to največja pomoč Ameriki in Angliji proti Japonski. Vse skozi do tu je bila Roose-veltova politika modra in pravilna. Roosevelta pa zdaj ni več. V Beli hiši sedi nov mož in od njegove politike bo za naprej odvisno, kakšne zveze bo imela ta dežela z zunanjim svetom. Dasi se Roosevelt še dobro ohladil ni v svojem grobu, j se že zdi, da se razmere napram Rusiji v Washingtonu ne-1 kam ohlajujejo. Kaki razlogi za to obstoje, še ni znano. Na-1 vajajo se razna vprašanja glede Poljske vlade in glede nekaterih drugih točk, ki so jih osvojili "veliki trije" na jalt-■ ski konferenci. Zraven prilivajo olje na ogenj še drugi. Za enkrat se zdi, da je to politično žongliranje kaj rizkantno.; Vsaj dokler ni vojna popolnoma zaključena v Evropi. Solidarnost med Zavezniki je še vedno najnujnejša zadeva. Saj celo Nemci vidijo v polomu te solidarnosti zase rešitev še sedaj, ko so skoro že na tleh. Zavezniki naj se pa nepre-vidno z njo igrajo? Politika Sovjetske Rusije za zapadni svet res ni v vsem idealna. Marksov totalitarizem in njegova ideologija sta strašilo za zapadni demokratični in krščanski svet. Toda na drugi strani najbrže tudi zapadne sile nimajo popolnoma čiste vesti. Tu ne mislimo naših Zdr. držav. Ampak bodoča politika Anglije je prav taka sfinga za Ruse, kakor ruska politika za Angleže. In prav tu se skrivajo karte , pri obeh straneh. To pa dviga sumničenja in nezaupljivost. In ker diplomacija .tišči pojasnila glede teh zadev v tajnosti, so razna ugibanja eestokrat nepravilna in zra- < ven lahko še krivična. Z marksistično ideologijo in njenim totalitarizmom se noben kristjan ne more strinjati. Ta je, če bi šlo samo za to. Ali pa gre pri Rusiji le samo za : to ? To je treba poznati in pravilno soditi. Ali morda ne gre tudi za to, da Rusija želi zavarovati sfere svojih interesov in svojih ljudstev? In če zraven gre še za druge slovanske dežele, da bi dobile v močni Rusiji svojo zaščito pred večnimi napadanji in izkoriščanji od strani neslovan-skih prijateljev, potem dobi zadeva drugo lice, in Slovani moramo gledati na njo z čisto drugega stališča, kakor gledajo drugi zapadnjaki. Marksovega totalitarizma in njegovih ideologij pa kot kristjani ne moremo odobravati. Tega se bodo slovanski kristjani otepali vsepovsod. Našli se bodo gotovi načrti tudi proti temu v pravem vzajemnem delu in z dobrimi poštenimi vzgledi. A pri vseh teh trenjih moramo Slovani ostati trezni in preudarni, da v kakih vznemirjenjih in ner-voznostih ne zapalimo lastne slovanske hiše, da nam ne pogori. Kajti če zgubimo to, bomo Slovani zgubili tudi svojo bodočnost in priložnost, da bi bili v bodočnosti v svoji lastni hiši sami svoji gospodarji. Da bi zguSili svojo hišo, tega si pa menda noben zaveden Slovan ne želi! >....MM»»«M>M»*««M»«>Mt»M»ft«M»l POROČILO IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Gilbert, Minn. Velikonočni prazniki so že nekaj tednov za nami. Preživel sem jih na bolniški postelji v St. Mary's Hospital v Duluthu. Kakor vidim, so se zastopniki potrudili iz vseh svojih moči v ravnokar minuli kampanji za Am. Slovenca. Vsako leto je tako delovanje malo težje. Veselih novic nimam, ampak 1<* žalostne. V vojaški službi je daroval svoje mlado življenje Ludwig Zgainar. Dne 28. februarja so bili starši obveščeni o tem. In dne 6.'marca so bili obveščeni z Žalostno narvico, da je padel že drugi sin, Marko Klobučar, na Nemškem. Potem je 15. marca prišlo poročilo od vojaškega oddelka, da je padel v boju John Komatar. Vsi globoko sočustvujemo z žalostnimi starši nad izgubo dragih raUdeničev, ljubih sinov. Razen slovenskih je padlo tudi nekaj fantov drugih narodnosti iz našega mesta na raznih bojnih frontah. Pa tudi doma v mestu, se po-gostoma oglasi koščena žena s koso. Tako je 9. februarja zaspal v Gospodu Frank Rogina. Dolgo let je bil na bolniški postelji. Star je bil 73 let. Blaga žena mu je stregla z dobrim srcem. Je bil zaveden katoliški mož. Zapustil je družino. Dne 16. marca je v Gospodu zaspal Alojzij Žitnik, star čez 70 let. Bil je naročnik Am. Slovenca in Novega Sveta. Umrl je nagle smrti na farmah. Bil je jako vljuden mož. Dne 2. aprila je umrl po velikem trpljenju v bolnišnici v Hibbing, Minn., Frank Indihar, pionir v tem kraju in naročnik Am. Slovenca. Zapustil je blago ženo in družino, ki pa je vsa preskrbljena. Dne 4. aprila je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal John Tanko. Njegovo telo je bilo položeno k večnemu počitku na "britof žegnani" v Tower, Minn., poleg njegove blage žene. Bil je dober katoliški mož. Zapustil je odrasle! otroke. Dne 5. aprila je umrla mama Ana Brank, Sparta, Minn. Zapustila je moža in odraslo družino. Dne 8. aprila je v starosti 65 let za večno zaspala Drešarje-va mama, v drugo poročena Marija Maček. Zapustila je moža Jerry Maček in družino. Bila je večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Počiva poleg prvega soproga Johna Drešar. Vsem pokojnim, ki sem jih omenil v tem dopisu želinl večni mir in rajsko veselje nad zvezdami. Omenim naj tudi, da je bila 1 pri nas 18., 19. in 20. februarja j pobožnost sv. Rešnjega Telesa, j ■ ki so se je farani udeleževali v ^ l velikem številu. Na dopust je prišel od voja- j lf«v Pfc. Anton Urih. Moja dva • sinova sta eden v Texas, drugi \ i pa v Franciji. , Ko sem zvedel, da je 12. a- j ■ prila umrl naš predsednik \ Franklin D. Roosevelt, sem se < bridko zjokal. Saj nam je bil 1 : vsem kakor pravi oče. Mož ni \ ; gledal samo na kapitaliste am- * ■ pak tudi na reveže, uboge siro- , i masne delavce. i Danes, ko to pišem — 16. J . aprila — smo clobili novi sneg. \ » Tukaj je prava sibirska zima. i K sklepu najlepši pozdrav l vsem čitateljem tega lista, ki 1 1 mu želim še dolgo dolgo živ- ^ ■ ljenje. Frank Uičar. L -O- IZ URADA DR. SV. JOŽEFA, * ST. 53, KSKJ > Waukegan, 111. Za nedeljo 29. aprila t. 1. so 1 vabljeni vsi člani, da se skupno ! • udeležijo pete sv. maše, ki bo i darovana po namenu društva • za, dva pokojna člana vojaka, . Frank Slana in August Musich. • Člane prosimo, da se gotovo u-i deležijo in naj pridejo v šolske t prostore ob 7:45 v nedeljo zju-i traj 29. aprila. Niso to prve žrtve in skoraj bi lahko rekli i da tudi niso zadnje, ker vojska H ; se nadalje razvija in vsak dan: 1 - zahteva novih žrtev. Izkažite i ! svojo dobrosrčnost in pravi kr- » i ščanski duh in udeležite se go- 1 tcvo v polnem številu ter molite 1 ■ za duše pokojnih. Pokojni so- ' brat Frank Slana je bil izgubil ] , življenje na Južnem Pacifiku, 1 brat August Musich pa nekje i • na Nemškem. V imenu društva j naj bo obema družinama izre- i čeno naše sočutje in resna ža- £ i lost ob izgubi tako dobrih mla- i - dih fantov, ki sta vestno in po- 1 1 steno služila svoji domovini. 1 ■ Dala sta svoje življenje za prin- ^ cip, pod katerim živimo mi tu- f kaj v Ameriki, in mi ostaH naj c sedaj izkažemo njim priznanje j in čast s tem, da se udeležimo 1 sv. maše zanju na 29. aprila, s Molite za oba ta vestna fanta in I tudi da bi kmalu zavladal res- i ni mir med vsemi narodi, in 1 med vsemi ljudmi. i S sobratskim pozdravom, l tajnik. £ -o--£ SPOMIN POKOJNI s MARIJANI BRANK i Eveleth, Minn. c Smrtna kosa je 10. aprila i zvečer pokosila dobro znano t Mrši Brank iz Sparte. Bila je t previdena s sv. zakramenti. Po- t grebne obrede šo opravili Rev. 1 Father Schweiger na Gilbertu. I Zapustila je deset otrok, moža rerryja, brata Zupanca na Gil->ertu, v Ohio nekje pri Cleve-andu pa setro, katere mož Vlojz Čebulj ali Ostankov iz /okla pri Kranju je tudi umrl. stala v najlepšem spominu. Utihnil je tvoj mili glas. Telo v :ihem grobu ti počiva, duša plačilo večno v raju uživa. Na grobu ti bodo rožice cvetele, nad grobom pa ptičice pele. Počivaj mirno v svobodni zemlji ameriški. Ostajam tvoja zvesta prijateljica do groba in se te bom spominjala v molitvi. Z Bogom, draga Marijana Brank! Mary Culker. ; ■ O ■ ' ■ DAROVI ZA BEGUNCE Cleveland, O. Od zadnjega poročila o nabranih prispevkih za slovenske begunce v Rimu so prispevali Se sledeči: Mrs. Anna Ahačič iz Chicage je poslala $25; uprav-ništvo Amerikanskega Slovenca je poslalo za Mrs. Agnes Ko-relc $5, Mr. Klučevšek $1.50 in Mr. John Lemšek iz Renton, Wash., $10; Rev. Pius Petrič iz New Yorka je poslal $8; Rev. Raphael, župnik v Wil-lardu, je ifrinesel za Mr. Pe-rovšek $2, Mr. Volanšek $5, Mr. Perušek /$3 in Father Raphael $5; Angela Sampson iz McKinley, Minn., je poslala $5; Mrs. J. Logar iz Enum-claw, Wash., $10; Mr. Leon Mladič iz Chicage $5; po Rev. Slapšaku dvakrat po $2; neimenovana $10; Miss Mary Smrekar $5; Mrs. Ivana Potočnik $2; John Pintar, Mrs. K. Petrovič, Eveleth, Minn., $2; Mr. Anton Flajnik, Carry Ave., $10; Joež Grdina $5; Joseph Ray, Chesterton, Ind., $5. Od tega je bilo poslano s prvo pošiljatvijo v Rim $128, kar je bilo všteto v svoto $1,300. Pri meni je sedaj na rokah za naslednjo pofiljatev še $49.50. Zbiranje se nadaljuje, ker so slovenski begunci v Rimu še vedno potrebni pomoči. Darove lahko pošljete name kot blagajnika Zveze slovenskih župnij. Vsem darovalcem iskrena hvala. Anton Grdina, 1053 E. 62 Street, Cleveland 3, Ohio -o- APEL SLOVENCEM V CHI-CAGU IN OKOLICI Chicago, 111. V zadnjih treh letih smo imeli v Chicagu že precej veselic, katerih dohodki so bili oddani na pristojna mesta za pomoč ubogim ljudem v Jugoslaviji. Večinoma so posamezne grupe prirejale zabave v ta namen. Ker je sedaj pot deloma odprta za pošiljanje blaga v stari kraj, in ker se v skupnosti da več storiti, so se čikaške postojanke JPO-SS in SANS združile in sedaj skupno delujejo ter poskušajo nabrati kolikor največ mogoče za takojšnjo pomoč u-bogim trpinom v starem kraju. V ta namen so tudi posvečeni