NOVI TEDNIK
ST. 1 - LETO 56 - CELJE, 3.1.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
ANJA NAMESTO ŠTUDIJA
Deklica Anja študentke Tanje Jambrovič iz Šoštanja Je
prva letošnja novorojenka v celjski porodnišnici. Stran 20.
Foto: GREGOR KATIČ
SUPER BIZNIS S
PETKILSKO MACOLO
Kdo bo obogatel s kopanjem skrilja na črno? Stran 5.
ZARADI OVADBE
POD VLAK
Mati treh otrok Je zaradi težav v službi
skočila pod vlak. stran 8.
CELJANI SMO
PREMALO
LOKALPATRIOTI
Tako trdi Andrej Cimerman, ekonomist, glasbenik
in direktor. Stran 10.
NE PREZRITE:
LAŠKO PREHITEVA
BELGIJSKEGA GIGANTA
HOPSI SKOČILI NA VRH
NEDEUSKAJUHA
BREZ JURETA
POD STEKLENIM STROPOM
MOŽNOSTI MEDICINE
SPORNO POSLOVANJE SMARSKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA?
Stran 4.
2
DOGODKI
UVODNIK
Slabi obeti in optimizem
Leto, ki se je izteklo, si bomo verjetno zapomnili po neka-
terih prelomnih dogodkih, ki bodo zaznamovali tudi naše
prihodnje življenje. Takšen je bil 11. september in nato na-
pad na Afganistan, ki sta predrugačila razmerja v svetu.
Pri nas ob brskanju po spominu večini morda pade na pa-
met srečanje Busha in Putina, pa uvrstitev slovenskih no-
gometašev na svetovno prvenstvo, približevanje Evropi, v
regiji pa zanesljivo odkritje prva nore krave na Slovenskem.
Za vse nas navadne Zemljane je bolj verjetno, da nam bo
leto, ki je za nami, ostalo v spominu po zaslugi kakšnega
čisto zasebnega dogodka: rojstva ah smrti, diplome ali upo-
kojitve, nove službe ah njene izgube, poroke ali ločitve,
novega prijateljstva ali spora, nakupa novega stanovanja,
avta ah pa zgolj celoletnega životarjenja ob preskromnih
prihodkih. To so stvari, ki nas resnično pretresejo, ki so
naše življenje. Takšno bodo tudi prihodnje leto in vsa na-
slednja, pa čeprav bomo v časopisih pisali o vsem drugem.
Na primer o najrazličnejših volitvah, od lokalnih do pred-
sedniških, ki bodo zaznamovala leto. Čas bo spet minil v
iskanju kandidatov in v razkrivanju njihovih javnih in skritih
»kvalitet«; za slednje bodo poskrbeli zlasti njihovi tekmeci.
Če vas vse to zabava, vam gotovo ne bo dolgčas.
Če verjamete gospodarstvenikom, politikom, astrologom,
se nam na splošno ne piše nič dobrega. Ce pa prebirate
ankete o tem, kaj si obetajo ljudje, je presenetljiv njihov
optimizem. Kljub napovedim o novih svetovnih konfliktih,
jedrskih grožnjah, ekološki katastrofi in o gospodarski rece-
siji, ki se vse bolj kaže tudi pri nas, je večina prepričana, da
bo njihovo življenje letos vsaj tako dobro, če ne boljše kot
lani. Je to znak zaupanja v državo, ki je pred kratkim slavi-
la enajsto obletnico referendumske odločitve za samostoj-
nost? In to kljub nenehnim aferam in sporom tako v politič-
nem kot gospodarskem vrhu države? Ali pa gre za splošno
človeško trdoživost in pravljično zaupanje v dobro, pozitiv-
no, ki vselej premaga zlo? Kdo bi vedel. Če že silni optimi-
zem ne koristi, škoditi tudi ne more, da človek lažje preživi
naporna leta, kot bo za mnoge gotovo to, ki seje šele dobro
začelo.
TATJANA CVIRN
Nezadovoljni župani
v Podčetrtku so se prejšnji teden sestali župani iz ce-
lotne Celjske regije. Temi pogovora sta bili razvojni pro-
gram Savinjske statistične regije in nedavno objavljen
državni razpis za sofinanciranje ureditve komunalne
cestne infrastrukture v občinah.
Sestanka se je udeležilo dvanajst županov, ki so ob tej
priložnosti izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi nesoglasij
med celjsko razvojno agencijo in državnim sekretarjem za
regionalni razvoj glede razvojnega programa. Le-ta naj bi
bil eden prvih v Sloveniji, sicer pa po mnenju županov po-
meni velik korak naprej pri razvoju posameznih regij. Žu-
pani so še menili, da se država na ta razkorak relativno
slabo odziva. Temu naj bi delno botrovala tudi pomanjklji-
va zakonodaja, ki na tovrstne novosti še ni pripravljena.
Neustrezno izbran čas za prijave na omenjeni razpis naj bi
bil po njihovem prepričanju taktično načrtovana poteza dr-
žave, ki želi s tem le zmanjšati število kandidatov oziroma
prosilcev za sofinanciranje občinskih naložb na cestnem in
komunalnem področju.	Bo.J.
Anonimnežem ni
uspelo
Dosedanji ravnatelj osnovne šole Frankolovo Anton
Drev je odšel s ponedeljkom v pokoj, zato je moral svet
zavoda nemudoma najti njegovega namestnika.
Konec prejšnjega tedna je za vršilca dolžnosti ravnatelja
imenoval Branka Suška. Gre za kandidata, ki so ga nas-
protniki njegove ravnateljske kandidature pred kratkim hoteli
očrniti z izmišljenimi govoricami in pisanjem anonimk o
avanturah z učenkami. Kot morebitne avtorje anonimk ome-
njajo Frankolovčani predvsem lokalne veljake, ki so imeli
z ravnateljem drugačne načrte.
Svet zavoda se je za Suška odločil skoraj soglasno; zanj
je namreč glasovalo kar devet od desetih navzočih članov.
Učitelj matematike in fizike na Frankolovem, ki živi v Slo-
venskih Konjicah, bo tako vršilec dolžnosti ravnatelja do
konca tega šolskega leta.
Do imenovanja vršilca dolžnosti je prišlo po obisku izred-
ne šolske inšpekcije iz Ljubljane, ki je ugotovila, da je bil
postopek imenovanja novega ravnatelja sporen zaradi ne-
pravilne sestave sveta zavoda frankolovske šole (ki se je
nedavno prav tako odločil za ravnateljskega kandidata Suš-
ka). Zato so že pred božičnimi prazniki ponovili volitve v
svet zavoda.
BRANE JERANKO
Velenjčani
mimo zaicona?
Računsko sodišče je
Mestni občini Velenje izre-
klo mnenje s pridržkom o
pravilnosti poslovanja med
letoma 1996 in 2000.
Po mnenju sodišča je bilo
v poslovanju velenjske ob-
čine več nepravilnosti pri ob-
novi Starega Šaleka in pri re-
konstrukciji Kidričeve ceste
leta 1998, manj bi lahko v
teh štirih letih potrošili tudi
pri plačah. Sporna naj bi bi-
la še poroštva, ki so v letu
1999 presegla zakonsko do-
voljeno višino. Računsko so-
dišče še meni, da zagotav-
ljanje prostorskih pogojev za
delo občinskega sveta in
svetniških skupin, za kar je
občina poravnala celoten zne-
sek najemnine politični stran-
ki kot najemniku prostora,
pomeni prikrito financiranje
politične stranke.
Velenjski župan Srečko
Meh je za danes, četrtek,
opoldne sklical novinarsko
konferenco, na kateri bo
pojasnil očitke računskega
sodišča.
Poleg tega izdatki za spon-
zorstva in promocijo svetniš-
kih skupin niso materialni iz-
datki za delo občinskega sve-
ta, zato 1,61 milijona tolar-
jev, kolikor so jih za to na-
menili, pomeni kršitev od-
loka o zagotavljanju mate-
rialnih pogojev.
Pri obnovi Starega Šaleka
so dela v višini 19 milijonov
tolarjev oddali brez javnega
razpisa, kar je kršitev pred-
pisa o oddaji javnih naročil.
Pri obnovi Kidričeve ceste je
občina prevzela za dobrih 13
milijonov tolarjev obvezno-
sti, za katere ni bilo podlage
v proračunu. Prihranek za pla-
če zaposlenih na občini bi lah-
ko znašal 4,6 milijona tolar-
jev letno, izdana poroštva pa
so pred dvema letoma kar za
27 milijonov tolarjev prese-
gla zakonsko dovoljeno vi-
šino poroštev.
BS
Gremo na morje
Če teden dni začetek akcije 100 kmečkih žensk na morje
v Novem tedniku, ki bo
izšel v četrtek, 10. januar-
ja, bomo začeli objavljati
kupone za sodelovanje na
jubilejnem, 30. izletu 100
kmečkih žensk na morje,
ki bo nekoliko prej kot si-
cer.
Velika noč bo namreč že
31. marca, mi pa kmečke
ženske popeljemo na morje
teden dni prej, pred cvetno
nedeljo. Jubilejni izlet bo v
petek, 22. in soboto, 23,
marca, v Lucijo pri Porto-
rožu. Da bomo lahko nemo-
teno opravili vse potrebne or-
ganizacijske priprave za iz-
let in dobro razpoloženje pot-
nic, moramo začeti z objav-
ljanjem kuponov skoraj me-
sec dni prej kot prejšnja le-
ta.
Tudi letos bomo objavili
štiri redne kupone ter dodali
rezervni kupon za tiste, ki bi
morda zgrešile kakšno šte-
vilko. Pri vseh kuponih bo-
mo, tako kot lani, objavili
manjši kviz, in med tistimi,
ki ga boste pravilno rešile,
dobili pet prvih potnic za naš
izlet. Pogoj za sodelovanje pa
je, da kandidatke z nami še
niso bile na morju. Ker je ta-
kih kmečkih žensk na Celj-
skem in izven njega še veli-
ko, smo prepričani, da s šte-
vilom prijav tudi tokrat ne
bo težav.
Kupone bo, ko bodo ob-
javljeni vsi, treba nalepiti na
dopisnico in pripisati oseb-
ne podatke, da bomo vedeli,
kdo se prijavlja in kam po-
slati sporočilo, če boste iz-
žrebane. Ne spreglejte začet-
ka velike igre za sodelova-
nje na 30. izletu 100 kmeč-
kih žensk na morje!
T.VRABL
Župan
izgubo
Energetike
pomnožil z
dva
Celjsko javno podjetje
Energetika bo poslovno le-
to zaključilo z 48 milijoni
tolarjev izgube in ne s sto
milijoni, kot je na zadnji seji
mestnega sveta svetnike
seznanil celjski župan Bo-
jan Šrot, ki je tudi predsed-
nik nadzornega odbora
Energetike.
Izguba gre letos predvsem
na račun mile prejšnje zime.
v podjetju, kjer imajo že ne-
kaj mesecev novo vodstvo, so
pripravili načrt poslovanja za
prihodnje leto, v katerem pred-
videvajo, da naj bi prihodnje
poslovno leto sklenili z 9,5
milijona tolarjev dobička.
V mestnem svetu tudi še ni-
so oblikovali skupine, ki naj
bi po županovih besedah do
januarja proučila, kaj storiti
z Energetiko v prihodnje. Ali
se odločiti za dokapitalizaci-
jo ali za podelitev koncesije?
Po besedah podžupana Zde-
neta Podlesnika, ki je hkra-
ti član nadzornega odbora
Energetike, je potrebno v tem
javnem podjetju ukrepati
preudarno in na dolgi rok. Bis-
tveno je, pravi, da prične Ener-
getika poslovati pozitivno, da
se ogrevanje za občane ne po-
draži ter da morebitna doka-
pitalizacija ne povzroči pre-
velikih socialnih problemov
zaposlenih v Energetiki. Prav
tako ne bi bilo smotrno za vsa-
ko ceno vzpodbujati samo raz-
voj plinskega omrežja v Ce-
lju ter na ta račun popolno-
ma zanemariti sistem daljin-
skega ogrevanja. NGL
Župan nazdravil dežurnim
v petek je celjski župan Bojan Šrot pripravil sprejem za dežurne ekipe, ki so silvestrovo preživele delovno.
Nazdravil je predstavnikom občinske gasilske zveze. Zavoda za požarno varnost, predstavnikom Slovenske vojske,
policistom, predstavnikom javnih podjetij Vodovod kanalizacija. Energetika in Javne naprave, predstavnikom celjske
bolnišnice, zdravstvenega doma, Elektra, Elektrosignala, doma upokojencev. Okrožnega državnega tožilstva in sodišča.
Centra za socialno delo ter podjetja za Vzdrževanje in obnovo cest.