vsi dohodki priredbe, katero te grupe pripravijo za čikaško občinstvo v nedeljo 29. aprila v American Bohemian dvorani, 1438 W. 18th Street. Prireditev se prične ob treh popoldne z primernim in lepim programom, zvečer bo pa plesna zabava, na kateri bo Ray Rodma-nova orkestra poskrbela, da se bo lahko vsakdo pošteno naple-sal po starokrajsko ali pa po amerikansko. Zabava bo za stare in mlade, dober prigrizek in pijača bo na razpolago, in odbor želi, da bi se vsi — stari in mladi — udeležili te priredbe. Čim več nas bo skupaj, boljše se bomo zabavali ii} vječji bo uspeh za takojšnjo pomoč, katero ljudje v starem kraju tako krvavo potrebujejo. Slovenci v Chicagu in okolici! Tukaj je apel na nas; klicani »j smo, da pomagamo vsak po svoji moči trpečim rojakom v starem kraju, da vsaj nekoliko omilimo njihove nadloge in trpljenje. Odzovimo se temu klicu vsi, udeležimo se priredbe v nedeljo 29. aprila v American Bohemian dvorani, ker s tem bomo pomogli položiti mali dar domu na oltar. Naj še omenim, da za vzpodbudo k boljšemu uspehu te kampanje, je tvrdka Badgers Tool & Manufacturing Co. Inc., poslala ček za $500.00. Predsednik te tvrdke je naš dobro poznani rojak, Anton Konchan, kateri je izposloval to lepo vsoto. Vsa čast človeku, ki se zaveda, da trpečim rojakom je potrebna takojšnja pomoč. Za pripravljalni odbor Anton Trojar. -O- NOVICE IZ BIWABIKA IN DRUGO Biwabik, Minn. Iz Pacifika je prišel domov I Frank Štajer. Več kot dve leti j se je bojeval z Japonci in bil ; dvakrat ranjen. Prvič pred do-brim letom. Ko se je pozdravil, se je šel spet nazaj bojevat. In drugič ga je zadel šrapnel čez ^ stegno, in zelo resno. Ko so ga pozdravili, so ga poslali domov [ za mesec dni. Kdo ima boljša ; zdravila kot ljubeča mati? Kje ' drugje najde otrok večjo uteho in ljubezen kakor pri ljubeči materi? Tako tudi korpora ' Frank; čeravno je prišel ob ~ bergljah, se njegovo zdravje " počasi boljša. Po enem mesecu počitnic ga bodo poslali zopet " v bolnišnico. Upa, in vsi mu želimo, da se bo vrnil zdrav in brez bergel j. ~ Tako je prišel na počitnice iz Filipinskih otokov tudi Cpl. Louis Serek, najmlajši sin iz-' med treh, ki se nahajajo v ar-' madi. Lojze je služil Strica Sa-' ma že čez štiri leta. Bil je po 1 več otokih tri leta in tri mesece. Zdaj je dobil tri tedne počitnic, da si malo odpočije po dolgem bojevanju. Kakšno veselje je bilo, ko sta se držala v objemu mati in sin, ve le tisti, ki vse to ' doživi. Lojze je zdrav in malo [ bolj suh, pa je toliko bolj utr-' jen in žilav. Bog Te varuj še za naprej, da se povrneš tako zdrav, ko bo vojna končana in bo spet napočil tako zaželjeni 1 mir na zemlji. To Ti želimo vsi Biwabčani. Te dni se malokdaj sliši ali bere kaj veselega. Skoraj vsa poročila so žalostna. Ne morem si kaj, da ne bi zapisala par vrstic v tolažbo Mrs. Peternel, o kateri fsmo pred kratkim brali, da je izgubila dva sina. Ona je - iz Eveletha. (Ako se še spomi-, njaš, Mrs. Peternel, sva bili i skupaj na Evelethu v Ten Cents : Store.) Kako je ona žalovala! . "Kako hudo mi je," je rekla, s "ker ta dva otroka, ki' sem ju imela, so mi oba vzeli; ako ju - izgubim, mi ni živeti!" Ko sem i brala v Am. Slovencu, da ju je i izgubila, sem kar ostrmela. U- - boga mati! Veliko si darovala i za blagor domovine. Kako Te - čem tolažiti, ko nimam besed, : da bi z njimi potolažila Tvoje - ranjeno srce? Vedita, Mr. in . Mrs. Peternel, da je moral ime-i ti Bog posebne namene, ko Va-s ma je vzel Vajina sinova. Naj ■ bo to naše zemeljsko življenje r še tako dolgo po letih, le vse , prav hitro mine, in vsi bomo šli ^ tja, kjer ni več ločitve, ne solza, s Ko bosta Vidva .zapustila ta - "svet, Vama bosta prišla Vajina - sinova naproti in Vaju peljala ■ na kraj, kjer ni več solza ne te-5 žav. Tako boste vsi zopot zdru- ■ ženi na veke. Oprosti mi, blaga ► mati, samo enkrat sem Te vide-i la in sem Te vzljubila. Potolaži : naj Te Bog in žalostna mati Ma-l rija, ki je tudi dala svojega si-i na v smrt na križu. . Tudi našo hišo je Bog obiskal , in nam poslal bolezen. Bilo je i še 10. marca, ko je šel moj mož , vesel in kdrajien na delo, kjer ■ je bil uposlen kot kovač dolgo vrsto let. Kdo bi bil pričakoval, ! (Dalje na 5. strani). DOGODKI mmd Slovane! po T Rojak umrl Pueblo, Colo. — Po dolgo« Tajni bolezni je preminul dobro poznani in spoštovani rojak in pionir naše naselbine Thomas Muhič, 1210 Taylor St. tfaj mu sedaj lepše sonce sije ixr lepša zarja rumeni na rajskih livadah, preostalim pa moje iskreno sožalje. — J. S., zastopnik. Poročilo iz Evrope Chicago, 111. — Vojaški ku-rat Rev. Leonard Bogolin je bil poslan v Evropo. Njegov naslov je zdaj Capt. Ch. Leonard E. Bogolin, 0535832, HQ 133rd BA GP, APO 408 cafe of PM New York, N. Y. Njegov brat Henry (Hank) Bogolin je bil ranjen na evropski fronti in je v bolnišnici. Poroke V zakonski stan sta stopila te dni nani rojak John Tisel in Mrs. Mary Mavrin iz North Milwaukee; dalje R. £awi-kowski in Betty Ann Brulc, ter Cherster Jakusz in Margaret Puhek; v soboto 7. aprla pa sta se poročila Pvt. Martin Gregorčič, sin družine Frank Gre«-gorčic na 61 So. 6th St., in Til-lie Mikecz. Padel na bojišču Milwaukee, Wis._Družina Frank Udovich, na 828 W. Mineral St. v Milwaukee, je prejela žalostno vest, da je njih sin Corp. Frank Udovich ml., dne 27. marca padel na Luzon-skem bojišču. Star je bil 22 let in preko morja že tri leta. Poleg staršev zapušča še dva brata, Pvt. Williama, ki je nekje v Nemčiji in Eddija, ki je doma. Rojak umrl Milwaukee, Wis. — Dne 17. apri}a je na svojem domu 3400 North 13th St., umrl rojak Fr. Brenkuš v starosti 77 let. Bil je eden prvih slovenskih pionirjev v Milwaukee; pričel je v Ameriko pred 42 leti iz Mozirja v Savinjski dolini, ki je njegov rojstni kraj, ter se nastanil v Milwaukee, kjer je ves čas živel, največ v West Alli-su, kjer se je pečal s trgovino z vinom. Žena mu je dmrla pred 15 leti, in zadnje leto se je preselil iz West Allisa k svoji nečakinji Mrs. M. Bailey na omenjenem naslovu, ^oleg nje zapušča še enega sina Louisa ter svakinjo v Port Washingtonu. Naraščaj Milwaukee, Wis. — Rojenice so se zglasile te dntpri družini Anton Blatnik, na 4537-A N. 28th St. ter ji pustile drave-ga sinčka, družini Henry C. Koc, na 2415 So. 11th St., pa hčerko. Poroka Girard, O. — Tukaj sta se poročila Anton Dobrovolec iz Avon Parka in Jennie Račič iz Girarda. Padel v vojni Denver, Colo. — Na zapadni fronti je 1. marca padel Sgt. Frank E. Težak, sin družine Joseph Težak, star 21 let. V] armadi je bil od marca 1943 in preko morja od lanskega septembra. Zapušča starše in tri brate, dva pri vojakih. PbfreŠ&n v Nemčiji Delmont, Pa. — Družina J, Fatu. je bila uradno obveščena, da je y Neimfcijfc pogi?ešan njen sin S. Sgt. John Fatur, star 21 let. On je služil pri letalcih in je napravil 22 misij nad Nemčijo. ^ Petek, 27. aprila 1945 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 - Colorado je odnesla zmago - ir" REV. TRUNK NOVI MARŠAL; *ff MR. FAJFAR, PODMARSAL; MRS. KOGOVSEK PODKRALJICA Naša letošnja kampanja, ki je nosila ime "Victory" kampanja je zaključena. Kljub temu, da je med nami vse polno v tem vojnem času raznega drugega dela, so prijatelji "Ameri-kanskega Slovenca" veliko storili za svoj list tekom te kampanje. Pokazali so, da prvi in najstarejši slgvenski list "Ameri-kanski Slovenec" jim je še vedno močno pri srcu in je pri njih visoko upoštevan. To je listu visoko priznanje od strani naroda, za katerega smo narodu prav prisrčno hvaležni. Kakor vsako leto, da je kampanja bolj živahna smo imeli tudi letos volitve in sicer za maršala vseh naročnikov "Ame. Slovenca" in potem za prvega podmaršala in za tretjega podmar-šala ali podkraljico. V tej živahni tekmi so zmagali trije in sicer: Rev. J. M. Trunk iz Leadville, Colo., je bil izvoljen z veliko veČino 721,415 glasovi in je s tem izvoljen za častnega maršala vseh naročnikov "Am. Slovenca". Novemu Čaitnemu maršalu prav iskreno čestitamo k zmagi in izkazano mu zaupnico od strani naroda. Novi maršal č. g. Trunk ni neznana osebnost med nami. 2e nad 20 let spretno suče pero med nami in je eden najbolj priznanih in plodovitih pisateljev med nami. Na-i rod njegovo delo upošteva in čisla, zato mu je dal tudi zaupnico v teh volitvah. Mr. Jožef Fajfar iz Chicage, 111., je bil v teh volitvah izvoljen za prvega podmaršala, v pomoč staremu maršalu in je prejel 274,325 glasov. Tudi njemu kot dolgoletnemu zastopniku lista in njegovemu prijatelju iskrene čestitke k njegovi zmagi. Tretjo mesto, ali mesto druge častne podkraljice pa je dosegla Mrs. Mary Kogovžek iz Pueblo, Colo. Prejela je tekom kampanje 130,300 glasov in s tem dosegla izvolitev druge častne podkraljice. Tudi Mrs. Kogovšek je navdušena prijateljica našega lista, za katerega je že veliko dobrega napravila tam na zapadu v gorati Coloradi. Vsem trem iskrene čestitke v imenu lista in v imenu vseh naročnikov lista! Bog živi naše slavne zmagovalce! Glavni zmagovalec častni maršal bo deležen glavne kampanjske nagrade: Častne diplome v pozlačenem okviru. Ostala dva pa dobita vsak častno diplomo v spomin zmage v letošnji kampanji. Ostali agitatorji, ki so dobili listu tekom kampanje nove naročnike naj čimpreje prijavijo kaj žejijo za nagrade, da se jm čimpreje iste naroči in postreže. - ; Končno še enkrat vsem, karkoli je k nji in j« irroljena sa drugo častni , do podkrsljico. V kampanji je dobila 130,300 . glasov. REV. J. M. TRUNK je ▼ letošnji kampanji izvoljen sa prvega častnega maršala vseh naročnikov "Am. Slovenca" in dosegel prvo mesto. ' V kampanji je dobil 72L415 glasov. MR. JOŽEF FAJFAR je dosegel v letošnji "Victory" kampanji drugo mesto in je izvoljen za prvega podmaršala vseh naročnikov " Amerik anskega Slo* venca". Tekom kampanje je dobil 274,-325 glasov. ! TO IN 0N0 IZ ŽIVLJENJA IN SVETA 1 NASLIKANA VAS 1 Kamuflaža vsake vrste igra v sedanji vojni veliko vlogo. 