NGL, Foto: GK
Št. 1 - 3. januar 2002
DOGODKI
3
Laško prehiteva
belgijskega giganta
Bo Pivovarna Laško v teh dneh znova presenetila? - Ponudba koncema Interbrevv
se bo iztekla čez en teden
pivovarna Laško bo skoraj za-
nesljivo dala javno ponudbo za od-
kup Unionovih delnic. Trditev, si-
cer neuradna, a zanesljiva, je kot
zadnja novica s pivovarskega bo-
jišča obvisela v zraku ob koncu
minulega leta. V Laškem so jo si-
cer zanikali, vendar kljub temu
zdaj večina ugiba, kdaj naj bi se
to zgodilo, predvsem pa, kakšno
ceno so Laščani pripravljeni pla-
čati.
Se bo torej borba za prevzem Pi-
vovarne Union vendarle končala z
licitacijo, ki se ji je Pivovarna Laško
na vsak način hotela izogniti?
Od minule srede naprej velja že
tretja ponudba belgijskega Interbre-
wa, ki po novem za delnico Pivovar-
ne Union ponuja 87.000 tolarjev. Za-
radi spremenjene cene se je veljav-
nost ponudbe podaljšala še za en te-
den, to je do vključno 10. januarja.
Če bi torej Laško res dalo nasprotno
ponudbo, bi jo v skladu z zakonom
o prevzemih moralo predložiti naj-
kasneje do danes, 3. januarja.
Nadzorni svet Kapitalske družbe
je sklenil, da upravi družbe ne bo
dal pooblastila za prodajo približ-
no 10-odstotnega deleža, ki ga imajo
v Pivovarni Union. Ocenil je, da je
časa še dovolj, saj Pivovarna Laš-
ko in Interbrew očitno licitirata za
višjo ceno, zato bo počakal do 10.
januarja, ko se izteče belgijska po-
nudba.
Zaradi nove ponudbe Interbrewa
so morali v Laškem še enkrat seči v
žep in za vsako delnico, ki so jo ku-
pili od Slovenske odškodninske druž-
be, doplačati še po tisoč tolarjev. K
doplačilu jih zavezuje pogodba, v ka-
teri se je odškodninska družba zava-
rovala za primer, da bi belgijska pi-
vovarna ali Laško kasneje delnice ku-
povala po višji ceni od tiste, za kate-
ro je Sod prodal Unionove delnice.
Laščani so morali za pokritje razli-
ke odšteti nekaj več kot 54,8 milijo-
na tolarjev, kar pomeni, da so odš-
kodninski družbi za celoten paket
plačali slabe 4,8 milijarde tolarjev.
Denar so, kot so sporočili, nakazali
še istega dne, ko je Interbrevv urad-
no objavil spremenjeno ponudbo, to
je 27. decembra.
Parkiranje ali
strateška naložba?
Nasploh je bila javnost 27. decem-
bra deležna kar nekaj uradnih obve-
stil, ki so, vsaj v številkah, pojasnje-
vala laški obvoz pri pridobivanju čim
večjega deleža v ljubljanski pivovar-
ni. Gorenje je objavilo, da je od Ra-
denske kupilo 30.000 delnic po
70.000 tolarjev in da je milijardo to-
larjev kupnine plačalo takoj, preo-
stanek pa bodo, prav tako v gotovi-
ni, plačali v skladu z roki, ki so jih
določili v kupoprodajni pogodbi. In-
formacijo o prodaji delnic je obja-
vila tudi Radenska, ki je javnost še
obvestila, da je 28.750 delnic Unio-
na, prav tako po 70.000 tolarjev za
delnico, prodala pidu Infond Zlat iz
Maribora. Gorenje je torej postalo
lastnik 6,6 odstotka vseh delnic ljub-
ljanske pivovarne, Infond Zlat pa 6,5
odstotka. Velenjčani so sicer v urad-
ni objavi še zapisali, da so Unionove
delnice kupili kot dolgoročno nalož-
bo, vendar je večiri^a, vsaj na Štajer-
skem, prepričana, da imajo Laško,
Gorenje in Infond gotovo sklenjen
dogovor o ponovnem odkupu del-
nic. Pravi odgovor na vprašanje, za-
kaj so se za pomoč Laškemu odloči-
li v Mariboru, bo najbrž še nekaj ča-
sa skrit, za Gorenje pa je najbrž stvar
jasna. Predsednik uprave Jože Sta-
nič ni samo Laščan, ampak je tudi
nekdanji direktor Pivovarne Laško.
Razočarani nad
vlado
Minuli četrtek, ko naj bi o razreši-
tvi direktorja Slovenske odškodnin-
ske družbe Antona Končnika razprav-
ljala tudi vlada, so iz Pivovarne Laš-
ko poslaH v javnost ogorčeno pismo,
v katerem se pritožujejo nad ravna-
njem vlade, ker dovoljuje neposredno
vmešavanje politike v gospodarstvo.
Predvsem je nedopustno, so zapisa-
li, da ministrstvo za finance sklicuje
krizne sestanke, na katerih se pogo-
varja o tem, kako bi tuji multinacio-
nalki omogočilo prevzem slovenske-
ga podjetja. In to kljub dejstvu, da je
Pivovarna Laško pripravila za Union
ugodnejšo ponudbo. Uprava je še zla-
sti razočarana, ker je zamisel o hol-
dingu slovenske industrije pijač na-
stala pred meseci prav v vladnih kro-
gih. Spomladi so finančni minister
ter direktorja Soda in Kada podprli
združevanje in zagotovili, da v tem
primeru sklada vsaj pet let ne bosta
prodala svojih delnic. Pivovarna je
obema ponudila pogodbo o predkup-
ni pravici nakupa delnic Pivovarne
Union, vendar do njene realizacije
ni prišlo. »Po zadnjih dogodkih je
povsem jasno, zakaj,« so še zapisali
v Laškem in pozvali vlado, naj s svo-
jim ravnanjem ne posega v avtonom-
nost ekonomske stroke in dovoli na-
kup delnic najboljšemu ponudniku.
Če pa je vlada sklenila kakšen drug
sporazum z belgijsko pivovarno, naj
to tudi javno objavi.
Je 87.000 tolarjev res zadnja ce-
na Belgijcev? Pravijo sicer, da več
kot toliko ne bodo ponudili, ven-
dar so enako trdili tudi takrat, ko
so svojo prvo ponudbo zvišali na
80.500 tolarjev. Po več kot tridese-
tih prevzemih in strateških pove-
zavah v zadnjih desetih letih se naj-
brž ne bodo pustili kar tako odgna-
ti s slovenskega trga.
Na ministrstvu za finance so ob-
tožbe Pivovarne Laško zavrnili, češ
da niso imeli nobenih kriznih sestan-
kov, minister Tone Rop pa je pove-
dal, da se mu je spomladi zamisel o
oblikovanju holdinga res zdela do-
bra, vendar podrobnosti v zvezi s tem
ne ve, ker ga ni bilo na sestanku Laš-
čanov z direktorjema skladov.
S posebnim sporočilom se je og-
lasil tudi predsednik vlade Janez Dr-
novšek in znova poudaril, da so pri
prodaji delnic Uniona obeh držav-
nih skladov - Kada in Soda - pomem-
bni preglednost, korektnost, javnost
in zakonitost postopka. Zapisal je še,
da ni imel nobenih pogovorov s pred-
stavniki Interbrevva, niti ni nikomur
ničesar obljubljal. Delnice naj kupi
tisti, ki bo ponudil boljše pogoje, ven-
dar po za to sprejetih pravilih in pred-
pisih. Premier je v sporočilu tudi pou-
daril, da so vse druge izpeljave tega
njegovega stališča špekulacije, kate-
rih namen je zamegliti dejansko do-
gajanje.
Laško vodi
Večina borznikov in tudi finanč-
nih analitikov se zadnje dni strinja,
da se je borba za Unionove delnice
že prevesila v korist laških pivovar-
jev. Skupaj s prijateljskimi družba-
mi, to je z Gorenjem, Infond Zla-
tom, Cogitom, Hypo Banko, Sloven-
sko zadružno kmetijsko banko in
družbo Nepremičnine iz Maribora,
imajo namreč že malenkost več kot
50 odstotkov ljubljanske pivovarne.
Vendar je vprašanje, s čim bi, ozi-
roma bo. Pivovarna Laško sploh lah-
ko financirala ponudbo za prevzem
preostalega deleža. Njihovo doseda-
nje ravnanje namreč jasno kaže, da
bi se na vsak način radi izognili jav-
ni ponudbi, ki jo je, v skladu z zako-
nodajo, naslednjih šest mesecev mo-
goče objaviti le za denar, poleg tega
pa so doslej že večkrat priznali, da
sami Hcitacije za Unionove delnice
ne bi vzdržali. Čeprav so največji v
Sloveniji in med prvimi na Balka-
nu, se s takšnim gigantom kot je In-
terbrevv, ne morejo kosati. Zato sta
pomoč prijateljev, oziroma strateš-
kih partnerjev, ter iskanje obvozov,
ki jim pravno ni mogoče nič opore-
kati (sklicevanje na moralnost pa je
ob ravnanju Ljubljane smešno), naj-
brž nujna.
V Uradu za varstvo konkurence
so napovedali, da bodo koncentra-
cijo laškega deleža v Pivovarni
Union pregledali ne glede na to, ali
bodo Laščani koncentracijo prigla-
sili ali ne. Dopuščajo tudi možnost,
da bo koncentracijo Pivovarne Laš-
ko v ljubljanski pivovarni prigla-
sil Interbrevv.
Sicer pa bodo Laščani, ne glede na
to, kako se ,bo končala pivovarska
vojna, zmagovalci. Ker se je manj
kot petsto ljudi, ki prodajo na leto
okrog 1,3 milijona hektolitrov piva,
postavilo po robu trem plemiškim
družinam in njihovi pivovarni, dru-
gi največji na svetu, ki ima 34 tisoč
zaposlenih in 90 milijonov hektoli-
trov letne prodaje.
JANJA INTIHAR
Foto: GK
Tone Turnšek in Jože Stanič skupaj v borbi za Pivovarno Union.
POSVETU
Prišel je evro
Prihod bankovcev in kovan-
cev evra so v prestolnicah
dvanajsterice pospremili z ve-
likim spektaklom. V Bruslju
so tako na sil vest rski večer v
parku Cinquantenaire v osrčju
bruseljske »evropske« četrti
pripravili priraiitev »simfonič-
nih luči in zvoka« in veliča-
sten ognjemet.
Več milijonov Evropejcev pa
se je L januarja znašlo pred
velikansko zmešnjavo, ko je
bilo treba v evrih prvič plača-
ti štruco kruha ali pa stekle-
nico piva. Najbolj so na uda-
ru zaposleni v trafikah, pro-
dajalci časopisov in lastniki ka-
varn, ki največ operirajo s ko-
vanci. Trgovcem je sicer vsee-
no, ali stranke plačujejo v evrih
ali v nacionalriih valutah, ven-
dar pa morajo razliko obvez-
no vračati v evrih. »Akrobati-
ka«, povezana s preračuna-
vanjem iz ene valute v dru-
go, tako marsikje povzroča
dolge čakalne vrste. Raziska-
va kažejo, da so v začetnem
obdobju obtoka evra kupci za
blagajno povprečno sedem
sekund dlje.
Prevoz evrov v države čla-
nice evro območja - stekel je
že septembra lani - je bil ogro-
men logistični zalogaj, v ka-
terem je sodelovala tudi voj-
ska, vendar pa večjih inciden-
tov, tako Bruselj, niso zabele-
žili. Pri tem je namreč potrebno
upoštevati, da je morala de-
nimo Francija poskrbeti za di-
stribucijo v svojih prekomor-
skih ozemljih, podobno pa to
velja tudi za Grčijo s številni-
mi otoki ali Finsko, ki ima šte-
vilne odročne kraje na skraj-
nem severu. Seveda povsem
brez škode ni šlo - oborože-
nim tolpam in drugim krimi-
nalcem je v treh mesecih us-
pelo ukrasti za pet milijonov
evrov bankovcev in kovancev
skupne evropske valute. Ne-
pridipravi so se najbolj pogo-
sto lotili oklepnikov, ki so pre-
važali denar ali pa so napa-
dali banke in poštne urade.
Ravno zato ne gre zane-
mariti varnosti evra. Kot je po-
vedal namestnik direktorja
urada evropskih policij Eu-
ropol Willy Bruggeman, »iz dr-
žav izven EU prihajajo zna-
ki, da se ponarejevalci že pri-
pravljajo na ponarejanje
evrov«. Europol je namreč za-
beležil sumljive nakupe pa-
pirja in črnila. Ker je evro sve-
tovna valuta, je razumljivo,
da pri ponarejevalcih denar-
ja zbuja še posebno zanima-
nje. Kolumbijski karteli, ki po-
naredijo dve tretjini dolarjev,
ki jih izdelajo izven ZDA, bi
se utegnili brez težav doko-
pati do tehničnih zmogljivo-
sti za ponarejanje evrov. Ti-
hotapstvo zna vzcveteti tu-
di v vzhodni Evropi, kjer je v
obtoku več kot tretjina nemš-
ke denarne mase.
In za konec še nekaj stati-
stičnih zanimivosti. V 13 ti-
skarnah so natisnili 14,69 mi-
lijarde kosov bankovcev v
skupni vrednosti 633 milijard
evrov. Sklenjeni v niz bi bili
dolgi za petkratno razdaljo do
Lune, njihova skupna povr-
šina pa ustreza površini
15.000 nogometnih igrišč.
Skupna teža vseh kovancev
- njihova skupna vrednost je
15,7 milijarde evrov- pa znaša
kar 250.000 ton...
Št. 1 - 3. januar 2002
4
AKTUALNO
Mačke in miši se
igrajo z milijoni
Sporno poslovanje nekdanjega Stanovanjskega sklada Šmarje pri Jelšah? - Namesto delitve je
ostal prazen račun
stanje je milo rečeno anarhično,
je bilo zapisano v gradivu za sejo
šmarskih svetnikov, ki so sprožili
polemiko o delitveni bilanci in po-
slovanju nekdanjega Stanovanj-
skega sklada Šmarje pri Jelšah. Po
zakonu o javnih skladih je prene-
hal delovati konec marca lani. V
vroči razpravi o tej problematiki
so prišli na dan presenetljivi po-
datki o vsotah, s katerimi je uprav-
ljal nekdanji sklad, visokih stroš-
kih, ki so jih občine soustanovite-
ljice za upravljanje z nepremični-
nami do sedaj plačevale štirim de-
lavkam in nerazumljivih transak-
cijah, nad katerimi nobena od ob-
čin ni imela pregleda.
Obveznosti šmarskega stanovanj-
skega sklada in štiri delavke je takoj
po prenehanju delovanja le-tega prev-
zelo invalidsko podjetje KIP Vizija
Kozje, saj se nekdanje vodstvo skla-
da ni odločilo za preoblikovanje v
javni sklad, čeprav za to po zagoto-
vili občinskega vodstva v Šmarju ni
bilo nobenih ovir. Kozjansko pod-
jetje, ki je bilo registrirano tudi za
tovrstno dejavnost, je tako postalo
upravitelj stanovanj šestih občin -
Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine,
Rogatca, Podčetrtka, Kozjega in Bi-
strice ob Sotli, nepremičnin Steklarne
Rogaška in upravne stavbe šmarske
občine. Kljub temu, da je od ukini-
tve preteklo že devet mesecev, pa še
do danes ni jasno, kako je sklad de-
jansko posloval.
Ostanek sredstev lanskega poslo-
vanja je bil prenešen na proračun Ob-
čine Šmarje, vendar pa občinska upra-
va v stanje na posebnem računu ni
imela vpogleda. Le-tega so do zaprt-
ja tako imenovane podpartije raču-
na proračuna šmarske občine sredi
decembra uporabljale delavke nek-
danjega sklada, od tod pa naj bi med
drugim celo črpali denar za nalož-
be...
Finančnega
poročila še vedno
ni...
Skupno občinsko premoženje v ne-
premičninah je znašalo kar dobri dve
milijardi tolarjev, s katerima je sklad
prostovoljno razpolagal. »Šmarska
občina si je vseskozi prizadevala, da
bi ostala nekakšna skupna organizi-
ranost, vendar s tem vodstvo sklada
ni soglašalo, saj naj bi bil javni sklad,
kot nam je takrat pojasnjevala nek-
danja direktorica sklada Jožica Hab-
jan, zanje nekoliko prezahtevna ob-
lika. In tako je zadeva dobesedno ob-
visela v zraku,« je povedal šmarski
župan Jože Čakš, ki naj bi si ravno
zaradi javne izpostavitve problema-
tike menda že nakopal zamere.
Zaključni račun po prenehanju de-
lovanja sklada naj bi vodstvo pred-
ložilo svetnikom, ki so obenem zah-
tevali tudi pregled delitve premože-
nja, prikaz terjatev in obveznosti, pre-
dajo pogodb z najemniki in podob-
no. In tukaj se je zataknilo.
Nekdanja direktorica po zagoto-
vilih župana Čakša še do danes ni
predložila finančnega poročila. »Po
kolegiju županov pred nekaj meseci
smo zahtevali, da mora Habjanova
to storiti najkasneje do 15. septem-
bra, ko naj bi bila po njihovih zago-
tovilih dokončana tudi delitvena bi-
lanca. Zahtevano dokumentacijo smo
sicer dobili, vendar pa poročilo ni
bilo takšno, kot bi bilo potrebno,«
je pojasnil Čakš, to pa je potrdila tu-
di vodja oddelka za finance na šmar-
ski občini Zlatka Pilko.
Predloženo poročilo so svetniki Ob-
čine Šmarje pri Jelšah obravnavali
oktobra in ugotovili, da je bil zaključ-
ni račun narejen šele na 1. oktober.
»Kar pa je popolnoma nepravilno,
saj bi morali to narediti konec mar-
ca, ko je bil sklad ukinjen,« je pri-
povedovala Pilkova.
»Zahtevali smo novo delitveno bi-
lanco in zaključni račun ob statusni
spremembi. Žiro račun sklada je bil
ukinjen 17. aprila lani in s tem dnem
bi morali narediti inventuro, popis
vseh sredstev itd. V zaključnem ra-
čunu za obdobje od 1. januarja do
zaprtja računa v aprilu bi morali na-
vesti prihodke, stroške, podatek, ko-
liko je odprtih terjatev, obveznic in
podobno, da se vidi, kakšno je bilo
dejansko stanje. In na osnovi tega za-
ključnega računa bi morali narediti
delitveno bilanco. Denar je takrat še
bil na žiro računu in tega bi morali
razdeliti. Ker niso vedeli, kaj bi in
kam bi to prenesli, delitve ni bilo,«
je nadaljevala Pilkova.
Nekdanji sklad je tako pri šmar-
ski občini odprl podpartijo računa.
»Delavke sklada so tako še naprej po-
slovale preko našega računa, v kar
pa nismo imeli nobenega vpogleda.
Zato bomo te izpiske zahtevali se-
daj,« je še dodala.
Ker je tudi šmarska občina sredi
decembra prešla na transakcijski ra-
čun pri Banki Slovenije, so bili sta-
ri računi ukinjeni. Tudi podparti-
ja, ki so jo uporabljale delavke sta-
novanjskega sklada. »Skoraj nismo
mogli verjeti, ko smo izvedeli, da
na njej ni ostalo nič denarja,« je de-
jala Pilkova. »Sedaj nimajo kaj de-
liti, denarja ni nikjer več. Ne ve-
mo, kam je šel. Od 18. aprila do
decembra lani, ko je bila podparti-
ja zaprta, bi namreč morali pristoj-
ni izdelati poročilo, kaj se je poče-
lo na tem računu, denar, ki je ostal,
pa razdeliti. Denar naj bi namreč
ostal še od prej in ga ne bi smeli
zapraviti.«
Delitveno bilanco, ki jo je svetni-
kom vseh šestih občin predložilo
vodstvo sklada, so v Šmarju zavrni-
li, že nekaj dni zatem pa je občinski
svet druge obsoteljske občine, po-
dobno kot ostale soustanoviteljice,
to isto delitev sprejel. Nekdanja di-
rektorica je poročilo kljub zavrnitvi
s strani šmarskih svetnikov namreč
še vedno predstavljala na drugih se-
jah svetov, ki se začuda niti niso
obregnili ob finančno poslovanje skla-
da.
Zdelo se je celo, kot da nekateri
svetniki niso vedeli, za kaj gre pri
vsem skupaj. Večina si je belila gla-
ve, kako razdeliti apartma na Rogli
in kako od občin dolžnikov izterjati
denar, ki naj bi ga po delitveni bi-
lanci sodeč še dolgovale skladu. V
delitveni bilanci se kaže primanjkljaj
v vrednosti petih milijonov tolarjev.
Ene občine bi morale denar dobiti,
druge vrniti, vendar skupnega raču-
na ni več. Kako bodo to občine med
seboj uredile, v tem trenutku ne ve
nihče.
Poslej vsaka po
svoje
Januarja naj bi se občine odločile,
kako bodo uredile stanovanjsko de-
javnost na svojem območju. Rogaš-
ka Slatina je vse predala v upravlja-
nje stanovanjski zadrugi Atrij iz Ce-
lja in prevzela eno delavko, v Šmar-
ju pri Jelšah pa so se odločili, da to
delo prevzame občinska uprava.
Prevzeli naj bi dve delavki - eno za
računovodstvo, drugo pa za stano-
vanjsko operativna vprašanja. »V pr-
vem primeru gre za sistemizirano de-
lovno mesto, saj na občini potrebu-
jemo še eno delavko za računovod-
ske posle, druga pa bo skrbela za koor-
dinacijo z upravljavcem ter dodatna
dela. Stanovanja bomo namreč tudi
mi predali v upravljanje podjetju ozi-
roma zadrugi, ki se nam bo zdela
najbolj primerna,« je povedal Čakš,
ki meni, da bi morale preostalo de-
lavko prevzeti preostale štiri obči-
ne, ki pa se doslej o tem še niso izre-
kle.
S prevzemom določenih del nek-
danjega sklada naj bi v proračunu v
prihodnje pridobili 45 milijonov to-
larjev dodatnih sredstev. Posebej za-
nimiv podatek pri tem je, da bodo
znašali skupni stroški novih sistemi-
ziranih delovnih mest okoli šest in
pol milijonov tolarjev, medtem ko
naj bi šmarska občina za upravlja-
nje kljub reorganizaciji naslednikom
sklada prihodnje leto prispevala 7,6
milijona tolarjev.
Kakšno mnenje imao tem nekda-
nja direktorica Jožica Habjan, nam
ni uspelo izvedeti, saj naj bi bila zla-
sti v zadnjem času precej zaposlena.
Brez odgovorov so ostali tudi svet-
niki, ki so zahtevali ustrezna doka-
zila o poslovanju sklada. Ko je o tem
razpravljal šmarski občinski svet,
Habjanove na seji ni bilo, svetnikom
drugih občin pa ob pojasnjevanju
sklepov Šmarčanov ni omenila, da
slednji delitvene bilance sploh niso
sprejeli. Ali bo kdo za to odgovarjal
in kdaj naj bi končno prispelo zah-
tevano gradivo, še vedno ni jasno.
Čeprav direktorica in župan službu-
jeta celo v isti zgradbi...
BOJANA JANČIČ
Foto: SK
Šmarska občinska stavba, ki jo je med drugim upravljal stanovanjski sklad.
PO DRŽAVI
Evro tudi v
Sloveniji
Slovenske banke so s ko-
vanci in bankovci evrov, ki
so v državah članicah skup-
ne evropske denarne enote
s 1. januarjem 2002 zamenjali
domačo gotovino, že dobro
založene. Plačilno sredstvo v
Sloveniji seveda še naprej os-
taja tolar, kljub temu pa je
uvedba evra pomembno vpli-
vala tudi na našo državo. Novo
evropsko valuto imata kar dve
od štirih sosed Slovenije - Italija
in Avstrija, poleg njiju pa tu-
di Nemčija, katere valuta je
veljala med Slovenci, ki var-
čujejo v devizah, za najbolj
priljubljeno.
Prvi evri, ki sicer kot knjiž-
ni denar obstaja že dve leti,
so v Slovenijo prispeli sredi
decembra, kot je povedal
Slavko Cimprič iz Združe-
nja bank Slovenije, pa jih je
danes mogoče kupiti v prav
vseh poslovalnicah sloven-
skih bank in menjalnic. Os-
krbovanje bank z evri pote-
ka po ustaljenih poteh in brez
zapletov, je zagotovil. Za di-
stribucijo skrbijo avstrijska
centralna banka ter nekate-
re avstrijske komercialne ban-
ke, vendar natančna količi-
na evropske valute, ki je že
in še bo prispela v Slovenijo,
ostaja poslovna skrivnost.
Po anketah sodeč so Slo-
venci dobro seznanjeni z no-
vo evropsko valuto, številni
pa si jo želijo tudi čimprej do-
biti v roke. Da bi jim ustregli,
so v nekaterih menjalnicah
vrata odprli že v prazničnih
dneh. Tako je bilo po podat-
kih Banke Slovenije L ali 2.
januarja odprtih več kot 90
menjalnih mest po vsej Slo-
veniji, predvsem na mejnih
prehodih. Sicer pa bodo v vseh
menjalnicah tujo gotovino, ki
se z letom 2002 umika iz ob-
toka, odkupovali še najmanj
do konca februarja.