1 Komando čete se našemijo in namažejo, da jih ni mogoče ločiti od dreves in grmovja, ali pa | od skal in peska — kjer koli 1 pač so. Vojne ladje so poslikane tako, da jih že iz majhne J daljave ni mogoče razločiti od J morskih valov. Tudi bojna letala so tako. poslikana navrh, " da jih kako drugo letalo, ki leti " nad njimi, ne more razločiti od " pokrajine spodaj. Nemci se poslužujejo kamuflaže v posebno > velikem obsegu. Iz zraka se vidijo v Nemčiji gotova poslopja, : gotove znane tovarne. V resni-- ci je vse to naslikano na ogrom-no mrežo, ki je razpeta nad vo-. do ali nad parkom. Prava po-, slopja so tam zraven, pa so tudi , pokrita s kamuflažno mrežo, i na kateri je naslikana morda . reka ali pa gozd. Tako naj bi . zavezniški letalci izmetali 3vo-, je bombe tam, kjer ne bi napra-. vile nobene škode. V gozdovih . blizu mesta Gladbeck je 35. in-) fantrajska divizija pred krat-ikim našla celo naslikano vas, ; napravljeno, kot bi bile hiše napol podrte vsled bombardiranja in bi ravno gorele. To naj . bi zmotilo zavezniške letalce . nad Porurjem, da ne bi mogli ' prav vedeti, kje 30. Ponoči taka kamluflaža res lahko preslepi, ysaj za nekaj časa, vendar vse te zvijače Nemcem nazadnje le I nič ne pomagajo. -o- POROTA SE IZJAVILA, DA CHAPLIN JE OČE Hollywood, Calif. — Porota, : | ki je bil^ imenovana že pred < meseci za Chaplinov slučaj, ali i je on oče ali ne od otroka, ki ] i ga je rodila Joan Barry lansko 1 leto, je v torek odglasovala z 11 glasovi proti 1, da Chaplin je oče otroka. Kako bodo s zadevo ravnali naprej ni še znano. Ce sodišče izrek potrdi, potem bo Chaplin odgovoren za Barrynega otroka. -o- FORD BO JENJAL Z IZDELOVANJEM BOMBNIKOV Willow Run, Mich. — Vodstvo armadnih zračnih sil objavlja, da bodo Fordove tvor-nice jenjale z proizvodnjo B-24 bombnikov meseca »avgusta. Ako pride do tega, kakor objavljeno, pravijo, da bo do 100,000 delavcev po deželi, ki so izdelovali razne kose za te bombnike prizadetih in bodo lahko zaposleni za druga dela. -o- HUDI BOJI NA OKINAWA Otok Guam. — Ameriške čete, ki pritiskajo proti jugu na Okinawi, so naletele na silovit odpor. Japonci so zakopani na strminah v skrivališča, kar jim daje vse priložnosti za odpore. Kakor drugje preje, bo tudi tu v okolici glavnega mesta Naha treba skrajnih naporov, predno bo pokrajina očiščena sovražnika. -o- ZAVEZNIKI BOMBARDIRA. JO MONAKOVO IN DRUGA MESTA London, Anglija. — Več, kakor 350 letečih ameriških trdnjav že šesti dan stalno bombardira bavarska mesta v Južni Nemčiji. Najbolj občutno so v petek in soboto bombardirali mesto Monakovo, ki je zdaj še edino večje važno železniško križišče v Nemčiji. Mesto je hudo poškodovano in prizadeto. ; TRUMAN SE LAHKO SMEJI 1 Iz Washingtona so poročali ' pred nekaj dnevi, da bi se pred-' sednik Truman zdaj prav lahko smejal, ko bi se hotel, na ra-■ čun generala Marshalla, poglavarja armadnega štaba. Predsednikov vojaški pomočnik, ' polkovnik Harry H. Vaughn, je namreč povedal časniškim poročevalcem, da je Mr. Truman pred par leti skušal pri. ti nazaj v armado, pa ga je Marshall zavrnil, češ da je to vojna za fante in da ne potrebujemo nobenih "starih kozlov" kakor Mr. Truman. Tedaj je Mr. Truman odvrnil Mar-shallu, da ni starejši kakor on sam. Marshall je to priznal, pri- ' pomnil pa je, da je on general, Mr. Truman pa bi bil samo polkovnik. I j Danes je Mr. Truman Mar-shallov vrhovni poveljnik. Ho- 1 če pa, naj general kar ostane : na svojem mestu. -o- ZAKAJ PARIZ SE STOJI Danes bi bil ves Pariz v raz- ] valinah, oziroma dobesedno ] razblinjen v prah, če bi bilo vse : šlo po nazijskih načrtih. Naziji ^ so namreč dali položiti v pariške vodne kanale na tisoče min, * zraven so pa napravili neko pomoto, prav značilno za nazije. * O vsem tem poroča James W. i Walsh, ki vodi urad French ; Press and Information Service 1 na Wacker Drive v Chicagi. i Nemci nikakor niso namenoma 1 prizanesli Parizu. Kako je v ' resnici bilo, je Walshu te dni ' povedala neka mlada Francozi- 1 nja, ki je bila takrat v Parizu £ in je bila kapitanka pri franco^ 1 skih notranjih četah. i Nemci niso hoteli, da bi se * njihovim lastnim ljudem kaj s pripetilo, zato so se pri polaganju min posluževali francoskih delavcev. Ti so pa sproti sporočili za vsako mino, kje je bila " postavljena, francoski podtalni organizaciji. Prvi dan, ko so se Francozi Nemcem uprli, je šlo 500 mož in žensk na delo in so porezali vse električne žice, ki • so bile napeljane do min. Ko bi ne bili napraviil tega, bi danes Pariza sploh ne bilo več. o- SVEŽA HRANA CELO LETO Po vojni se ameriškim gospodinjam sploh ne bo treba ozirati več na razne letine čase, ko bodo premišljevale, kaj bi pripravile za na mizo. Vsake vrste sadje in zelenjava bo na razpolago celo leto, ker bodo Mr. Frank Laurich, Chisholm, Minn. 2,600 gl. Skupaj to pot dobi 79,900 nadaljnih glasov. Mrs. Mary Kogovšek, Pueblo, Colo., je prejela od: Mrs. Martin Težak, Crested Butte, Colo. 400 gl.; Mr. Konstantin Podlesnik, Kemmerer, Wyo. 1 novo in 6 starih, kar da 22,400 gl.; Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont. 2 nove in 7 starih, kar da 32,600 gl.; Mrs. Barbara Kolbezen, San Francisco, Calif. 400 gl.; Mrs. Agnes Stepanich, Cheryvalle, Kans. 400 gl.; Mrs. Mary Dolmovich, Chicago, 111., nova naročnina, ki da 22,500 < gl. Skupaj to pot dobi 78,700 nadaljnih glasov. Mr. Frank Urajnar, Indianapolis, Ind. je poslal te zadnje dni še 9 starih naročnin, kar mu da 3,600 nadaljnih glasov. m t Kandidatje se nahajajo ob zaključku kampanje v sledečih pozicijah: i REV. J. M. TRUNK, Leadville, Colo..................................721,415 glasov 1 MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, IlL._______________________________.274,325 " MRS. MARY KOGOVŠEK, Pueblo, Colo..___________________130,300 " MR. JOSEPH J. PESHELL. Ely, Minn" .........................126,900 " t MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, lad. ____________ 69,600 " i POSLEDICE NEMŠKEGA BARBARSTVA Krvava tragedija, skozi katero gre Evrcjpa zadnjih šest let, se bliža svojemu koncru. Za seboj bo pustila ta tragedija najžalostnejšo sliko človeške propalosti, ki je prinesla svetu grozno vsestransko uničenje pod masko človeškega umskega in znanstvenega napredka. Nemški umski in kulturni napredek se je vsestransko bohotno razvi jaLNero-ška tehnika je dosegala čudeže. Toda za kaj ? Ali je ta napredek bil uporabljen za dobrobit človeštva na zemlji? V gotovih ozirih da, v splošnem pa so ga Nemci uporabljali za svojo sebičnost, da bi dvignili sebe nad druge, druge za-sužnili in uničili. Pri tem so satansko uporabljali vse, vedo, znanost, tehniko in vse kar se je uporabiti dalo. Nobeno sredstvo jim ni bilo prenizkotno, nobeno prebarbarsko. Odličen holandski medicinec, ki se je bavil že pred vojno več let z dušeslovnimi boleznimi, je obiskal več krajev v Franciji, Belgiji ih zdaj že osvobojene kraje Holandije in je pred kratkim objavil pregled dušeslovnega stanja med prebivalstvi dežel, ki so bile pod nemško okupacijo. O tem pravi, da so neusmiljeni Nemci toliko zagrešili proti človeštvu, da se bo to poznalo na več generacijah v bodočnosti. Pravi: Naziji so ljudstvom vtepli v kri in mozeg neki strah pred večnim zasledovanjem in zalezovanjem. Tista pla-host, tista nezaupnost, da so vedno opazovani in zasledovani, se jih še vedno drži in se je ne bodo nikoli iznebili. Tudi na potomce bo šlo to deloma več ali manj in zato se bo ta vpliv poznal na več generacijah. Ta strah je uničil pri inteligentnih ljudeh vsako inicijativo, zato ne bo opaziti več let, najbrže več desetletij, nobene želje po kakem širšem napredku. Vse to bodo posledice nazijskega barbarstva. Naziji niso škodovali samo tistim, ki so jih zdaj dosegli, marveč še celi vrsti poznejših rodov. To izjavo je napisal mož, ki se bavi že dolgo let z raziskovanji dušeslovnih bolezni. Ni zapisal tega svojega mnenja kar tja v dan. Na podlagi opazovanj je to naredil. - Polagoma odpor demokratičnih narodov v svetu ugo-nablja nemški barbarizem. Bolj in bolj ga potiska v kot, kjer bo ugonobljen in se bo moral podati, če hoče ali noče' ali pa bo uničen. Zadnja dejanja te najbolj krvave drame v človeški zgodovini se odigravajo na poljanah Evrope. Krivci in zločinci bodo kmalu poklicani pred sodni stol. Kako jih bodo sodili? Kot kristjani kajpada ne moremo klicati na nje" maščevanja. Odpuščanje je največja krščanska čednost. Ampak nikjer ni zapisano, da bi ne smeli poskrbeti za bodočnost, da v tej ne bo takega ponavljanja, kar se je pri Nemcih ponovilo po prvi svetovni vojni. Stroga določba je tudi zapisana, da je treba vsako krivico na svetu popraviti. Ako si tega svet ne bo znal z%otoviti za bodočnost, potem se bodo slične tragedije ponavljale na vsakih par let Komaj bodo vzrastli novi rodovi, pa bodo prišla zopet nova klanja, ki bo vsako strašnejše od prejšnega. In kolikor bolj bo napredovala tehnika v svojih odkritjih in iznajdbah, topo večja nevarnost bo tudi za najoddaljenejše kraje in dežele. Noben prostor pod soncem ne bo varen v bodočnosti pred napadi. Zato bo človeštvo moralo zaščititi tudi znanost, vedo in tehniko, da je ne bo človeška hudobnost uporabljala za svoje zlobne načrte, kakor jo je doslej. Ako do tega ne pride, potem bo ves človeški napredek človeštvu samemu bolj v pogubo in škodo, kakor pa v korist vse to z aeroplani razvozili čez noč na vse kraje, takoj ko bo t zraslo in dozorelo po vrtovih