Zaradi prihoda evra se je
višina deviznih vlog v sloven-
skih bankah že jeseni začela
hitro povečevati. Predvideva-
nja Banke Slovenije, da ima-
mo Slovenci doma tuje goto-
vine v višini 500 do 600 mili-
jonov nemških mark, so se že
novembra izkazala za preniz-
ka, saj smo do konca decem-
bra na bančne račune polo-
žili precej več denarja. Prav
tako v zadnjih mesecih tudi
v menjalnicah beležijo večji
odkup tuje gotovine. Tisti, Id
jim je tudi ob prihodu nove-
ga leta doma še ostalo kaj starih
evropskih valut, pa se bodo
morda podali po nakupih v
tujino. Do 28. februarja bo pri
nas menjavo mogoče opra-
viti brez plačila provizije, se-
veda le v primeru pologa go-
tovine na bančni račun. V pri-
meru zamenjave za gotovi-
no pa bo potrebno plačati pro-
vizijo. Ta bo do 28. februarja
znašala od enega do dveh od-
stotkov, od 1. marca do 30.
junija pa od tri do štiri od-
stotke. Provizija za menjavo
kovancev bo še precej višja -
okrog 20-odstotna. Menjava
domače gotovine držav evro
območja bo v slovenskih ban-
kah predvidoma potekala do
30. junija 2002, po tem datu-
mu pa bo tudi v večini držav
evro območja možna le pri
njihovih centralnih bankah.
Št. 1. - 3. januar 2002
TEMA TEDNA
5
Super biznis s
petkilsko macolo
Kdo bo obogatel s kopanjem skrilja na črno? - Na južnem Pohorju najmanj 70 nelegalnih kopov - Za odškodnine
državi 4,5 milijarde tolarjev?
s kopanjem skrilja na čr-
no je na Pohorju konec.
Globoke rane sredi gozdov
se bodo počasi zacelile, ka-
men pa bodo lahko kopali
samo tisti, ki bodo za to ime-
li vsa potrebna dovoljenja.
Krivci, ki so neupravičeno
bogateli, bodo strogo kaz-
novani. Vse lepo in prav,
če gledamo od daleč. Od bli-
zu pa slika ni več tako lepo
čista.
Pridobivanje skrilja se je
na Pohorju močno razmah-
nilo zadnja leta, saj je ta na-
raven kamen vse bolj priljub-
ljen gradbeni material. No-
vembra lani so rudarski, ur-
banistični, gozdarski, tržni,
delovni in davčni inšpektor-
ji pregledali vitanjsko, zreš-
ko in slovenjebistriško Po-
horje (pri tem so si pomaga-
li s helikopterjem, trdijo oči-
vidci).
»Na celotnem območju de-
luje na podlagi ustreznih do-
voljenj za izkoriščanje mi-
neralnih surovin sedem po-
vršinskih kopov skrilja. Po
oceni inšpektorjev pa je na
celotnem območju odprtih
vsaj desetkrat toliko nelegal-
nih kopov, kjer lastniki zem-
ljišč in drugi posamezniki
pridobivajo skrilj za gradbe-
ne namene,« je po njihovem
obisku v sporočilu za javnost
napisalo ministrstvo za oko-
lje in prostor.
Inšpektorji so pregledali
deset nedovoljenih posegov
v prostor in tri predelovalce
in prodajalce skrilja. Na kraju
dogodka so izrekli prepove-
di del zaradi nezagotovlj ene-
ga tehničnega vodenja rudar-
skih del, izdali so mandatne
kazni zaradi dela na črno ter
pripravili predloge sodnikom
za prekrške zaradi izkoriš-
čanja brez rudarske pravice,
posegov v prostor brez do-
voljenj, predelave kamna
brez obrtnega dovoljenja in
neplačevanja davkov.
Tako je prav!
Prvi, ki je na Pohorju pri-
dobil potrebna dovoljenja za
kopanje skrilja, je bil Dam-
jan Jovan. Kamen koplje ob
cesti Vitanje-Rogla, v bliži-
ni Rakovca. »To, kar se se-
daj dogaja, je edino pravil-
no. Če se je treba na drugih
področjih držati predpisov,
se jih je treba tudi na tem.
Kar je pod zemljo, je držav-
na last in država ima pravi-
co, da terja, kar je njenega.
Ni pa lahko priti do potreb-
nih dovoljenj. Dobro leto in
pol je trajalo, da sem konč-
no leta 1995 dobil vse papir-
je. Je pa res, da nismo poz-
nali Dostookov,« ocenjuje
obisk inšpektorjev, njihove
ukrepe in svoje izkušnje. Tudi
sam se je za legalizacijo ko-
panja skrilja odločil po opo-
zorilu inšpektorja: »Brez tož-
nika ni sodnika,« pravi. Ti-
sti, ki so skrilj kopali z do-
voljenji, so bili seveda na
slabšem kot oni brez dovo-
ljenj: »Zbijali so ceno kam-
na, saj jim ni bilo treba od-
vajati dajatev.« Teh pa se
menda kar nabere, še več jih
bo z novim letom, ko bodo
pričeli plačevati tudi konce-
sijo za izkoriščanje mineral-
ne surovine.
DrŽava išče
denar
»Ti kamni so naša last. Ko-
pali so ga že naši očetje in
stari očetje. Naša 200 let stara
krušna peč je iz skrilja,« tr-
di eden izmed lastnikov kam-
noloma brez dovoljenj.
»Kdor ima možnost, odpre
>pruh< in dela. Nekateri bo-
do dobili soglasja, drugi ne.
Ne vem, kje bomo še lahko
zaslužili kakšen tolar. Inšpek-
torji iz Ljubljane si težko
predstavljajo, kakšno je živ-
ljenje pohorskega kmeta. Od
kmetijstva vsako leto težje ži-
vimo. Vi iz dohne vidite na-
še hoste in živino, ki se pase
na travnikih. Pa ni računice.
Na 900 metrih ne zraste kaj
prida. Za bika dobiš 170 jur-
jev, les nima nobene cene.
Za kubik žaganega lesa se lah-
ko nadejaš 20 tisočakov. Pa
sploh veste, kako težko delo
je spravljanje lesa? Kaj ti po-
maga, če si dobil hoste na-
zaj. Če čisto vse sam nare-
diš, se za silo izide, a so redke
hiše, kjer imajo za podira-
nje in spravljanje iz hoste na
žago dovolj mladih, močnih
rok. Če moraš pa to delo pla-
čati, ti ne ostane nič. Čisto
nič. Vsako leto je slabše, pa
pravijo, da gremo v Evropo.
Država samo išče denar,« za-
grenjeno ugotavlja. Podobno
razmišljajo tudi drugi. Če bo-
do kazni res takšne, kot se
govori, jih ne bo moglo pla-
čati pet rodov naprej, »pa če
si roke znucajo do ramen.«
Kot na Golem
otoku...
Zanimivo, o pregovorni
slovenski zavisti zaradi lom-
ljenja skrilja na črno ni na
Pohorju ne duha ne sluha. »S
kamnom se preživlja mladi-
na, saj starejši nimajo v >pru-
hu< zaradi težkega dela kaj is-
kati. Mladi brez zaposlitve pa
si lahko le tako urejajo do-
mačije, vzdržujejo kakšen
star avto in vsaj za silo pre-
živijo,« pripovedujejo Pohor-
ci. Strinjajo se sicer, da je
lepo in pravilno ohranjati na-
ravo nedotaknjeno, da ni
prav, da se režejo vanjo ved-
no nove rane - a prvo je pre-
živetje.
Državno pravobranils-
tvo je vložilo že 45 tožb za
plačilo odškodnine zaradi
nelegalnega izkoriščanja
mineralnih surovin v
skupni vrednosti 4,3 mili-
jarde tolarjev. Gre za infor-
macijo, ki jo je na sestan-
ku z ministrom za okolje
in prostor mag. Janezom
Kopačem povedala držav-
na pravobranilka, mini-
strstvo pa sporočilo javno-
sti. Komentar? »Takih kaz-
ni ne bi moglo plačati pet
prihodnjih rodov!« pravi-
jo Pohorci. »Zagotovo gre
za napako,« je prepričan
zreški župan Jože Košir.
Izjave mladih ljudi, ki kop-
ljejo kamen na črno, so si
podobne kot jajce jajcu: »Inš-
pektor vidi za cesto paleto
kamna in si misli, kakšen su-
per biznis zganjamo. Dva do
tri dni sem moral vihteti pet-
kilsko macolo, da sem nare-
dil takšno paleto, pa še kup-
ca sem moral najti. Plačal mi
bo 700 do 1000 tolarjev za
kvadratni meter, v paleti jih
je 30. Garal sem kot bi bil
na Golem otoku, zdaj pa bo
kdo rekel, da se grem super
biznis? Veste, da ne poznam
nikogar, ki bi s tem v resnici
služil lepe denarce, imel za-
poslene in kaj vsem kaj še
vse. Samo >prišraufat< nas ho-
čejo, to je to.«
Celjenje ran
župani občin, ki so jih obi-
skali inšpektorji, se očitno
zavedajo razlogov za razmah
lomljenja kamna na črno, za-
vedajo pa se tudi, da je za-
konodajo treba spoštovati.
»Vsaj pet do deset let bo mi-
nilo, preden bomo popravi-
li najbolj očitno škodo, ki
je bila narejena naravi. S
spremembami prostorske-
ga plana občine moramo
opredeliti, kje se bo kamen
še lahko kopal. Seveda na
legalen način, z vsemi do-
voljenji. Podrobnega, celo-
vitega poročila skupnega inš-
pekcijskega pregleda pa v ob-
čini še nimamo,« ugotavlja
zreški župan Jože Košir. Po-
dobno velja tudi za občino
Vitanje.
Vse seveda zanima, kate-
re nelegalne kope so inšpek-
torji odkrili, proti komu so
oziroma nameravajo ukrepa-
ti, kakšne so kazni, ki grozi-
jo posameznikom. Na ta vpra-
šanja še ni odgovorov.
MILENA B. POKLIČ
Prizor, kakršnih je ob pohorskih cestah iz leta v leto več.
Zakonodaja
Pohorski skrilj je po klasifikaciji uvrščen v skupino na-
ravnega kamna, za izdajo dovoljenj za njegovo izkorišča-
nje pa je pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Po
Zakonu o rudarstvu je lastnica mineralnih surovin država
in za pridobivanje le-teh podeli koncesijo na za to rezervi-
ranih območjih. S pridobitvijo koncesije, dovoljenja za
poseg v prostor in dovoljenja za izkoriščanje in izvajanje
rudarskih del je fizični ali pravni osebi podeljena rudar-
ska pravica. Nosilec te pravice pa je v skladu z veljavnimi
rudarskimi predpisi upravičen izvajati rudarska dela pri
pridobivanju in predelavi skrilja.
Nelegalno izkoriščanje mineralnih surovin temelji na
kraji državne lastnine ter nedovoljeni proizvodnji in trgo-
vini z mineralnimi surovinami. Kršeni so predpisi, ki ure-
jajo prostor in izkoriščanje mineralnih surovin, prizade-
to je okolje. Ker je s pridobivanjem neposredno povezana
predelava, so pri tem kršeni tudi prepisi, ki urejajo po-
dročja dela na črno, utaje davkov in drugih kaznivih de-
janj.
Po Zakonu o rudarstvu je posamezniku,' ki izkorišča
mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice, za-
grožena kazen najmanj 1,5 milijona, pravni osebi pa 5
milijonov tolarjev. Po Zakonu o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor je zagrožena kazen 20.000 tolarjev za
fizično in milijon tolarjev za pravno osebo. Po Obrtnem
zakonu je-za predelavo brez obrtnega dovoljenja zagrože-
na kazen 6 za fizično in 8 milijonov tolarjev za pravno
osebo. Po Zakonu o zaposlovanju na črno znaša kazen za
storjeni prekršek izvajanja dela brez ustrezne pogodbe o
delu 100.000 tolarjev, za neregistrirano dejavnost po is-
tem zakonu pa od milijona do 5 milijonov tolarjev. Po
Zakonu o gozdovih je za prekršek uničevanja gozdnega
rastišča zagrožena kazen 15.000 za fizično in 150.000 to-
larjev za pravno osebo.
(Iz informacije ministrstva za okolje in prostor)
Št. 1 - 3. januar 2002
6
GOSPODARSTVO
Trma regije se
je izplačala
Državna razvojna agencija popravila mnenje o razvojnem
programu Savinjske regije - Pričenja se borba za denar
Državna agencija za re-
gionalni razvoj je sredi de-
cembra izdala dokaj neu-
godno mnenje k razvojne-
mu programu Savinjske re-
gije, kar je na širšem Celj-
skem povzročilo nemalo
hude krvi in sprožilo val
obtožb na račun vlade in
pristojnih ministrstev. Tik
pred prazniki so se visoki
uradniki agencije srečali
»iz oči v oči« s tvorci pro-
grama, nekaterimi župani
ter predstavniki Regional-
ne razvojne agencije Celje
ter nekaterih drugih regij-
skih institucij. Napetost se
je nekoliko umirila.
V agenciji za regionalni
razvoj so vendarle ugotovi-
li, da v svojih ocenah razvoj-
nega programa Savinjske re-
gije niso bili objektivni, za-
to bodo svoje mnenje o njem
spremenili, strinjali so se tu-
di, da je bil program sprejet
že s tem, ko so ga obravna-
vali in tudi potrdili v vseh 31
občinah v regiji.