v > katerem koli kraju. Čez noč , nam bodo pripeljali sveže sola-. te in podobnih stvari celih 2,000 milj daleč ali pa še dalj. i To bo posebno važno za raz-pečanje jagod vseh vrst, morskih živil, solate, paradižnikov, asparagusa, svežih fig, čredenj in marelic. Razne zračne linije že zdaj delajo tozadevne poskusne polete. -. -o- OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU" I I Alka- S«Itscr far I "Wtoil, "MotIsi Aft«- A chin* AcM Indir*stioa. PležZtl LgrcMgt. effective. , /f. P*- Miti* —-N. g^JLNERVINE^ PJJJCS wutr^H iTy.Th. I ''••o to Nam I Twtoa. Um only ms directed. » i i ■•THREE O'CLOCK..... and i havent slept a wink? Mm^S«K ^GHTS - how the time " drags! dSS1^1^? ^ houn- we *orry over things ^ "ndone- After such a night, weot K&tbVDonunS™r* t*™* than when we wfnt JSJift i**"?1? Tension causes many a wakeful Mid wakeful nights are likely to ciuselfer- wa Tension. Next time you&d Nervmiand tUmble ^ WOrry *** M-J nJ»«ERVINE 1U S^pZ^gft^«^ Effervescent Tablets, Large both eqt^^effSSKfJ5!' Š^L1^ Small Ek*2e - &«8t • . AMERIKANSK1 5L6VENEC >etek, 27. aprila 1945 " " PABERKI IZ RUSKE ZGODOVINE Kot vsi Slovani so bili tudi i Rusi razdeljeni v številna ple- £ mena in rodove; najznatnejši: : Sloveni ob Ilmenskem jezeru, < Poljani okoli Kijeva, Dere-vljani v Voliniji, Krivici ob iz- c viru Drine in Dnjepra in dr. j Ker niso imeli nikake skup- l ne vrhovne vlade in so živeli 1 med seboj v vednih sporih, so s si jih podvrgli njihovi sosedje, 1 na jugozapadu Kazari, na se- š verozapadu pa Normani iz -Skandinavije, katere so imeno- * vali Variage. Leta £62 so najeli prebivalci E Novgorod a (ob Ilmenskem je- l zeru) normanskega vojskovo- E djo Rurika, da jih brani pred ( tujimi navali. On pa se je po- c lastil vlade in postal ustanovi- č tel j ruske države (ime). — ° Njegovi nasledniki so si prido- 1 bivali vedno več ozemlja; tako si je njegov naslednik Oleg r (leta 882) pridobil smolensko * in kijevsko oblast in preložil n prestolnico v Kijev. — Igir, sin Rurikov in naslednik Olegov, k se je vojeval z Bizantinci in p sklepal z Grki trgovske zveze; n ubili so ga Derevljani, ko je s< pobiral davek; zavladala je vdova Olga za svojega nedora- B slega sina Svjatoslava, ki je le- Ui ta 972 padel v borbi s Pečene- vi IJ Rusi in mongolska država U] Po Svjatoslavovi smrti so se st borili njegovi trije sinovi za o- si blast, dokler ni Vladimir (980- se 1015) odstranil svojih bratov in in zavladal sam. Poljakom je vj vzel Rdečo Rusijo in prisilil (] litvanska, letska in finska ple- s mena ob Baltioku, da so mu gi plačevala davek. U Leta 988 se je oženil z bizan- K t in* ko pesarično Ano, sprejel li krščanstvo in razširjal grško M veroizpoved med Ruse in jih s li tem združil v en narod s poseb- ar np narodno cerkvijo. — Po nje- pi govi smrti je po dolgotrajnih sv bratskih bojih za prestol sled- di njič dobil vso oblast Jaroslav (c Modri, (lof9 — 1054), ki je uredil rusko cerkev, ustanav- to ljal škofije in gradil cerkve (na dc pr. v Kijevu cerkev sv. Sofije). |p Izdal je zakonik "R u s k a j a ra Pravd a". — Tudi v borbi s pc sosedi je imel uspehe; odločil- k, no je porazil Pečenege, vzel 0k Poljakom zopet Rdečo Rusijo, hr ki so jo ti zavzeli med ruskimi gg bombami za prestol, in osvojil da mnogo finskih pokrajin. — I- no mel je zveze z vsemi evropski-mi dvori, kjer je užival velik m, ugled. — Pred smrtjo je raz- m delil državo med svoje Štiri si- če nove in določil, da bodi veliki sfc knez vedno najstarejši, ki naj je stolu je v Kijevu (senioratsko na nasledstvo). To določilo je po- m, vzročilo stoletne boje v ruski dii državi. Izmed pomembnejših zi knezov je bil Vladimir Mono- da mah (1113 — 1125), ki je pridobil ostale kneze, da so ga pri- p0 znali za velikega kneza in da gp) se niso bojevali med seboj. Zmagovito se je bojeval s Po-lovci, Pečenegi in raznimi mon- e golskimi plemeni. — Ustanovil je je mesto Vladimir ob reki vic Kljazmi. Napisal je svojim si- j>u novom pred smrtjo "Pouče- j£ti nje'" šče Leta 1116 je umrl v pečer- ter skem samostanu v Kijevu me- ^ nih Nestor ki je napisal naj- de: starejšo rusko zgodovino: — mr "Pervonačalnaja lepotipis." jjj Po Vladimirovi smrti je za- Do Čel Kijev propadati. Na njego- no1 vo mesto se je pričela dvigati kir suzdalska kneževina med gor- roc njo Volgo in Oko, kjer je Via- gei dal najmlajši Vladimirov sin, dit Jurij Dolgoroki. je Leta 1169 je njegov sin in M« naslednik Andrej Bogoljubski ob zavzel Kijev sam, ga oplenil in tod si privzel naslov velikega kne- ga za, kot prestolnico pa si je iz- mo bral suzdalsko mesto Vladi- Mc mir. — Andrej je vladal strogo po in brezobzirno; je prvi ruski Ru II samodržec. 0?lovoljeni velika- - ši so ga ubili. — Vendar je Su- : zdal ostal središče Rusije še j j* dalje. Poleg Suzdala se je dvignila [ - do večjega ugleda na ruskem jugozapadu (v tako zvani Rde-1 - Či Rusiji) kneževina Halič, v i kateri je vladal proti koncu 12. > staletja knez Roman iz Vladi-, mira, ki je zatrl odpor velika-. šev in zavrnil napade sosedov, s — Tedaj je dobila dežela ime - Galicija in Vladimirija. L. 1205 — 1264 je vladali i njegov sin Danilo, ki je moral . priznati mongolsko nadoblast, . po odhodu* Mongolov pa je [ (1253) sprejel od papeža Ino- 1 . centa IV. karjevsko krono, s ' . čimer se je Galicija ločila od < . ostale Rusije, dokler se ji ni v -14. stoletju -zopet pridružila. < Ko je bila Rusija najbolj i razrvana, so pridrli iz Azije . Mongoli, katere je združil mongolski kagan Temudžin. Leta 1224. so ob rečici Kalki j* ki se izliva v Azovsko morje, J porazili Ruse in preplavili juž- 5 no Rusijo do Kijeva, nakar so 2 se vrnili v Azijo. i L. 1237 je Temudžinov vnuk i Batu udaril vnovič na Rusijo, r uničil po vrsti vse ruske kneževine (razen Novgoroda), 1. 1240 zavzel Kijev in ga razru- I šil, drevil dalje na zapad, opu- j stošil južno Poljsko, Morav-jl sko, Ogrsko in Hrvatsko, nakar jI se. je vrnil čez severno Srbijo I in Bolgarsko na vzhod in osno-, I val veliko državo Kipčak I (Kapčak) ali Zlata horda I s prestolnico v Sara ju ob Vol-j I gi. Država Kipčak je segala od ;| Urala do spodnje Donave. — I Kmalu nato so osvojili Mongo- I li Iransko višavje, Armenijo,)I Mezopotamijo in 1. 1258 uniči-jI li bagdadski kalif at in z njim I arabsko islamsko kulturo vil prednji Aziji. — Medtem so o- II svajali Mongoli tudi na vzho- I du in zavzeli Kitajsko in Tibet I (do 1280). Velika mongolska država je I torej segala od Tihega oceana !| do Sirije in Donave in imela jI Iprva svojo prestolnico v Ka- I rakorumu v Mongoliji, malo || pozneje pav Pekongu (kan I Kubilaj 1259 — 1294)__Pod I okriljem te velike države so o- I hranile ruske kneževine, ki so I se morale vse razen Novgoro- i I da ukloniti Mongolom, svojo'I notranjo neodvisnost in svoje'] kneze; plačevati so morale sa- I mo težke davke in pošiljati I Mongolom v potrebi pomožne;! čete. 240 let je trajalo mongol- I sko gospodstvo nad Rusi, kar ; I je na eni strani slabo vplivalo I na ruski narod, na drugi strani I mu je pa pripomoglo do ze-'| din jen ja, ko so moskovski kne-! I zi prevzeli v zakup pobiranje I davkov. V času tatarske nadvlade soji Poljaki večkrat zavzeli in go- I spodovali skoro čez celo Ukra- I jino in tudi čez Belorusijo. Ivan Kalita (1328 — 1341) I je postal "veliki knez;" dobil I je od mongolskega kana pra- '| vico, pobirati davek po vsej I Rusiji. Moskva je postala po-!| litično in tudi duševno sredi- I sče Rusije, ker je prenesel v I tem času iz Vladimira tja tudi I ruski metropolit Peter svoj se- I dež. Ivan je zgradil v Moskvi I mnogo cerkva in grad Kremlj. jI Njegov vnuk Dimitrij Ivanovič I Donski (1363 — 1389) je ob- I novil vrhovno oblast nad rus- I kimi knezi; uredil je v svoji I rodovini nasledstvo po primo- I genituri. Skušal se je osvobo- I fliti mongolskega jarma, 1.1380 I je porazil kana Zlate horde I Mamaja na Kulikovem polju I ob Donu (prva ruska zmaga), I toda ta zmaga ni imela trajne- I ?a uspeha; že čez dve leti je I noral Dimitrij zopet plačevati I Mongolom davek. — Kmalu I po smrti Dimitrija je pretrpela I Rusija napade Tamerlana (Ti- | murlenka), ki je Še enkrat ze-dinil vso mongolsko državo. Popolnoma je osvobodil Rusijo mongolskega jarma šele Ivan III. Vasiljcvič C1462 — 15C5), ki je združil večino ru-ruske zemlje s svojo kneževi-' no. Ker je bila razpadla med-' tem Zlata horda v tri kanatej ! (kazanski, krimski in Zlata horda), je 1. 1480 Ivan odrekel plačevanje davka in pokorščino. Zlata horda je skušala podvreči, toda brez uspeha, od te borbe dalje je bila Rusija svobodna. Ivan si je skušal priboriti na severu dohod do morja; ;toda 1. 1502 ga je nemški viteški red porazil pri Pskovu; pač j pa je pridobil Ivan vse ozemlje i med Desno in Soso, ki ga je bila nekoč osvojila Litva. Hotel-je zediniti vse Ruse ("gospodar vseh Rusov"). — Poročil se je z Zofijo, nečakinjo zadnjega bizantinskega cesarja | Konstantina XI., po čigar pad-ou se je imel za njegovega naslednika (združil je tudi bizantinski in ruski grb) tako v vladarskih poslih kot v cerkvenem oziru. — Pod vplivom svoje žene in njenega grškega I spremstva je uvedel mnogo bi- < zantinskih naprav in prevlada- : la so bizantinska naziranja ] nad normanskimi in slovanski- ] mi, zlasti v pravu (Ivanov za- - konik iz 1 1497), v literaturi in ] v umetnosti (stavbarstvu). ] -o--1 J DRAGOCENI TOVOR i Vse mogoče stvari morajo se- ^ ",daj prevažati z letali, precej nenavaden tovor pa je nosilo Metalo, ki je pred kratkim pre-! neslo 26 otročičkov, med kate-| rimi ni bil nobeden star več kot ket mesecev, iz mesta Quebec ■ pa v Chicoutini. Napravili 30 • jim posebne posteljice tako, da s se je vsaka ravno prilegala v • posamezen sedež na aeroplanu. . Te posteljice so imele tri krove, : tako da je bilo v vsaki prosto-. ra za tri malčke, eden vrh drugega. Mladi potniki so bile sirote nekega sirotišča v Quebe- !cii. -b- VEČ GASOLINA PO ZMAGI V EVROPI Kakor hitro bo konec vojne v Nemčiji, bomo dobili več ga-solina, morda dvakrat toliko kot sedaj. Talco je rekel tajnik Ickes. "Vemo, da bomo potre- c bovali za vojno tudi za naprej « ravno toliko visoko-oktanskega ° gasolina, kakor smo ga potre- * bovali do zdaj, če ne več. Ne bo ^ pa treba toliko avtomobilskega g gasolina za vojno na Pacifiku, * kakor ga je bilo treba v Evro- d pi," je nadaljeval notranji tajnik. "Je pa treba računati s tolikim številom možnosti, ker se 2 vse mogoče še lahko pripeti, da ^ ne moremo z gotovostjo vedeti, ravno koliko več gasolina bomo lahko dobili doma. Kolikor manj ga bo treba v Evropi, toliko več ga bomo imeli doma. ——o- ZAVEDEN NARODNJAK j tj| I Med Hrrali t Waukeganu In Norih i Chicagi, I1L, ki sodelujejo s Jugoslo- < rani ki m vojnim relifom je posebno ' idličen Mr. Frank Ferpich is 1104 Kdamt St., North Chicago. I1L, ki ga j predstavlja ta slika. Veliko je potna- i jal pri tem delu in je obenem s dru-jimi Hrvati znatno prispevaL da ' rlada med Slovenci in Hrvati v teh 1 dveh mestih tako velika vzajemnost. 1 -0- « POMAGAJTE AMERIKI DO 1 ZMAGE! KUPUJTE ZVEZNE 1 VOJNE BONDE! 1 _ t NAZNANILO? IN ZAHVALA S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem ter vs«*j javnosti, da je nam dne 23. marca 1945 za vedno zatisnila oči, previdena s sv. zakramenti, nasa dobra mati in stara mati Margaret Petrovčič (rojena MERLAK) Pokojnica je bila rojena v Borovnici na Notranjskem, odkjer je prišla pred blizu petinpetdesetimi leti v Ameriko. Bivala je vas cas tu v • Chicago, 111. do svoje smrti. V imenu pokojnice in vseh nas objavljamo to naznanilo in zahvalo ter se želimo z njo zahvaliti najpreje vsem našim blagim čc. gg. duhovnikom, najprvo č. g. župniku P. Edwardu Gabrenju, za tem čč. gg. pomožnim župnikom P. Andreju Svete in P. Jeromu Selaku, kakor tudi bivšemu pomožnemu župniku č. g. sedaj vojaški kurat Cpt. Leonard Bo-golrau, za vse obiske, ki so jih napravili pri pokojni za časa njene bolezni, kakor tudi za vsa tolažila ob njeni zadnji uri ter podelitev sv. popotnice in na to za lepe opravljene pogrebne obrede ob njenem pogrebu. Iskrena hvala tudi č. g. župniku P. Aleksandru Urankarju iz So. Chicage za obiske. Za tem želimo izraziti prav prisrčno zahvalo Mrs. Mary Koporc, Mrs. Mary Krapenc, Miss Mary Nartnik in vsej Miller-Merlakovi družini, ko so prihajali za časa bolezni k pokojni streči in pomagati, kakor tudi ob času njenih zadnjih ur. Najlepša hvala vsem številnim prijateljem in znancem iz Wauke-gana in Chicage, ki so pokojno obiskovali v bolezni in ob času, ko je ležala na mrtvaškem odru. Dalje iskrena hvala vsem društvom, kot društvu Marija Pomagaj, stev. 78 KSKJ, društvo sv. Neže, štev. 826 R. K. Borit., Družbi sv. Mohorja, Maternemu društvu in Tretjemu redu, za sv. maše, vence in cvethce- - ~ rfij *idwnm Pcsebno želimo zahvaliti še vse one, ki so za pokojno naročili toliko sv. maš, kar je pokojna gotovo najbolj vesela in ji najbolj koristi. Zahvala vsem tudi za poklon jene cvetlice in vence pokojni na krsto, kakor tudi vsem za vse obiske v bolezni in ob času, ko je ležala na mrtvaškem odru. Navedli bi imena vseh, ali preveč jih je in ni bilo nam moči se vseh zapomniti. In da bi koga ne izpustili, zato imen ne navajamo, ampak naj ponovimo še enkrat vsem, kar koli je kdo storil za pokojno, v času njene bolezni, ali ob njeni smrti in pogrebu: prav iskreno in prisrčno zahvalo! To naj velja vsem in za vse. Kcnčno naj zahvalimo tudi našega slovenskega pogrebnika Mr. Louisa Žefrana, za tako lepo urejen in oskrbljen pogreb. Od Tebe draga mati in stark mati, od katere smo se že poslovili ob grobu, naj se tu še enkrat javno poslovimo, želeč Ti božjega počitka in miru pri Bogu v nebesih. Z Bogom in spavaj v miru, dokler se ne snidemo gori nad zvezdami pri Bogu! Žalujoči ostali: JOHN PETROVCIC, sin; SOPHIE PETROVČIČ, sinaha; MARGARET, FRANCES in ANNAMAY, vnukinje. Chicago, Illinois, 23. aprila 1945. ^ ■■i J; M. Trunk jy—--J TEDENSKI KOLEDAR s 29. Nedelja — 4. po Veliki noči v 30. Ponedeljek — Katarina Sijenska MAJ, 1945 1. Torek — Filip in Jakob 2. Sreda — Atanazij 3. Četrtek — Najdba sv. Križa 4. Petek —^lorijan, mučenec 5. Sobota — Pij V. / ČETRTA NEDELJA PO VELIKI NOCl "Ostanite v Uti hiši, ne hodi- : te od hiše do hiše" (Luka, 10, j 7>- Apostol opominja v berilu: ; "Da bi bila vaša srca med spre- i menljivimi zadevami sveta . . . ] b ustaljena tam, kjer je pravo ve- i ■ selje". Besede tega opomina se i I lepo skladajo z opominom Zve- ' a ličarjevim, ki zahtevaneko sta- ] - novitnost celo v zunanjih po- \ * svetnih zadevah. "Ostanite v \ b isti hiši... ne hodite od hiše do i t. hiše". Vsakdanja izkušnja uči, ( da dosežejo uspehe le tisti, ka- £ ) teri se trdno in trajno držijo i t svojega 'žaba", ostanejo, če le ' mogoče na enem kraju in ne j dirjajo vse življenje za delom ~ od kraja do kraja, ako res raz-I mere k temu ne silijo. Ob prili- ^ I kah izrednih razmer poseže ce- ) I lo država pogostoma vmes in ne I dovoli neprestanega izpremi- 1 . ... t I njanja, omeji toraj vsaj začas-I no osebno svobodo. Delo more ® I biti uspešno le, kadar je stalno. J I Cl6veška narava je taka, da ® I gola izprememba zunanjih za-I dev ne nudita uspehov, ako se V I človek sam ne izpremeni. Kdor vedno izpreminja, do ničesar Jne pride. ^ Tudi kristjan stoji pod vpli- n j vom zunanjih in časnih razmer, a Stalnost vpliva tudi na stalnost S notranjih zadev in duhovnega življenja. In če res razmere si-" lijo do izprememb, ne smejo zrušiti duhovne stavbe. Da doseže večno življenje, na to mo-' rajo meriti vsa krščanska stremljenja, vsi nameni, v prvi vrsti molitev brez prenehanja. To je glavno, k«r bo stalno, in pri nestalnosti življenja mora to stalno ostati. Vsaka tudi potrebna izprememba v zunanjem življenju je samole slučajna, in bo le slučajna, ako je stalnost pri dosegi glavnega namena. To je pomen opomina: "Ostanite v isti hiši ... ne dirjajte od hiše do hiše." Sv. Monika, mati Avguštino-va, je vzgled ne le materam, vsakemu mora biti vzgled. Do 15 let je bila stalna pri molitvi, da spravi sina od zmote do resnice, ni odnehala, ni popustila ... in uspela je, Avguštin je prišel na pravo pot in postal eden največjih svetnikov cerkve. Izprememba ne osrečuje, veselje mora biti stalno, večno.. -o- Vi rad! berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero nov%£ lz vase naselbine. Poročajte novice in dogodke ▼ "Aar. Slovencu". . ŽENSKE ' Delo pri miri in v kuhinji - podnevi ali ponoči delni ali celi čas Uniforme in hrano dobite brezplačno. Dobri delovni pogoji — od WLB potrjena Lestvica za plače in napredovanje DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. 2100 SO. 52nd AVENUE, CICERO, ILLINOIS Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1925 So. 52nd Avenue 8 A. M. do 6 P. M. I HHHBHHMIBHHHHHHlHHHHi DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd* Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon ▼ uradu in v stanovanju CANAL 4958 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■I LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois ■ Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. * In M^^-mrUkm Petek, 27. aprila 1945 ~~ === JUtfetttKAKŠkt fetbVEtteČ: Stran 5 v Družba MM sv. Družne j (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29, novembra 1114. , v Zedinjenih Državah C-J^S, IA|^f m Inkorp. v dri. Illinois ] Severna Amerike OCOCZ. JOUCl, Ul. 14. maj* 1I1S NaJe geslo: "Vse za vero, dom In narod; vsi za enega, eden za vse." , GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, IlL Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Illinois , 1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 6951 W. Oakdale Ave., Chicago 34, Illinois. , 1 podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette S t, , Ottawa. UL Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois ' Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St, Joliet, UL Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, IlL Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. ' Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, UL NADZORNI ODBOR: ' ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St, Chicago, UL JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St, North Chicago, Illinois JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St, Joliet, IlL POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. MARY KOVAČIČ, 2456 So. Avers Ave., Chicago, UL JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, IlL Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, ' 510 — 10th St, Waukegan, IlL 1 ' URADNO GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, HL ' Do 1. jan. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in > njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru- 1 » gih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. < i Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z 1 , ne manj kot &člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- < ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladin-' ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni ' » certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year , Endowment Vsak certifikat qosi denarno vrednost, katera se vsako 1 ( leto viša. ]* ^ * -ni h v Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolni- < ško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi ža razne opera-f cije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi- ► ence tabeli. DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in »ngi»čiri « t Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno , sredo! , Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali < ustmeno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Ume St. Joliet. UL ■ F ' » % ^ — — — — — — IZ URADA GL TAJNIKA DSD Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam: Dr.lt Ime Mane, 1945 1 Joseph Jerman ........................................................