Državna agencija za regio-
nalni razvoj, ki se je pri svo-
jem prvotnem mnenju oprla
na analize podjetja Oikos, je
razvojnemu programu Sa-
vinjske regije očitala vrsto
pomanjkljivosti, nedosled-
nosti in nedorečenosti. Zah-
tevala je, naj regija vse pri-
pombe vnese v program, ki
naj ga občine znova obrav-
navajo. »Še zlasti zato,« je
poudarjala svetovalka vlade
mag. Mojca Šteblaj, »ker ob-
činski sveti razvojnega pro-
grama ne bi smeli obravna-
vati brez mnenja državne
agencije.«
Najbolj glasno in argu-
mentirano se je predstavni-
kom države postavil po ro-
bu Milan Zager, direktor
Centra za mednarodno kon-
kurenčnost, ki je sodeloval
pri pripravi programa. Pou-
daril je, da je program, ki ga
je 185 ljudi pripravljalo eno
leto in pol, nastajal v veliki
zakonski praznini. Predstav-
nikom podjetja Oikos je oči-
tal, da bi morali pri pripravi
analize programa bolj sode-
lovati z njegovimi tvorci, saj
bi tako lahko sproti razčistili
marsikatero nejasnost, na
sploh pa se Zagerju zdi, da
bi bilo pripomb s strani agen-
cije veliko manj, če bi v Ljub-
ljani program prebrali bolj
temeljito.
Direktor Regionalne raz-
vojne agencije Celje Boris
Klančnik je prepričan, da bi
bilo tudi konfliktov med dr-
žavo in celjsko oziroma sa-
vinjsko regijo manj, če bi vla-
da dodelala sistem priprave
in tudi izvajanja razvojnih
programov. »Zavedamo se,
da naš program ni idealen,
vendar je zelo pomembno,
da je nastal kot konsenz po-
litike, gospodarstva in raz-
vojnih institucij v regiji,« me-
ni Klančnik in dodaja: »Mne-
nje države je vsekakor dobro-
došlo in ga bomo pri izvaja-
nju progran;a upoštevali, ne
bomo pa dovoliU, da bi se
zaradi domnevnih procedu-
ralnih napak vse skupaj pre-
več zavleklo.« Klančnik še
poudarja, da bo Savinjska re-
gija, ne glede na trenja z dr-
žavo, že v letošnjih prvih me-
secih pričela z izvajanjem ne-
katerih projektov. Pri tem pri-
čakuje partnerski odnos dr-
žave, saj je konec koncev dr-
žava tista, ki mora biti od-
govorna za regionalni razvoj.
»Pričakujem, da bo do nes-
porazumov in trenj prišlo tudi
pri reševanju vprašanja, ka-
ko financirati razvojni pro-
gram, vendar upam, da smo
glavni spor že rešili in da so
tudi pristojne institucije v
Ljubljani spoznale svoje po-
manjkljivosti. Vse dileme, ki
jih rešujemo v Celju, pa bo-
do gotovo olajšale delo os-
talim regijam, ki svoje raz-
vojne programe šele priprav-
ljajo,« meni Klančnik.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Celjani so prepričali državo. Od leve: Direktor RRA Celje Boris Klančnik, direktor Oikosa Jernej Stritih,
državni sekretar Igor Strmšnik in svetovalka vlade Mojca Šteblaj.
Kovinotehnino invalidsko podjetje
Kranjski Merkur, ki je
od lanskega oktobra tudi
uradno edini delničar Ko-
vinotehne, je na nedavni
skupščini sklenil, da se bo
celjsko podjetje preobliko-
valo iz delniške družbe v
družbo z omejeno odgo-
vornostjo. Namesto dose-
danje 3-članske uprave bo
Kovinotehno vodil direk-
tor.
Na to mesto je že bila ime-
novana Marta Bertoncelj, si-
cer svetovalka predsednika
uprave Merkurja, ki je na če-
lo Kovinotehne kot predsed-
nica uprave prišla že lansko
pomlad. Kovinotehna bo, ta-
ko vsaj zagotavljajo lastniki.
delovala kot samostojna prav-
na oseba še nekaj let, ukvar-
jala pa se bo z upravljanjem
premoženja. Po veleprodaji
bo v kratkem pod okrilje Mer-
kurja prešla tudi celotna pro-
daja na drobno. Prenos naj
bi bil končan do 31. januarja,
lahko pa se zgodi, da se bo
podaljšal še za kakšen me-
sec, saj bo prodajalna Kovi-
nar na Mariborski cesti mor-
da odprta še v februarju. Marta
Bertoncelj pravi, da bodo ve-
čino ljudi prezaposlili zno-
traj Merkurjeve prodajne
mreže, nekaj pa jih bo šlo k
drugemu delodajalcu. V Ko-
vinotehni, ki je konec minu-
lega leta imela 86 zaposlenih.
bo tako ostalo le še dvajset
ljudi.
Ustanoviti nameravajo tu-
di invalidsko podjetje Kopak.
V njem bo zaposlenih 30 lju-
di, ukvarjalo pa se bo s skla-
diščno dejavnostjo ter s pa-
kiranjem in receptorskimi
storitvami. Podjetje bo zače-
lo delovati takoj, ko bodo do-
bili ustrezna soglasja države.
Čeprav je Kovinotehna
imela lani ob polletju pre-
ko 700 milijonov tolarjev iz-
gube iz rednega delovanja in
256 milijonov tolarjev čiste
izgube, bo po besedah Mar-
te Bertoncelj leto 2001 skle-
nila pozitivno. Izgube iz red-
nega delovanja bo sicer ve-
liko, vendar jo bodo pokri-
li iz drugih virov.
Euroterminai
pripravljen na
uicinitev meje
že kar precejšnjemu šte-
vilu podjetij, ki se ponaša-
jo s certifikatom kakovosti
po standardih ISO, se je pri-
družil tudi celjski Euroter-
minai. Cetrifikat ISO 9002
za zastopanje v carinskih
zadevah je dobil med prvi-
mi tovrstnimi podjetji v re-
giji in tudi v svoji branži.
Podjetje je pred petimi le-
ti ustanovil Daniel Majcen,
ki se je že prej ukvarjal s to-
vrstno dejavnostjo, vendar se
je na pobudo nekaterih po-
slovnih partnerjev odločil za
samostojno pot. Sprva so v
Euroterminalu delali le štir-
je, danes je zaposlenih že
enajst ljudi, od tega jih je de-
set v rednem delovnem raz-
merju. Podjetje se ukvarja iz-
ključno s carinskim posre-
dovanjem, pri čemer ima v
regiji kar precejšnjo konku-
renco, tako velikih kot majh-
nih špediterjev. Kljub temu,
pravi direktor Daniel Majcen,
je dela zadosti. »Če so veli-
ki, to še ne pomeni, da so
dobri in kakovostni. Pred-
nost majhnih sta prožnost in
kakovost storitev, naša adu-
ta pa sta tudi prijaznost in
sprejemljive cene.«
Euroterminai ima večino-
ma stalne poslovne partner-
je. Med prvimi v svoji bran-
ži je že pred časom začel iz-
vajati koncept najemanja sto-
ritev in trenutno so že štirje
njihovi delavci zaposleni v
treh podjetjih na Celjskem
kot hišni špediterji. In kako
se v Euroterminalu priprav-
ljajo na čas, ko bo z vstopom
Slovenije v Evropsko unijo
ukinjena zahodna meja, za-
radi česar naj bi kar precej
malih špediterjev ostalo brez
dela?
»Poslovne priložnosti bo-
mo poiskali tam, kjer so. V
čim več podjetjih se bomo
poskušali uveljaviti kot hi-
šni špediterji, poleg tega pa
bomo še bolj utrdili tudi elek-
tronsko poslovanje,« napo-
veduje Daniel Majcen.
JI, Foto: CD
Daniel Majcen
Presežki v APP
še neznanka
V celjski podružnici
agencije za plačilni promet
še ne vedo natančno, koli-
ko od trenutno 99 zaposle-
nih se bo po ukinitvi agen-
cije znašlo na seznamu
presežnih delavcev. Veliko
je odvisno od sprejetja za-
kona o plačilnem prometu,
ki čaka na tretjo obravna-
vo v državnem zboru.
Zakon bo namreč med dru-
gim določal natančno števi-
lo zaposlenih v dveh novih
ustanovah - Upravi za javna
plačila in Agenciji za javno-
pravne evidence in plačila -
ter dokončno opredelil geo-
grafsko razporeditev njunih
enot po Sloveniji.
Pred štirimi leti je bilo v
celjski APP zaposlenih 210
ljudi, zdaj jih dela le še 99.
Celjska regija bo imela obe
ustanovi, ki bosta območje
svojega delovanja morda raz-
širili celo do Zgornje Savinj-
ske doline, po dosedanjih in-
formacijah pa naj bi skupaj
zaposlovali okrog štirideset
ljudi. In kaj bo z ostalimi za-
poslenimi v podružnici?
Celjska podružnica
agencije za plačilni promet,
ki je že lani zaprla izpostavi
v Laškem in Šentjurju, bo
konec januarja ukinila tu-
di izpostavo v Slovenskih
Konjicah. Aprila bo na vr-
sti Šmarje, žalska izposta-
va pa bo delala do konca
junija.
Po besedah direktorice Dar-
je Lipičnik se jih bo 25 za-
poslilo v Banki Celje, ki je do-
slej skupaj s prostori prev-
zela že 30 ljudi, šest jih bo
prešlo v DURS, nekaj ljudi pa
se bo upokojilo. Za vse osta-
le, ki trenutno še ne vedo, kje
bodo dobili službo, ponuja-
jo sicer zaposlitev različna mi-
nistrstva in drugi državni or-
gani, vendar se le redki odlo-
čajo za delo v Ljubljani.
JI
BAROMETER
Etoi povečuje
lastni delež
v Etolu so spet povečali šte-
vilo lastnih delnic. Po zad-
njih nakupih naj bi jih imeli
že dobrih 11 odstotkov, kar
pomeni, da so trenutno tretji
največji lastnik podjetja. Bli-
zu 30 odstotkov delnic ima-
ta pooblaščeni investicijski
družbi Nacionalne finančne
družbe. Nova Ljubljanska
banka pa ima v lasti dobrih
16 odstotkov vseh Etolovih
delnic. V Etolu ocenjujejo, da
so poslovno leto sklenili s 4,9
milijarde tolarjev prihodkov
od prodaje, kar je za okrog 9
odstotkov več kot v letu 2000.
Za toliko bo višji tudi čisti
dobiček, ki naj bi znašal 500
milijonov tolarjev.
Gorenje bo
zaposlovalo
v Skupini Gorenje naj bi
ob koncu leta 2002 delalo
8.272 ljudi, kar je za 42 več
kot leta 2001. V matičnem
podjetju se bo število zapo-
slenih znižalo za 119, oziro-
ma za 2,3 odstotka, pomem-
bnejše zaposlovanje pa na-
črtujejo v družbi Gorenje IPC
(Invalidsko podjetniški cen-
ter). V vseh ostalih družbah
se število zaposlenih ne bo
bistveno spremenilo.
Elkroj
načrtuje rast
v mozirskem Elkroju želi-
jo letos povečati prihodke za
6 odstotkov ter še bolj razši-
riti lastno trgovsko mrežo v
Sloveniji in sosednjih državah.
Veliko si obetajo zlasti od srb-
skega trga. Novembra lani so
v Slovenski hiši v središču
Beograda odprli lastno pro-
dajalno, v Srbiji pa so ustano-
vili tudi podjetje Elkroj im-
port-export, ki bo skrbelo za
prodajo in za organizacijo koo-
peracijskih poslov. Poleg last-
nih bodo na srbskem trgu po-
nujali tudi vse tiste izdelke,
ki jih zastopajo.
Izbirin
dokončni
izbor
Konec leta 2001 se je izte-
kel rok, do katerega je mo-
rala laška Izbira v skladu z
zakonodajo prodati ali pa
umakniti 30 odstotkov del-
nic, ki so v njeni lasti. Kot je
znano, je Izbira leta 1998,
da bi se obvarovala pred prev-
zemom Mercatorja, kupila
deleže, ki so jih v njihovem
podjetju imeli pooblaščena
investicijska družba Zvon ter
kapitalska in odškodninska
družba. Oblikovali so sklad
lastnih delnic, v katerem je
10 odstotkov vseh delnic, 30
odstotkov delnic pa so takrat
rezervirali za strateškega
partnerja. Ker pa so se v vods-
tvu podjetja lani dokončno
odločili, da se kljub močni
konkurenci ne bodo z niko-
mer povezali, delnic očitno
ne bodo prodali. Direktor
Ivan Grobler pravi, da bodo
»v glavnem ostale v zaprtem
krogu« in da bodo vpraša-
nje delnic dokončno rešili
do sklica skupščine. JI
Št. 1-3. januar 2002
INTERVJU
7
pod steklenim stropom
možnosti medicine
Nacionalni koordinator projekta Desetletje gibal doc. dr. Radko Komadina o potrebnih spremembah v Sloveniji
Hudo je, če za bolezen ni zdra-
vila, še bolj boleče je lahko, če
zdravilo je, pa nam zaradi po-
manjkanja denarja ni doseglji-
vo. Ce se, kot pravi docent dr. Rad-
ko Komadina, znajdemo pod ste-
klenim stropom in vidimo mož-
nosti, a ne moremo do njih. Gos-
podarska moč naše države po-
stavlja ta strop nekoliko nižje,
kot je v Zahodni Evropi, a to je
lahko tudi vzpodbuda za določi-
tev prednostnih ci-
ljev, za iskanje po-
ti, ki so kljub po-
manjkanju denarja
možne. Takšne
prednostne cilje so
že oblikovali za po-
dročje bolezni in
poškodb gibal.