$ 6.50 Anton Liberscher .................................................... 50.00 Jacob Terlep ............................................................ 20.00 Cecilia Riffel................................................._________ 20.00 Frank Terlep .........._.............................................. 38.00 S Frances Trdin, pol................................................. 14.00 5 Frances Hren .......................................................... 30.00 8 Michael Smajd ....................................................... 25.00 11 Math Sutej .............................................................. 24.00 Agnes Widina......................................................... 29.00 12 Ursula Ambrose ...................................................... 30.00 13 Andrew Glavach..........:............................J,........... 10.00 17 Cecilija Blecich........................................................ 20.00 Anna Kilovich.......................................................... 47,00 Skupaj............................,....................—f363.50 Izplačali za operacije: 4 Victor W. Krall, Cert. 6138 ...............................$ 75.00 13 Clara Foys, Cert. 5173 .......................................... 100.00 Skupaj ...................................................$175.00 Za D. S. D. FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. KONFERENCA AMERIŠKIH REPUBLIK Med - ameriška konferenca, ki se je vršila pred kratkim v zgodovinskem gradu Chapulte-pec, v Mexico City, je vzela v pretres vojne in mirovne probleme, ter je obenem precej pokrepila "vezi dobrega sose-stva" med dvajsetimi ameriškimi republikami, ki so bile zastopane na tej važni konferenci. Ker je bila varnost Zapadne Hemisfere eden najglavnejših predmetov konference, je bil tudi najvažnejši zaključek zborovanja dogovor o akciji z ozi-rom na potrebo skupnega nastopa proti morebitnemu napadu ali agresiji. Ta dogovor ta-korekoč zasenči vse druge uspehe te konference in je zdaj poznan pod imenom "Act of Cha-pultepic". f | i |fi | i ra^ot3eam°r^kV tegab^.°govo^ paeje, samostojnost in politično neodvisnost, ter so tudi podpisale zaobljubo sodelovanja v obrambi katere koli ameriške države v slučaju, da isti preti agresija ali sovražni napad bodisi od strani ameriške, evropske ali katere druge sile. V izpolnjevanju te obljube se bodo podpisane republike poslužile mirnega načina izravnavanja morebitnih sporov, toda v skrajni potrebi pa bodo tudi u-porabile silo proti agresorju. Ta medsebojni pakt je veljaven tako dolgo kakor dolgo bo trajala vojna, toda pozneje, tako je bilo dogovorjeno, se bo skušalo nadomestiti sedanji pakt s trajnim dogovorom medsebojnega sodelovanja in pomoči v tem smislu. Ker je dogovor dosežen, na konferenci v -vMehiki nekakšen krajevni pakt,"ki krije le Zapadno Hemisfero, bo moral biti vdelan v ogrodje svetovne organizacije za ohra- N AZIJSKA BOLNIČARKA p: ^■■■MUNHHii Balo oblečena bolničarka je v skupini ujelih Nemcev, ki so se udali mošem 36. divizije prideljene 7. ameriški armadi. Ujetniki korakajo proti zaledju, med tem ko se ravno pelje mimo poln iruk ameriških vojakov na fronto v predelu Schweien, Nemčija. no miru, katera bo natančnejše izdelana in začrtana na bliža-; joči se konferenci Združenih! Narodov v San Franciscu kon-* cem tega meseca. , Pogodba ameriških republik je značilna z ozirom na medsebojne odnošaje držaV zapadne hemisfere ne samo radi var-rostnih pogojev katere vključuje, pač pa tudi, ker zaznamuje preobrat tradicij onalnega naziranja latinskih Amerik napram tej deželi. Dozdaj so te dežele ozir. njih vlade pogosto naglašale in izjavljale, da se ne sme nobena ameriška država vmešavati v zadeve kake druge ameriške države pa bilo to iz kakršnega koli vzroka. Sedaj pa 40 takorekoč prvitLv zgodovini zapadne poloble te dežele povabile Zed. države, da z njimi sodelujejo, če treba tudi v Centraini in Južni Ameriki. Zgodilo se je tudi prvič, da so vse ameriške republike podpisale dogovor skupne akcije proti morebitni agresiji od zunaj ali od znotraj. Nekateri politični opazovalci vidijo v tem svarilo Argentini, ki je bila edina amerška republika, -ki ni imela zastopstva na omenjeni konferenci. Vzrok odsotnosti Argentine leži v njenem dejanju potuhe osiščnim agentom in vplivom ter v fašističnih smernicah njene vlade, katera je bila sestavljena pred letom dni in katere Združene države, kot tudi mnoge latiftčko-ameriške države niso priznale. E SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) da bo že čez dve uri prišel zdravnik, da mi polagoma pove, da moj mož leži v tovarni? Zadel ga je mrtvoud na desno stran.'In kmalu nato mi ga štirje možje prinesejo na nosilnici v hišo. Kdo naj popiše žalost mojo? Zdravnik me je vprašal: "Ali boš mogla sama streči možu?" Rekla sem, "Bom!" Štiri dni je ležal med življenjem in smrtjo. Nihče ni smel k njemu kot zdravnik in jaz. Pripravljenemu na vse se mu je začelo stanje obračati na bolje. Tri tedne je ležal in ni se smel in ne mogel ganiti. Po treh tednih se je smel malo usesti. In tako zdaj precej časa že lahko hodi po hiši. Zdravnik mi je rekel, da ni imel še nikoli takega slučaja. On pa se je nasmehnil in rekel: "Zdaj lahko verjameš, kako trdni smo kovači." Imel je težko delo in je dostikrat rekel, da ne bo mogel dolgo tako delati, pa da bi rad vsaj še par let vzdržal, da bi si "baby", to je mlajši sin, kruh služil. Pa ni vzdržal, ker ga je prej zadela ta nezgoda. Tako nosimo križ, ki ga je naložil On, ki nas je odrešil s križem. Jaz pa pro- 1 ». Vprašanje Argentine V sistemu zapadne poloble je bilo eno od najvažnejših vprašanj s katerim so se bavilj delegatje na med-ameriški konferenci v Mehiki. Naziranje napram Argentini ni bilo sovražno in konferenca je izrazila željo, da se bo 'argentinsko ljudstvo, ki je vedno bilo nedeljiv del Unije Ameriških Republik" tudi v bodoče znašlo na pravi poti, ki bo vodila v smer politike vseh ostalih ameriških dežel . . . ter napovedalo vojno Japonski in Nemčiji in s tem seveda podpisalo resolucije sprejete na konferenci v Mehiki . . * (Argentina je kmalu po zaključeni konferenci formalno napovedala vojno NemčijiJLn Japonski.) „ Delegacija mehiške konference je odobrila predloge sprejete na konferenci v Dumbarton Oaks za zgradbo svetovne organizacije za ohrano miru, dalje je odobrila ekonomski carter za ameriške dežele, katerega cilj je dvigniti življenski standard ljudstva na ameriškem kontinentu, ter razrešiti delavske, in splošne probleme za ljudsko blaginjo. Konferenca je tudi sprejela predloge za pokrepitev pan-ameri-škega sistema in podprla resolucijo za svobodo javnih informacij, ter se tozadevno tudi sama ravnala po tem pravilu, ko je dovolila predstavnikom tiska vstop na svoje seje odborov in odsekov. F.L.I.S.—Common Council. sim Boga, da bi se moj mož vsaj toliko pozdravil, da bi lahko hodil lepo zunaj. Mogoče se še toliko okrepi, da bo mogel še kaj lahkega delati. Brala sem tudi, da se je' oglasil iz nemškega ujetništva sin od Mrs. Keber iz Waukegana. Vidite, Mrs. Keber, da niste zastonj upali? Vsi Vam iz srca privoščimo, da Jožek še živi, čeprav je v ujetništvu. Tudi častitamo Mr. Frank Ulčarju iz Gilberta, da je srečno prestal težko operacijo. To-raj, Mr. Ulčar, Bog Vam daj še dolgo ljubega zdravja, da boste lahko še dosti naredili za vse katoliške liste, za katere ste zastopnik. Ni treba posebej omenjati, kako žalostni smo bili ob tako nagli smrti našega očeta Roose-velta. Bog mu daj lepo mesto v nebesih. Ako si ga je kdo zaslužil, si ga je on. In Bog daj pomoč našemu novemu . prezi-dentu, da bo imel moč skonča-ti, kar je pokojni Roosevelt začel. Sicer pozno, pa boljše kot nikoli, se'zahvalim Mrš.* ICotze^z Montarie, ki me je nominir^la v času kampanje za Novi Svet, in vsem drugim, ki ste glasove poslali zame. Človeku se lepo ridi, ko ima toliko nepoznanih prijateljev. Torej še enkrat lepa hvala. V kampanji Am. Slovenca vem, da ne bo zmagala: Minnesota. Zatorej želim, da t>i zmagal Rev. Father Trunk, ker ga bralci Am. Slovenca zelo čislajo in ljubijo. Pozdravljam vse naročnike in osobje Am. Slovenca. O priliki se še oglasim. Mary Delak. DOGODKI iz slovenskih naselbin Se vrnil iz ujetništva New York. — Iz nemškega ujetništva se je vrnil T. Sgt. John Petrič, nečak tukajšnjega slovenskega župnika Rev. Pija Petriča. — Dne 17. nov. je bil ujet na Holandskem, kjer je bil tudi ranjen. Iz ujet-ništvaništva so ga rešili Rusi, ko so zavzeli Vzhodno Prusijo. Dne 14. aprila je dospel v Boston in bil radi telesne oslabelosti poslan v bolnišnico. Z njim vred se je iz ujetništva vrnilo več drugih vojakov, ki so jih naciji dobro izstradali. Nov grob New York. — V bolnišnici je umrla Fanny Gradišek, doma iz Domžal, stara 70 let in v Ameriki čez 30 let, ves čas v tem mestu. Bila je vdova brez otrok. PRODA SE HISA 3 petimi sobami z 1 a krom zemlje, kurnico, itd. Cena $4,000. Louis Krahula, 8330 So. 79th Ct., Oaklawn, 111. % , 3x PRODAM 3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Nahaja se na Harding Ave. in 22 cesti. Cena je $9,000; 2-stanovanjsko zidano hišo po 5-6 sob; centralna kurjava; najemnina $110 na mesec. Nahaja se na 24. cesti in Lawn-dale Ave. Cena je $12,700; 3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950; Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, 111. Telefon Lawndale 2000. DRUŠTVO SV. VIDA iter. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor ca leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Joa. J. Nemanicb. 7505 Myron Aye. Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v meseca v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmrni se prične pobirati ob 1:00. Na doma tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Pristopite k DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. & V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • • FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC, tajnik. 1045 Wadsworlh Ari« No. Chicago. IlL ANTON BESPALEC. SR» blag. BUY IXTIA^IFVM/ , BONDS TODAY! <£i|f| Tem potom se želimo zahvaliti vsem. ki so kaj dobrega storili za naio sestro in teto, pokojno NR^l^^mAR ki je umrla 25. marca 1945. V prvi vrsti prisrčna hvala č. g. župniku Milan Slaje. za < obiske, tolažbo in sv. zakramente, ki so jih delili pokojni, ter za lepo opravljene cerkvene obrede ob pogrebu. Hvala Rev. Ludvik Viranlu za asistenco ob pogrebu. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so obiskovali in tolažili pokojno v njeni težki bolezni. Posebna zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše. ki so naklonili cvetlice, ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile in žrtvovali svoj delovni čas ob pogrebu. 1 Prisrčna hvala društvom. Oltarnemu društvu, društvu Marije Čistega Spočetja, it. 85 KSKJ, ter Slovenski Ženski Zvezi 40. za molitve in lepo udeležbo pri pogrebu. Iskrena hvala ženam-članicam vseh treh društev, ki so pokojno nosile na njeni zadnji poti v cerkev in do groba. Naj Bog vsem vse obilno povrne. ■ h > / Pokojno pnporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: j Sestri: ANTONIJA, PERUSEK in družina; JUSTINA PAUL in družina. Lorain, Ohio, dne 27. aprila 1945. _> i-r.- ** _ NAZNANILO IN ZAHVALA S potrtim srcem naznanjamo vsem našim . sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 2. marca 1945 daroval svoje mlado življenje na bojnem polju na otoku Ivo Jima v Pacifiku, naš ljubi sin in brat # H Cpl. John Turner, mL v starosti 26 let. Pokojni je bil rojen 3. maja 1919 v ChicagL Illinois. Ob tej priliki želimo prisrčno zahvaliti vse, ki so nam iz-> razili sožalje in nas tolažili, ko smo prejeli to žalostno vest. Najlepša zahvala č. g. župniku P. Edwardu Gabrenja, k! so darovali za pokojnim sv. mažo zadušnico in opravili molitve, kakor tudi njihovima pomočnikoma čč. gg. P. Andreju Svete in P. Jeronimu Selaku. Prisrčna hvala njegovemu krstnemu botru Mr. in Mrs. Matt Zver in birmanskemu botru Mr. in Mrs. Martin Gyura za vse. kar so dobrega storili. . v » Najlepša hvala tudi Mr. Louis Žefranu za njegovo dobrodelnost v sadevi. Iskreno zahvalimo tudi vse tiste, ki so se spomnili pokojnega z naročili številnih sv. maš. ki se bodo brale za pokoj njegove duše. Od Teb« dragi sin in bral. se pa poslovimo z najtežjim sr-c»m, toda 1 zaupanjem v božjo voljo, da se vidimo enkrat gori nad zvezdami. Kličemo Ti z Bogom in počivaj v miru! Žalujoči ostali: JOHN TURNER, oče; MARY TURNER, mati; STEVE, I ^ FRANKIE, in JOSEPH, bratje; VERA, GIZELA, AGNES in THERESA, sestre. Chicago, 111., dne 27. aprila 1945. ' . .< • - 1 ' ' OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH. \ Stran 6 AMERIKANSK1 SLOVENEC Petek, 27. aprila 1945 Dušica - Rožamarija » " Agnes Gunther Tudi z največjimi dolgočasneži imam usmiljenje. Saj ne morejo nič za to, da nimajo oči! Ce bi ne imela prijateljev, bi bila hudoben in trmast otrok. Ako se vedno komu poreče: 'laži' ali 'ti revica', mu zrastejo hudobne misli, koprive in trnje. In morale bi vendarle lilije in vrtnice in majhne vijolice rasti. — Dva izmed teh, ki stopajo z lahnimi nogami, prav posebno ljubim. To sta: 'najlepši' in 'ona'. Kadar je najlepši tu, se moram vedno smejati. Postanem srečna in bi najrajši plesala. Tedaj pravijo: 'Kaj je malčici? Danes je razigrana in malce zmešana.' Ti pač ne vedo, kako se veselje v srcu smeje. Kadar je ona tu, često plakam. In tedaj mi je, kot bi bila ponoči spala in bi se odprla nebeška vrata ter bi prišla od tam sapica name. Najlepši ffosi zelenosrebrno suknjo in trakove in verižice in zapone. Ima dolge temne lase, ki se na koncu kodrajo in nad čelom delijo. Sličen je grškemu Erosu v modri sobi, samo da ima on brČice. Na verižici ob njegovem vratu visi lesen, barvan ptiček. Ima tudi gosli in neko stvar, ki ima zadi trebušček. S vsem tem dela godbo. Ko bi jo mogla čuti! Toda ta se le sliši, kadar hočem zaspati ali pa, če je na lipi svatba. On me je tudi naučil lilijenega plesa. Tudi od nje se morda kaj naučim. Toda to je vse pretežko zame, ker sem še premajhna. — Morem li mamo zares ljubiti, je nikdar užalostiti in nič slabega o njej misliti? Ko bi Harro "njo" videl, bi napravil najlepšo sliko na svetu. Pa Harro 'je* ne vidi niti ne smem ž njim o 'njej' govoriti in tudi o 'najlepšem' ne. To je prepovedano. Zato pišem v tajno knjigo vse, kar vem o prijateljih. Ko sem bila še tako majhna, da sem spala v rumeni postelji pod rožnato odejo, tedaj sem 'njo' prvič videla. Ležala sem v svoji posteljici. Malce se je danilo in barve so že začele plesati, kakor to zjutraj delajo, kadar se zbudimo. Ob moji posteljici je stala prvotno španska stena iz zelene svile. To so pa odstranili, ker je gospodična Braun vžgala v njo luknjo. Zjutraj sem redno zrla v to steno, ker so na njej barve najlepše plesale. Naenkrat je španske stene zmanjkalo. — Tu je bila temna dvorana s čvrstimi, o-kornimi strebri. Stene so bile zelenočrne s kamni, ki so viseli iz stene. Brlela je majhna rumena lučka in ena zla rdeča. Ob prvem stebru je stala 'ona'. Bila je čisto bela, njeni lasje so bili prosti in so padali čez njena pleča do kolen. 'Ona' ima neizrečeno lepo lice. Ah, ne najdem nikogar, ki bi ji bil malo podoben, da bi mogla poreči Har-ru: Takšna j^ ona!' Njeni lasje so temnejši od mojih in Harrp jih nosi v svojem prstanu po božji volji. Menil je bil sicer, da so moji in da sem mu jih jaz vložila. — 'Ona' je kraljica! Pogledala sem jo in začela sem kričati. Roke je imela povešene in hudo, zelo hudo je trpela, ker mora tu doli biti. — Kar je prišla Babeta po mene in mi je rekla, da sem sanjala. In zelena stena je bila zopet tu. — . , * Enkrat sem jo vicjela na lipovem deblu t najlepšim. Bilo je opoldne in zelo vroče. Lipa je cvetela. Nekajkrat je bila tudi ponoči pri meni. Moram mnogo na njo misliti. Prvič se je zelo hudovala nad menoj, ko sem ležala na kamnitih ploščah. — Drugič je stala ob podnožju moje postelje in tedaj sem videla široke rdeče lise na njenih rokah. Rdeče lise, toda ne, kakor jih mi imamo. Niso takšne kot pri meni in pri papanu. To so bili globoki kolobarji kakor brazgotine. — * Zdaj pa moram pripovedovati o gradu molka. Tja sem šla s papanom in z mamo. Prav za prav bi morala iti tja s Harrom, ker mi je bil to obljubil. Sicer drži vedno svojo obljubo, toda tokrat je ni držal. — Pred gradom molka je studenec. Iz tega moramo piti, ker je studenec vil In ker je 'ona* iz njega pila. 'Gizela, Gizela,' šumlja studenec. Ah, sem se čudila, ko sem sli- šala njeno ime! Njeno bližino sem slutila. In zdaj jo pozna studenček in ve celo za njeno ime. Papa in jaz sva zajela in pila iz enega kozarca. In medtem je žuburel studenec: 'Gizela, Gizela, Gizela.' — Nato sem stopila s papanom skoz visoka vrata: Tu je sedel 'najlepši' pod okencem v stopnišču, odkoder se gre navzgor. Držal je pred seboj gosli in bingljal z nogami. Pogledala sem ga, toda on me ni poznal. In šla sem po stopnicah navzgor. Te so škripale, kot bi hotele nekaj povedati, pa niso mogle. Ko sem stopila v sobe, sem takoj vedela, da sem bila že pogosto tu. O, že pogosto! Ko so še modri možički sedeli po tramih, nad vratmi in ob vrvicah viseli izpod stropa. Prav tiho sem morala stopati in bilo mi je strašno, ko je mama postala tako glasna in je vzkliknila: 'diši po duhovih!'. V sobah so mnoge reči za 'njo' vedele. Ne vse! Toda ogledalo v temnem okviru je videlo njen obraz in ga je zopet pokazalo. Morebiti pači zdaj ogledalo zato vse obraze, ker mu ni nobeden več všeč. — Morala bi piti čaj, pa nisem mogla, ker mi je bilo hudo pri srcu. — Nato sem šla po sobah. — Neka vrata so bila odprta in videla sem 'njo'. Vztrepetala sem, da sem se morala držati za duri. Izpod stropa je visel modri možiček in je položil prst na ustnici, kot bi hotel reci: Molči! Odtod ima grad svoje ime. Tu je stala velika postelja z nebom in s krasnimi zavesami iz nežnomodre svile, v katero so bile vezene pestre cvetlice. V postelji je ležala 'ona', pokrita z rumeno svileno odejo. Njeni dolgi, zlati lasje so ležali na blazini in so se usuli čez rab postelje. %Njene roke so bile čisto bele ko cvetje gozdne deteljice in so imele modre črte. Ob ročnih sklepih se je videlo, da so to strašne brazgotine. Ležala je popolnoma mirno. Bila je kot grobni spomenik iz marmorja in zlata. Zdelo se mi je, da je mrtva. 