V	svetu narašča
število poškodb ske-
leta, vnetnih in dege-
nerativnih bolezni
sklepov ter bolezni
in poškodb hrbteni-
ce. Pod okriljem Sve-
tovne zdravstvene or-
ganizacije se je zato
na začetku leta 2000
pričel projekt Deset-
letje gibal. Cilj tega
projekta je za četrti-
no zmanjšati bolez-
ni in poškodbe gibal.
V	Sloveniji je januarja letos mi-
nistrstvo za zdravje za nacionalnega
koordinatorja projekta Desetletja
gibal imenovalo docenta dr. Rad-
ka Komadino, dr. med., speciali-
sta kirurga, predstojnika Službe za
raziskovalno delo in izobraževanje
v Splošni in učni bolnišnici Celje.
Marca je bila ustanovljena tudi na-
cionalna ekspertna skupina, ki jo
sestavljajo strokovnjaki iz različ-
nih področij medicine.
Nacionalna ekspertna skupina je
začrtala aktivnosti na petih glav-
nih področjih: poškodbe gibal, bo-
lezni, okvare in poškodbe hrbte-
nice, vnetne in dege-
nerativne spremem-
be na sklepih (artri-
tis, artroza), osteo-
poroza in revmatič-
na obolenja gibal.
Razmere v Slove-
niji verjetno niso
na vseh petih po-
dročjih enake. Za
katero skupino bo-
lezni oziroma bol-
nikov je najslabše
poskrbljeno?
Revmatske bolez-
ni gibal so v najbolj
neugodnem položa-
ju. Mreža speciali-
stov revmatologov je
insuficientna. Zdrav-
niška zbornica jo
skuša dopolniti, kar
pa je povezano s
plačnikom, zdravs-
tveno zavarovalnico. Revmatologov
je povsod premalo. Na celjskem
območju delata samo dva (Peter Li-
povšek in Hari Strokol). Bistvene-
ga izboljšanja v kratkem ne more-
mo pričakovati, glede na trende v
gospodarstvu se bodo razmere na
področju zdravstva kvečjemu še
zaostrile. Pri revmatskih boleznih
prihaja še do dodatnega konflikta
med vse večjim številom bolnikov,
ki so dobro informirani o razvoju
stroke, in dostopnostjo dragih zdra-
vil. Gre za anticitokine, ki učinku-
jejo tudi na tiste faze bolezni, na
tiste spremembe, ki so pred njimi
veljale za nepopravljive. Zdravila
so dokazano uspešna, a tako dra-
ga, da so lahko na primer na klini-
ki z njimi testirali samo 20 bolni-
kov. Na zahteve, naj
zavarovalnica ven-
darle omogoči zdrav-
ljenje z njimi, je od-
govor standarden:
»Povejte, kaj boste
ukinili...«
Pomanjkanje de-
narja je v sloven-
skem zdravstvu že
stalnica. Kako hu-
do je?
Res se še ne sre-
čujemo s problemi
nerazvitega sveta,
kjer otroci umirajo
zaradi pomanjkanja
hrane ali za tuberku-
lozo, ker ni zdravil.
A človek v relativno
razviti Sloveniji pri-
de do steklenega stro-
pa: vidi možnosti, a
ne more do njih. Tak-
šen primer so že omenjena antici-
tokinska zdravila, podobno je s co-
xibi, ki zmanjšujejo bolečine pri
vseh boleznih gibal. Pri njihovi upo-
rabi je dokazano za 54 odstotkov
manj pojavnosti krvavitev iz zgor-
njih prebavil, kot na primer pri
uporabi aspirina, ketonala in po-
dobnih analgetikov.
Če bi uporabljali sodobnejša
zdravila, bi brez dvoma tudi ve-
liko prihranili zaradi zmanjša-
nja stroškov, ki sedaj nastajajo
pri zdravljenju komplikacij.
Končni učinek je seveda v korist
novih zdravil, a problematično je
vmesno obdobje, to-
rej čas opuščanja sta-
rih in uvajanja novih.
Medicina se vedno
znova bojuje za uva-
janje novih zdravil,
a mogoč je le posto-
pen, kompromisen
prehod. Da bi od da-
nes do jutri stara
zdravila zamenjali z
novimi, ne, tega ni
mogoče izpeljati. Ne
nazadnje je tudi na-
men vseh projektov
na svetovni ravni, da
naredimo nove kora-
ke povsod sinhroni-
zirano, da se vsi od-
povemo do včeraj ko-
ristnim, danes pa
manj učinkovitim
zdravilom.
Posamezne medi-
cinske stroke se pri pridobivanju
sredstev za nujno potrebna zdra-
vila ali aparature zelo različno
znajdejo.
Vsaka skupina se bori za svoj koš-
ček denarja - nastajajo projektne
skupine za posamezne sklope bo-
lezni, ki vključujejo javnost in so-
delujejo z društvi... Razumljivo je,
da nasprotna stran ne more dati več
kot ima. Z vidika javnega zdravs-
tva je potrebno stroko nenehno re-
vidirati (pred leti smo na primer
gradili bolnišnice za kostno tuber-
kulozo, sedaj te bolezni skoraj ni
in se je na primer Valdoltra preu-
smerila na kolčno in kolensko pro-
tetiko).
Je na celjskem območju poskrb-
ljeno za bolnike bolje ali slabše
kot drugod v Sloveniji?
Odvisno od bolezni. Na celjskem
območju je v primerjavi z drugimi
regijami bolje poskrbljeno za bol-
nike z osteoporozo. Pri tem ima
pomembno vlogo tudi društvo, ki
skrbi za samopomoč, za aktivnost
v tretjem življenjskem obdobju. Do-
bra je tudi dostopnost do meritev
kostne gostote, pa tudi do infor-
macij.
Tudi o zdravljenju poškodb je
slišati marsikatero pohvalo.
Na področju travmatizma prihaja
v slovenski prostor vrsta iniciativ
ravno iz našega poškodbenega od-
delka. Dva naša zdravnika (Buha-
nec in Brilej) sta člana vladne pod-
komisije za urgent-
no medicino na mi-
nistrstvu za zdravje.
Že od leta 1992 se
pripravljamo na na-
cionalni register
poškodb, kakršne
imajo države na za-
hodu. Šele nacional-
ni register lahko od-
govori na vprašanja,
kje se v Sloveniji do-
gajajo najtežje nesre-
če, ali potrebujemo
na primer enega ali
dva helikopterja, kje
je največ nesreč v kmetijstvu... Ti
podatki se seveda spreminjajo. Pred
leti so največ pro-
metnih nesreč zdra-
vili v bolnišnici v No-
vem mestu, z obno-
vo tamkajšnjih kri-
tičnih odsekov cest
se je to bistveno
spremenilo. Vedeti
moramo, kje je naj-
več travmatizma pri
mladih, kje delovnih
nezgod... Brez tega
vedenja ni baze po-
datkov za načrtova-
nje nacionalne stra-
tegije. Ta pa je po-
trebna, saj so poš-
kodbe v Sloveniji
glavni vzrok umrlji-
vosti otrok, mladost-
nikov in odraslih do
45 let starosti. Največ jih nastane
v prometu, kjer nas v preventivi vse
čaka še veliko dela.
Omenili ste podkomisijo za ur-
gentno medicino. Kakšno je nje-
no delo?
Vladna podkomisija pripravlja
ustanavljanje urgent-
nih centrov. Poleg
centrov v Ljubljani in
Mariboru želimo ur-
gentni center tudi v
Celju. Glavna ovira za
njegovo ustanovitev
je opremljenost celj-
ske bolnišnice. Nuj-
no bi na primer po-
trebovali rentgenske
aparature za pregled
ožilja - brez njih ni
internističnega ur-
gentnega centra, saj
omogočajo takojšnjo
pomoč pri infarktu. V Celju smo
aparat imeli, a je že dve leti zape-
čaten zaradi starosti in dotrajano-
sti. Možnosti vidimo v regionalnem
razvojnem programu z združeva-
njem interesov lokalnega gospo-
darstva na področju sekundarne-
ga zdravstva. S pomočjo celjskega
in velenjskega gospodarstva bi šlo.
Vrsta problemov je tudi na po-
dročju ortopedije.
Dostopnost do specialističnih or-
topedskih ambulant je slaba, ča-
kalne dobe so izredno dolge, mre-
ža zdravniške zbornice Slovenije
neenakomerna. Samo 12 ortope-
dov dela severno od Trojan, kar 65
pa južno! Velik pritisk na te ambu-
lante je tudi zaradi invalidskih upo-
kojitev, kar podaljšuje čakalne do-
be. Narašča število starejše popu-
lacije, skladno s tem pa tudi po-
trebe po vsadkih kolen in kolkov.
Zdravstvena zavarovalnica določi
ortopediji letno število sklepnih
vsadkov. Ker ne dovoli oziroma ne
plača več kot tisoč operacij letno,
bolniki čakajo nanje tudi po tri le-
ta in pogosto se zgodi, da v tem
času že obsedijo na invalidskem
vozičku in jim tudi proteza ne po-
maga več.
Pa ne bi bilo mogoče skrajšati
vsaj čakalnih dob za pregled?
Januarja 2002 pripravlja celjsko
zdravniško društvo strokovno soo-
čenje ortopedov celjske bolnišnice
s kolegi iz primarnega zdravstva.
Moramo se dogovoriti, kako bi bi-
lo mogoče izboljšati diagnostiko in
zdravljenje v splo-
šnih ambulantah in
določiti prednostne
naloge. Podobno bo-
do naredili tudi v
Ljubljani in v Valdol-
tri. Vedeti moramo,
da so najbolj pogost
vzrok odsotnosti z de-
la v Sloveniji boleči-
ne v križu. Na tem
področju imamo pre-
cej težav s statistiko,
saj ni vsak, ki ga boli
križ, ortopedski bol-
nik in ne potrebuje
pregleda pri specia-
listu (vsak prepih in
težko delo še ne pov-
zročijo obolenja hrb-
tenice) . Dogovoriti se
moramo, kaj bi naj prevzeli splo-
šni zdravniki na svoja ramena, saj
tako, kot je sedaj, kratko malo ne
gre. Pri tem jim moramo zagotoviti
možnost vsakodnevnega posvetova-
nja. Tako kot za svojce bolnikov, bi
bili specialisti v bolnišnici vsak dan
ob določenem času dosegljivi za in-
formacije kolegom iz splošne me-
dicine.
Področje dela, ki ste si ga začr-
tali v Desetletju gibal, je izredno
obsežno in zahtevno. Od česa je
najbolj odvisen uspeh?
V desetletju gibal bomo naredili
opazne spremembe le, če bomo
združili prizadevanja zdravniki in
bolniki, tisti, ki oblikujejo in spre-
jemajo zakonodajo in vsi, ki se
vključujejo v proces vzgoje in izo-
braževanja. Preveč optimistično?
Korak za korakom.
MILENA B. POKLIČ
v Sloveniji so poš-
kodbe glavni vzrok
umrljivosti otrok,
mladostnikov in odra-
slih do 45 let. Otroci
umirajo zaradi pro-
metnih nezgod, utopi-
tev in zadušitev, odra-
sli pa se smrtno poš-
kodujejo predvsem pri
padcih in v prometnih
nezgodah, udeleženi
kot potniki v avtomo-
bilu in kot pešci. Ve-
čino poškodb je mo-
goče predvideti ter s
pravilnim ravnanjem
in spremembami v
okolju preprečiti.
Degenerativne in
vnetne revmatične bo-
lezni ogrožajo pred-
vsem starejše. Osteoar-
troza prizadene veči-
no ljudi nad 65. letom
starosti oziroma več
kot 80 odstotkov sta-
rejših od 75 let. Za rev-
matoidnim artritisom
zboli kar odstotek
odraslega prebivals-
tva. Problem je velik,
zdravnikov, ki bi se z
njim specialno spopa-
dali malo, še slabša Je
dostopnost do učinko-
vitih in varnejših pro-
tivnetnih zdravil.