'Ona' ni bila sama. Tu je bila tudi majhna, prijazna stara gospa. Nosila je avbico na glavi, ki je segala v čelo. Navzoč je bil še star gospod z belimi lasmi in rdečo brazgotino čez čelo. Ta stari gospod je bil podoben samostanskim pridigarjem. Nosil je tudi bel ovratnik, črne nogavice in čevlje s sponami. Kar je Gizela zopet odprla oči in videla sem, da ni mrtva. Dvignila je malo glavo ter zrla v modrega možička in se smehljala, kot bi ta dva imela kakšno skupno zadevo. Kdor je videl, kako se je smehljala in zrla v lesenega možička, tega vse življenje ne pozabi. Pogledala je tudi mene, pa me ni spoznala, kakor me tudi najlepši ni poznal. V hipu je veter zaloputnil vrata. Papa jih je sicer zopet odprl, toda že je bilo vše izpre-menjeno. Nikjer več možička pod stropom ! Le postelja je še bila tu in ogledalo, v katerem se je bil zrcalil stari pridigar. Zavese so bile postale sive in lepe cvetlice so pcfbledele. Rumeno svilena odeja je bila ob robovih razcefrana in stene niso bile več bele in rjave. — Čestokrat moram razmišljati, kako je prišla 'ona', ki je bila vendar kraljica, v dvorano stebrov in kdo ji je zadal ta znamenja na njenih nežnih rokah? Zakaj je sedel najlepši v stopnišču in je bingljal z nogami? Čemu sem jo tolikokrat videla v Braunecku? V srebrni obleki, ki šumi in se lesketa in se v mesečini vliva po nji, kot voda z majhnimi valčki? — Knez odrine rdeči zvezek in pogleda kvišku. Nad njim je visel prijazni poletni mladenič in je kazal s svojim srpom na poslednji lunin žarek, ki se je umikal po tleh. — Na knezovi roki zazveni zapestnica, katero mu je bila poklonila mlada kne-ginja. "Smešna, otročja šara," zamrmra predse. — "Mar naj še nadalje gledam to suženjsko verigo?" Brž pritisne na zaporo.' (Dalje prihodnjič)* 91LUV111 KUJ I V INU1KA- NJOSTI BERLINA; DRUGE RAZNE VOJNE VESTI I ' (Nadaljevanje s 1. strani) rovih prihajajo zdaj-tu in tam za ruskim hrbtom na plan in povzročajo težave. Kazen dobre tretjine v glavnem delu mesta je vse drugo pod kontrolo Rusov. Poročevalec lista '"Rde-ča zvezda" iz Moskve poroča, da se proti Rusom bori vse kar leze in gre. Na ta način bo Berlin popolnoma porušen. Nemci nudijo močan odpor proti Angležem v Holandiji. Angleški pritisk gre zdaj navzgor proti Danski in proti drugim delom severne Nemčije. Rim, Italija. — V sredo je poročala radio postaja iz Beograda, da so Titovi partizani prišli v smeri od Sušaka in napadli mesto Reko. Več poročilo ne omenja. mm m RUSI OSVOBODILI HERRIOTA London, Anglija. — Ruske čete, ki so blizu Berlina zajele nemško taborišče za politične ujetnike so med drugimi osvobodili tudi bivšega francoskega premierja Edouarda Herriota, ki je zdaj star 72 let. 25 Packers & Movers Needed at once Good Salary Permanent Work Apply 4. ANDERSON BROS. Storage 3141 N. Sheffield Ave. My Thla&ng... My Money... My Time Bb will stay In this BBffiM war to the finish JHH[ -C»»r, America* VBOMBkH Hot point? ELECTRIC KITCHENS Ranges - Water Heaters - Refrigerators - Home Freezers - Dishwashers - Combination Refrigerators - Wringer-Type Washers - Automatic Washers -Clothes Dryers - Portable Ironers - "fable-Type Ironers - Garbage Disposalls - Cabinet Sinks -All-Steel Cabinets • ki jih izdeluje EDISON GENERAL ELECTRIC APPLIANCE CO. ie 40 let. Izdelki garantirani glede trpeioosti in lepote. Nabavili se jih boste lahko v kratkem na lahka mesečna plačila pri MEDEN'S HARDWARE Slovenska trgovina z železnino, barvami in električnimi potrebščinami 1804 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL TeL Seeley 7S38 P. S.: Pridite po brezplačno knjižico, ki vam da tu pojasnila in načrte za moderno kuhinjo. Imeli bomo t zalogi GENERAL ELECTRIC RADIOS. IRONS, TfcjXSTERS. MIXERS. VACUUM CLEANERS. GEORGE KOBE Slovenska GROCERIJA IN MESNICA 223 No. Broadway, Gilbert, Minn. Telefon 126 Pri nas dobite vedno najboljšo kvalitativno grocerijo, vse vrste meso in drugo blago. Kupcujemo tudi s živino, kožami, perutnino in prodajamo vse vrste krme. SE PRIPOROČAMO! j IZŠEL JE I VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI Besednjak ki ga je spisal la izdal \ DR.F.J.KERN To je najpopolnejši angleiko-slorensld besednjak s angleško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievalL Zdaj t je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar je poslati z naročilom. TisiL Id ga selijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois J. M. Trunk V Jalti so "trije" upali, da i se bodo Poljaki med seboj po- i glihali, kakor so se nekako celo hudi sršeni v Jugoslaviji. Ampak prav zgodovinski polj- j ski prepir je hujši od • enako r znanega prepira, in zdaj še tiste mogočne "tri" glava boli. i Well, čas počasi postopa tudi L pri Poljakih. ji Nekaj pa le kaže na boljše vreme. Pomislite, celo v Zofiji,1 j kjer je bilo s slovansko idejo dozdaj tako, tako . . . toraj v glavnem mestu hudo malo slo- j vanskih Bolgarov je bil zadnje $ dni — slovanski kongres, in bil j" je vrlo dober pojav za Slovane, In kar je dober znak za menta-1 liteto med Poljaki, Poljaki so I bili tam zastopani in poljske ■' zastave so tam vihrale. Pola- : goma le pojde tudi med Poljaki, prehitro pa ne gre. * Videl sem že takoj po zadnji polomiji, da Nemcem začne primanjkovati prave razsodnosti. Od samih Nemcev sem slišal : "They are all crazy". Nad Poljake niso prišli z vojsko, z golo- morijo so prišli, pa so neki prav goreče molili za Hitlera! Crazyness, norija! Večkrat sem (zapisal, da je šla povprečno Nemcem pamet rakom žvižgat. Te dni vidim od vrlo visoke osebnosti zapisano: "The German Nation did not fall suddenly into its present madness". Je isto. Hitler se ni-pojavil bliskoma kakor kak meteor na nemškem nebu. Stoletja pred njim so podminirali nemški. "misleci" Trietschke, Nietsche, Schop-penhauer, Marx, Hegel, Fichte smer nemškega mišljenja in jo zapeljali v motno vodovje materialističnega naziranja. Eisenhower je te dni izjavil, da I bi bilo mogoče postaviti Nem-ccm glave na prava mesta, ako ! bi izginil Hitler. Podvomim. Dogaja se, da primejo za orožje ženske, otroci celo, ko i zmanjka nemških vojakov. Ju-,naško celo bi bilo, ko bi šlo za svobodo, kakor je šlo v Jugoslaviji, ampak med Nemci gre zdaj za — madness, za norost, j in te norosti ni zakrivil šele Hitler, ta norost ima korenine |v materialističnih prerokih že desetletja nazaj. Meč bo težko odstranil to norost. * Naletel sem na stotine izrazov ogorčenosti, da Rusija tep-|ta atlantski čarter, ker bo ob Curzonovi liniji, in bi bile s tem prikrajšane pravice Vsakega naroda do potrebnega razvit-ka. Kako bo postopala s tem delom Belorusije in Ukrajine, ne vem, dobro pa vem, kako je postopala Poljska, ampak zoper poljsko postopanje sem naletel le na en izraz od strani protestanta Chamberlina. Ali bo Rusija krivično postopala, I za to še ni dokazov, dokazi pa so zoper krivično poijsko po-i stopanje. Ali je mera za pravičnost dvojna? Russia or no Russia, Poland or no Poland, za me velja: fiat justitia, pe-reat mundus. Ako je razlog za ogorčenost, naj velja na obe strani. ★ Nemški škofje so 1. 1933 ob nastopu Hitlera izdali pismo in podali vrlo dobro izjavo proti načelom nacizma, fašizma in komunizma tudi. To je pač aka-demična in teoretična izjava. Ali so enako nastopili tudi zoper Hitlera, ko je hotel s svojim nemškim nacizmom požreti kar ves svet? Tu je odločilna točka. Zdaj nič ne pomaga, ako se pokazuje na tisto akademič-fiO izjaVo. Teorija je bila O. K., praksa pa ne vzdrži stvarne kritike. Ko bi se Centrum tedaj ne bil podal, bi Hitler ne bil mogel nastopiti zdaj za nemški narod take usodne poti. ★ Celo v najboljših katoliških krogih ni edinosti pri nazira-nju o razmerah v Španiji. Neki pravijo, naj svet pusti Španijo pri miru, ker se bo sama uravnala. Mogoče. Teoretičnega komunizma Španiji nihče ne želi. Ampak komunizem ima še drugo stran, in vsaj del Špancev sanja o ti strani komunizma, in sanj nihče rad ne opusti, do- « kler ga realno življenje ne strezni. _, -o Pomagajte Ameriki do zmage ! Kupujte zvezne vojn« bonde! I P JH^ ■ ■p j^Hr ^VHH H Ne Morem Jestf— Ne Morem Spati! Ako se vas drži zapeka is rm$ dela mizerne, nervozne in iz reda in če trpite viled glavobole, smrdljivega diha. želodčne nerednosti, neprebav-nost, izguba spanca, pomanjkanja ape* tita ter se čntite v želodca zabasani ▼sled plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Pctersovo dolgo preizkušeni fioboko. To je več kot navadna odvajalna — je zdravilna tonika — je zmes 18 naravnih koreninic, seliič in cvefjfe HoboLo pripravi zamazana čreva k delu. pomaga prijazno in gladko odvajanje zabasonih ostankov; odžene plin zapeke in povrne želodcu prijazno gorkoto. Uživajte ga na« tanko kot je pred pisano na omotu. Ako želite ff>JJ ponovno uživati veselje, . iT- * odpravo zapr- ^I miške neredno* iK^^QVk sti in ponovno udobnost va- J j sega* želodca ob // istem času — te* //ta -daj si nabavite // ^jsJO// Iloboko ie da- Ako m mor«te kupiti tega v vali ims> Ičtnl. piiite po Sporne }te Hoboko** ponudbo in dobili bo« te— . ► ZASTONJ f0?™**?- ■ DR. PETER'S U£IVf OLE J UM. MENTA — antiaepfenhitro parna«« proti: bolečinam revmatična in ravralfU*. -hrbtnim miiinim bolečinam, za okorele tu bolne mišice—izključen j o In izrlnjeoosti. DR. PETER'S MACOLO — alkaline po*' masa nekaterim Ta basnim neredom ▼ želodca kot klslfatak« nepnbavinoat in " pekočloe srca. I F^ljiteta^Posebne I | Ponudbe" Kupon — Sedaj I ■ I □ Priloženo Je «1.00. Pollute ml • • poštnine prosto 11 ~r Hnfcnha I Itn zastonj 60* vrednosti vsakrea I poskusno steklenico Ltttv* OUj | Itn Mafsla. J □ C O. D. (Strelki dodani), i | Ime. ...... ...jar, .u. . ... . .t ■ f i. Nadov. «< . . . i., • iTonT.om >aB j; i | PoJtrd urad. . . . ,v.TfiVm . ' I DR. PETER FAHRNEY k SON« CO. i •5I ' - Dept. 844- VSQA t ■** — '*ai **■ ^f ^ i DR. H. M- LANCASTER ! i c - ■ , Dentist i > i 2159 West Cermak Road ^ < Telefon Canal 3817 i > ^ (ogel Leavitt St) « 1 CHICAGO, ILL. iSm Jj OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. r Telefon Canal 0523 . Uradne ura: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. -1 • ■