Bolečine v križu, ki
so med boleznimi in
poškodbami mišično-
kostnega sistema naj-
pogostejši vzrok za
začasno odsotnost z
dela in glavni vzrok
za rehabilitacijo, Je
mogoče preprečiti z
zdravim načinom živ-
ljenja in pravilnim
dvigovanjem bremen.
Osteoporoza je eden
glavnih dejavnikov
tveganja za zlome
kolkov, pogostega
vzroka smrti po 70. le-
tu starosti. V okviru
projekta Desetletje gi-
bal želijo doseči, da
bi bile bolnice upra-
vičene do brezplačne
meritve mineralne
kostne gostote, ob le-
tu pa tudi do kontro-
le. Meritve bi naj de-
lali samo zdravniki z
licenco.
Docent dr. Radko Komadina, dr. med.
Št. 1-3. januar 2002
8
REPORTAŽA
Zaradi ovadbe pod vlak
37-letna Tatjana Lubej, vodja poslovne enote Izletnika v Krškem, je zaradi težav v službi skočila pod vlak -
Zapustila je tri otroke in moža, ki ga bodo pri Izletniku Celje verjetno ovadili
Konec decembra smo v
uredništvo prejeli anonim-
no pismo, katerega avtor je
opozarjal na dogajanje v
podjetju Izletnik Celje. Po-
vod za pismo je bil samo-
mor 37-letne Tatjana Lubej
iz Dolenjega Boštanja, ma-
tere treh otrok, ki je 3. de-
cembra zapustila otroke in
moža Dušana. Dan po tem
naj bi se zagovarjala pred
disciplinsko komisijo na se-
dežu podjetja Izletnik Ce-
lje zaradi domnevnih nepra-
vilnosti pri vodenju Poslov-
ne enote Krško, s čemer naj
bi Izletnik Celje v šestih le-
tih oškodovala za 25 mili-
jonov tolarjev.
Lubejeva se je za odhod v
smrt odločila, ko so ji na Iz-
letniku povedali, da jo bodo
obravnavali na disciplinski
komisiji in da bodo proti njej
vložili ovadbo. Možu Duša-
nu, otrokom in direktorici Iz-
letnika Celje Ani Jovanovič
je napisala poslovilna pisma.
Pri Izletniku ne morejo ver-
jeti, da se je kaj takšnega zgo-
dilo z eno njihovih najbolj
sposobnih delavk. 11-letni Ma-
tic in 9-letna Pia in Nejc so
ostali sami z očetom v hiši,
ki sta jo Tatjana in Dušan preu-
redila iz gospodarskega po-
slopja v Dolenjem Boštanju.
»Imeli smo jo
radilff
»Tatjana Lubej je bila iz-
jemno sposobna in priljub-
ljena delavka, ki smo ji po-
vsem zaupali. Pri Izletniku
se je zaposlila konec osem-
desetih. Najprej je vodila
enoto Hrastnik, ki je takrat
zelo dobro delala. Ker smo
imeli težave v PE Krško, sem
jo leta 1996 prosila, naj prev-
zame vodenje te enote. To je
storila in poslovanje v Krš-
kem se je že po nekaj mese-
cih zelo izboljšalo. Z rezul-
tati in z odnosi smo bili tako
zadovoljni, da nismo niti po-
mislili na to, da bi se lahko
dogajale kakršne koli nepra-
vilnosti. Kljub strogemu nad-
zoru voznikov, ki delajo ne-
posredno z denarjem, nima-
mo navade, da bi nadzoro-
vali vodje poslovnih enot. Do-
slej ni bilo nobenega razlo-
ga za nezaupanje, od vseh pa
je Tatjana ves čas delovala
najbolj pošteno, delu je bila
resnično predana, radi pa smo
jo imeli prav vsi,« pravi di-
rektorica Izletnika Celje Ana
Jovanovič. In dodaja, da jih
je zato še toliko bolj prese-
netilo dogajanje v oktobru.
»Vodja marketinga je skupaj
s sodelavcem po naldjučju od-
kril nekatere nepravilnosti in
potem so raziskovali naprej.
Kar kmalu se je ugotovilo, da
je v Krškem izginjal denar.
da so bili izdani ponarejeni
dokumenti oziroma, da le-
teh sploh ni bilo. Vozniki so
ji nosili gotovino, očitno je
fakture izdajala samo podjet-
jem, ki so naročili prevoz.
Izletniku pa ne, tako da pri-
manjkljaja nismo opazili.
Ko je v začetku devetdese-
tih njen mož odprl turistič-
no agencijo, je obljubila, da
ne bo mešala moževe dejav-
nosti z Izletnikom in res je
bilo število opravljenih pre-
vozov za to agencijo po do-
kumentih sodeč minimalno.
Vendar je bilo v resnici očit-
no drugače in za polovico iz-
ginulega denarja menimo, da
je šlo na račun te agencije.
Po izračunih gre za 12 mili-
jonov 800 tisoč tolarjev,« pravi
Jovanovičeva in dodaja, da
vseh papirjev v Izletniku še
niso pregledali, ravno tako
pa z pregledovanjem ne na-
meravajo obremenjevati os-
talih naročnikov.
Na vprašanje, kako da v še-
stih letih ni nihče opazil, kaj
se dogaja, Jovanovičeva od-
govarja: »Naši avtobusi vo-
zijo veliko posebnih voženj
in izletov, tako da pri porab-
ljeni nafti ne gre za tako ve-
liko razliko. Edini način, na
katerega bi lahko ugotovili,
da je kaj narobe, bi bilo sprot-
no pregledovanje faktur, če-
sar pa nismo počeli, saj smo
našim vodjem popolnoma
zaupali, razen tega pa se je
delovanje enote v Krškem po
tem, ko je vodenje prevzela
Tatjana Lubej, tako izboljša-
lo, da ni bilo razlogov za ka-
kršno koli nezaupanje.«
Pred ovadbo
Ko so ugotovili, kaj se je
zgodilo, je Ana Jovanovič 22.
oktobra izdala odločbo o za-
časni odstranitvi z dela in Tat-
jano Lubej poklicala na po-
govor. »Kljub vsemu, kar se
je zgodilo, sem ji obljubila,
da ne bomo vložili ovadbe,
če podpiše, da je denar pri-
pravljena vrniti. Oba z mo-
žem sta podpisala pismo, da
bosta to storila, vendar so de-
janja nakazovala, da nimata
tega namena. Nekajkrat je še
bila na pogovoru pri meni,
vendar je govorila eno, dela-
la pa nekaj drugega. Za pre-
več denarja je šlo, da bi si
upala karkoli storiti na last-
no pest, zato sem sklicala svet
delavcev. Člani so bili enot-
ni, da Izletnik zadeve ne sme
zamolčati in da je potrebno
vložiti ovadbo, kar je Tatja-
na očitno že isti dan tudi iz-
vedela. Napisala je pisma in
v ponedeljek, 6. decembra,
smo izvedeli, da je šla pod
vlak. To nas je prizadelo - še
vedno ne razumem, zakaj.
Denar, ki ga je odvzela pod-
jetju, bi lahko odplačevala tu-
di več let... Kaj bomo storili
zdaj, ne vem. Ovadbe proti
njej ne moremo vložiti,
strank, ki morda niso dobi-
vale faktur in so ji plačevale
na roko, seveda ne moremo
preverjati. Edini, proti kate-
remu bi lahko vložili ovad-
bo, je njen mož Dušan Lu-
bej, ki je turistično agencijo
medtem zapri. Kaj bomo sto-
rili, se bomo odločili po po-
govoru s kriminalisti v ja-
nuarju,« pravi Jovanovičeva.
Tatjane Lubej se je verjet-
no hotela izogniti javni sra-
moti, o čemer piše tudi ob
koncu poslovilnega pisma. »-
Sama sem kriva za vse. Ro-
tim vas, pustite jih živeti sku-
paj...« so zadnje besede, ki
jih je namenila direktorici
podjetja, v katerem je bila za-
poslena vrsto let.
»Živela je za
Izletniklff
Slika postane drugačna, ko
v Dolenjem Boštanju obišče-
mo Lubejeve. Ob Dušanu, ki
je, odkar je v septembru zaprl
turistično agencijo, brezpo-
seln, so trije otroci. Petošolec
Matic, ki ima ob tromesečju
same petice, ter 9-letna dvojčka
Pia in Nejc. »Ničesar jim ne
prikrivam. Vedo, kako je umr-
la, vedo, da je nisem videl in
videli so poslovilno pismo, ki
jim ga je napisala,« pravi Du-
šan, še vedno vidno prizadet.
Kot da ne more dojeti. Kot da
vsi štirje čakajo, da se bo vrni-
la. Pod novoletno jelko je nje-
na zadnja fotografija. »Nikoli
nisem niti pomislil na to, da
bi lahko storila kaj takšnega.
Bila je izjemno močna oseb-
nost, tako zelo, da smo se v bis-
tvu vsi opirali nanjo. Ko je po-
vedala, da ima težave v službi,
sva bila trdno odločena, da jih
bomo premostili skupaj. Na-
vajeni smo živeti skromno in
slej ko prej bi vrnili ta denar.«
Dušan ne prikriva resnice.
Zaradi spomina na tragedijo
mu gredo besede težko z jezi-
ka, vendar pripoveduje, koli-
kor ve. »Verjamem, da je kdaj
prišlo do kakšne nepravilno-
sti, čeprav je živela za Izlet-
nik. Za določene stvari sem ve-
del. Nikakor pa ne morem ver-
jeti, da bi lahko bilo tega de-
narja toliko, kot ji očitajo se-
daj. Menim, da so ji naprtili
marsikaj, česar ni storila - če-
prav je za veliko vsega vedel
tudi njen šef.« Zase pravi, da
ima čisto vest: »Sam imam vse
papirje. Osebno z Izletnikom
nikoli nisem imel ničesar in
za nič, kar se je zgodilo, se ne
počutim krivega. Ne vem, ali
bodo poskušali še kaj storiti,
predvsem pa - ne glede na to,
kaj se bo zgodilo, Tatjane nam
ne more vrniti nihče...«
Za vsako dušo, ki je odšla,
imajo pri Lubejevih nad no-
voletno jelko obešeno zvez-
dico. Trem zvezdicam se je v
decembru pridružila še zvez-
dica njihove mamice. Da je
ugasnila, je bilo zagotovo ne-
smiselno in nepotrebno. Lju-
di, ki jih je ljubila, za katere
je živela in delala, je pustila
same. Je kakšna napaka, ki
bi bila vredna takšne žrtve?
Bodo tisti, ki so imeh Tatja-
no Lubej radi, ki so jo na de-
lovnem mestu tako zelo ce-
nili, spoštovali njeno zadnjo
voljo? Bodo njeni otroci otroš-
tvo lahko preživeli s svojim
očetom? Bomo v tej deželi
končno zbrali toliko poguma
in samozavesti, da se bomo
nehali ozirati na govorice, na
obsojanja, na to, kar pravijo
drugi? Ali pa bomo še naprej
dovolili, da nas strah pred ob-
sojanjem družbe in opravlja-
njem stanejo najbolj drago-
cenega, kar imamo? Življenj.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 1 - 3. januar 2002
AKTUALNO
9
Prazne postelje in
čakalne vrste
Do leta 2005 naj bi v Sloveniji zagotovili 14.500 mest za domsko oskrbo starejših - V Laškem vseljujejo prvih 60
oskrbovancev, kandidirali bodo še za 90 mest - Koncesiji tudi v Vojnik in Gornji Grad
v zdravilišču Laško so z
ministrstvom za delo, dru-
žino in socialne zadeve
(MDDSZ) v petek, 21. decem-
bra, podpisali aneks h kon-
cesijski pogodbi, s katerim
so potrdili prenos koncesi-
je za 60 mest domske oskr-
be starejših iz Zdraviliškega
doma v prostore vile Debro,
v kateri so bila prvotno
zgrajena varovana stano-
vanja.
Glede na dolge čakalne vr-
ste starejših, ki čakajo na pro-
stor in oskrbo v domu, se ni
bati, da bi postelje ostale-ne-
zasedene. Že pred prazniki
so vselili blizu 30 oskrbovan-
cev, vseh 60 postelj pa bo za-
sedenih te dni. V popolno-
ma urejenih prostorih pa os-
taja praznih še 90 postelj, za
koncesijo zanje pa bodo Laš-
čani spet zaprosili letos.
Zdravilišču Laško je bila
leta 1999 kot enemu izmed
prvih dveh ponudnikov v Slo-
veniji podeljena koncesija za
60 (od skupno 125) mest
domske oskrbe starejših, ki
naj bi jo izvajali v Zdraviliš-
kem domu. Koncesijo so Laš-
čam sicer dobili, a nikoli
udejanili v življenju, saj se z
ministrstvom nikakor niso
uspeli dogovoriti za ceno os-
krbnega programa. Laščani
so bili namreč prepričani, da
bi jim kot povsem tržnemu
ponudniku morali v ceni
priznati stroške vloženega ka-
pitala ter zlasti stroške inve-
sticijskega vzdrževanja pro-
storov, v ministrstvu pa na to
uho niso slišali in ves čas
vztrajali, da mora biti cena
oskrbnega dne enotno izra-
čunana po. pravilniku.
Lani na jesen so v Zdravi-
lišču Laško v neposredni bli-
žini zdraviliškega komplek-
sa dokončali gradnjo štirih
vil, v katerih naj bi bilo pro-
stora za 143 starejših, ki bi
živeli v 93 varovanih stano-
vanjih. Glede na to, da so va-
rovana stanovanja gradili za
trg, povsem brez subvencij
oziroma pomoči države, so
bile cene zanje seveda znat-
no višje od povprečja, ki ve-
lja na Celjskem. Starejšim so
ob možnosti odkupa (za sta-
novanje je v povprečju treba
odšteti okoH 10 milijonov to-
larjev) ponudili tudi možnost
najema, takoj po odprtju pa
so prodaU oziroma oddah v
najem le nekaj stanovanj. V
zdravilišču so zato sredi sep-
tembra MDDSZ zaprosili za
prenos koncesije za 60 mest
domske oskrbe starejših iz
Zdraviliškega doma v prosto-
re novozgrajenih vil; še pred
tem, v juliju, pa so kandidi-
rali na javnem natečaju za do-
delitev novih 90 mest za
domsko oskrbo starejših. Z
razpisom je MDDSZ odda-
jalo koncesije za 850 novih
domskih mest za starejše, pri-
javili pa so se lahko tako ti-
sti, ki so že imeli urejene pro-
store, kot tisti, ki so z grad-
njo domov starejših šele za-
čenjali. Laščani so se odlo-
čili za prvo možnost; kar se
je kasneje izkazalo kot veli-
ka napaka, saj so bili na raz-
pisu zavrnjeni. V vilah De-
bro in Hum so bila namreč
grajena varovana stanovanja,
po »Pravilniku o minimalnih
tehničnih pogojih za izvaja-
nje storitev institucionalne-
ga varstva starejših oseb« pa
so pogoji za bivalno okolje
in skupne prostore v objek-
tih varovanih stanovanj pre-
cej manj ostri kot za dom-
sko oskrbo. Laščani so iz-
padli iz igre, postelje - čeprav
v dokončanih in urejenih pro-
storih - so ostale prazne in
vnovič lahko kandidirajo na
letošnjem razpisu, ko bo
MDDSZ spet podeljevalo
koncesije za okoli 650 mest
domske oskrbe.
Skoraj četrt leta pa je tra-
jalo napenjanje mišic in
preizkušanje vztrajnosti med
zdraviliščem ter ministrs-
tvom o tem, kdaj in ali sploh
prostih 60 postelj v vilah De-
bro in Hum ponuditi oskr-
bovancem in nanje prenesti
koncesijo iz Zdraviliškega do-
ma.
Drseč ali •
nedrsečtlak?
v ministrstvu so Laščane
opozoriU, da je pred preno-
som koncesije v novozgra-
jenih prostorih treba odpra-
viti nekaj pomanjkljivosti; po
pravilniku so namreč prostor-
ski pogoji za domsko oskr-
bo ostrejši od predpisov, ki
veljajo (in so jih Laščani v
celoti upoštevali) za varova-
na stanovanja.
Oktobra so Laščani večino
teh pomanjkljivosti odpravi-
li; jedro nesoglasij med zdra-
viliščem in ministrstvom pa
sta ostala tlak v skupnih pro-
storih ter vprašanje, ali je ob
dejstvu, da je za oskrbo po-
kojnika v mrliški vežici ure-
jena posebna kopalnica, po-
trebna še tekoča voda z ne-
posrednim odtokom v sami
vežici. Laščani se niso dali
prepričati zlasti glede tlaka.
Tudi pri gradnji vil Debro,
Hum, Rečica in Šmohor so
namreč za tlakovanje skup-
nih prostorov uporabili na-
ravni kamen, preizkušen v re-
cepciji, restavraciji ter vseh
skupnih prostorih zdraviliš-
kega kompleksa. »V zdravi-
lišču imamo kar precej go-
stov, ki imajo težave z giba-
njem, veHko ljudi je na vo-
zičkih in z berglami. Doslej
še nismo imeli nobene sla-
be izkušnje, še nihče ni pa-
del, nikomur ni zdrsnilo, zato
sem prepričan, da je narav-
ni kamen primeren tlak tudi
za skupne domske prostore,«
je bil odločen direktor Zdra-
vilišča Laško mag. Roman
Matek, ki je bil pripravljen
prevzed tudi polno odškod-
ninsko odgovornost za mo-
rebitne nezgode in poškod-
be.
Nesoglasja glede tlaka so
rešili s posebnim dogovo-
rom o načinu vzdrževanja tal,
Laščani pa so ob podpisu
aneksa h koncesijski pogod-
bi morali pristati na enotno
ceno oskrbnega dne. Mini-
strstvo jim priznava natanč-
no 2.900 tolarjev in nič več,
v zdravilišču pa s stisnjeni-
mi zobmi ugotavljajo, da
dnevno z vsakim oskrbovan-
cem izgubljajo po 150 tolar-
jev, kolikor bi si morali obra-
čunati za stroške vloženega
kapitala ter investicijskega
vzdrževanja.
A tudi slednje je - zlasti za
starejše, ki na Celjskem ča-
kajo na prosto posteljo ozi-
roma sobo v domovih starej-
ših - bolje, kot pa da poste-
lje samevajo, ljudje pa osta-
jajo v dolgih, vsaj še nekaj
let predolgih čakalnih vrstah.
IVANA STAMEJČIČ
V Zgornji Savinjski dolini so za gradnjo doma za ostare-
le občane več let bojevali hudo bitko - v občinah so se
strinjali, da dom nujno potrebujejo, a se niso mogli dogo;
voriti, kje bi ga gradili. V letu 1999 so zato prijavili več
lokacij in mogoče tudi zato »izpadli iz igre«.
Najbolj intenzivno so prizadevanja nadaljevali v Gor-
njem Gradu, kjer so iskali različne poti in investitorje.
Delo je obrodilo sadove, saj je ljubljanska družba Deos
dobila koncesijo za gradnjo doma, občina pa bo solastnik
glede na delež, ki ga bodo vložili do pridobitve gradbenega
dovoljenja. Po besedah gornjegrajskega župana Tonija Riflja
bodo dom za starejše pričeli graditi februarja, objekt naj
bi bil gotov do konca leta, vseljiv pa spomladi 2003. Inve-
sticija bo vredna približno 800 milijonov tolarjev, v domu
bo 150 postelj, od tega 115 za standardno, preostale za
nadstandardno oskrbo, zaposlenih pa bo približno 50 lju-
di. Za bivanje naj bi se odločili predvsem tisti Zgornjesa-
vinjčani, ki so sedaj v domovih po različnih krajih Slove-
nije, seveda pa se bodo za bivanje v Gornjem Gradu lahko
odločili tudi ljudje iz drugih območij.
Na letošnjem razpisu MDDSZ za novogradnjo domskih
prostorov na Celjskem je bilo izbrano tudi podjetje Con-
traco iz Celja. Slednje bo, kot smo že podrobneje pisali,
gradilo dom starejših v Vojniku, pridobilo pa je koncesijo
za 154 mest, od tega 82 za standardno in 72 za nadstan-
dardno oskrbo starejših.
URŠKA SELIŠNIK
Iz naložbe v
naložbo
Poslovanje Zdravilišča Laško
je bilo po besedah direktorja mag.
Romana Matka uspešno; delež
nočitev so povečali za 11 odstot-
kov, na 98 tisoč. Letos naj bi pre-
segli 100 tisoč nočitev, ob tem pa
našteli še preko 200 tisoč dnev-
nih obiskovalcev.
Povečanje nočitev gre pripisati
zlasti na račun novih gostov, ki pri-
hajajo v Laško po tržnem principu
in ne preko zdravstvenih napotnic.
Beležijo tudi porast dnevnih gostov;
J^ajbolj, za dobro tretjino, v kope-
lih in za 29 odstotkov v fitnesu. Zdra-
vilišče Laško se je lani uvrstilo med
15 največjih v slovenskem turizmu
po ustvarjenem celotnem prihod-
ku. Letos računajo na 1,95 milijar-
de tolarjev celotnega prihodka, do-
bička pa naj bi bilo za 50 milijo-
nov tolarjev.
V Zdravilišču Laško so lani obno-
vili hotelsko kuhinjo ter restavraci-
jo Vrelec, uredili dva seminarska
prostora - Zlato in Srebrno dvora-
no s 60 oziroma 120 sedeži ter no-
ve sobe med hoteloma Vrelec in
Zdraviliški dom. Končali so nalož-
bo v varovana stanovanja za starej-
še v štirih vilah ob zdraviliškem
kompleksu ter poskrbeli za zuna-
njo parkovno ureditev. Pred koncem
leta so zaključili prenovo bolniške-
ga oddelka.
Za prenovo oziroma uvedbo no-
vih storitev so poskrbeli tudi na po-
dročju vvellnessa, kjer je mogoča tudi
alternativna masaža z vročimi kamni
ter naravna nega obraza in telesa. Z
naložbami v višini 1,5 milijarde to-
larjev pa v Zdravilišču Laško niso
opravili za daljši čas. Že 7. januarja
namreč začenjajo temeljito preno-
vo drugega nadstropja ter mansar-
de Zdraviliškega doma.
IVANA STAMEJČIČ
Št. 1-3. januar 2002
10
REPORTAŽA
Celjani smo
premalo
iolcaipatrioti
Tako pravi Andrej Cimerman, ekonomist, glasbenik, direktor in
ortodoksni Celjan
Andrej Cimerman je letos že 34.
zapored silvestroval s klarinetom,
saksofonom in klaviaturami. In
že šestič zapored s skupino Ve-
nusom na Bledu. Letos v hotelu
Park. Že januarja sklene Venus
pogodbo za prihodnje silvestrovo.
Andrej Koren, Marjan Kovše, Mitja
Telič, Hugo Haberman in Andrej
Cimerman sestavljajo skupino Ve-
nus, ki igra plesno glasbo, višjo
obliko glasbe, kot pravi Cimer-
man: »Play back ali blefiranje nam
gresta na živce.«
Ko so Venusi igrali lionsom v Ro-
gaški Slatini, so k sodelovanju za
dixie skladbo povabili Edija Gorši-
ča, prav tako člana lionsov. Občins-
tvo so tako navdušili, da so sklenili
v tej sestavi ustanoviti še Celjski
dixieland ansambel. Jeseni so se Ce-
ljanom predstavih na dvorišču
Spodnjega gradu v okviru priredi-
tev Poletja v Celju knežjem mestu.
Občinstvo je bilo navdušeno. Tako
je bilo tudi na županovem novolet-
nem sprejemu, kjer so igrali. Še po-
sebej »Celjska beraška opera«, ki
jo je napisal Andrej Cimerman na
melodijo iz Beraške opere je vžga-
la. Z aktualnostjo. »Besedilo mora
biti polemično, sicer je plehko, če
bi opevali samo Celje lepo mesto,
belo mesto...« meni Cimerman. Kar
malo presenečen je bil nad tem, ka-
ko je besedilo Celjske Beraške opere
vžgalo. Letos nameravajo izdati tu-
di zgoščenko. »Fino je igrati dixie,
ker ima dušo, ker se ob njem spro-
stiš, ker lahko improviziraš. Ljudje
ga imajo raje kot klasični jazz. Di-
xie te dvigne!«
Andrej Cimerman zase pravi, da
je stari, ortodoksni Celjan. »Ni mi
vseeno, kaj se dogaja z mestom. Za-
to sem skušal v besedilo vnesti naj-
bolj izstopajoče celjske cvetke. Zdi
se mi, da smo Celjani premalo lo-
kalpatrioti. Celjsko tradicijo bi mo-
rali potegniti na plan. Na primer na
področju glasbe, tu ima Celje blaz-
no tradicijo. Tudi to je možnost, ka-
ko ga obuditi.«
Od harmonike do
klarineta
Andrej Cimerman se je z glasbo
pričel ukvarjati pri šestih letih. Har-
monike se je učil pri Oskarju Le-
skovšku. Nato je prišla glasbena
šola, kjer je harmoniko zamenjal
za klarinet in klavir. In kasneje, v
najstniških letih pričel z igranjem
v ansamblih. Najprej pri Celjskem
mladinskem plesnem ansamblu,
sledile so znamenite Sinkope, pa
Kavalirji in Vehus, ki s plesno glasbo
vztraja že vrsto let.
Cimerman zadovoljen ugotavlja,
da je v zadnjih letih ponovno vse
več zanimanja za plesno glasbo in
plese. A žal v Celju za prave plesne
prireditve ni primernega prostora.
Imajo ga Dobrna, Laško, Rogaška
Slatina, Zreče, Celje pa nekako ne.
Zato Celjani hodijo na plese v oko-
hco Celja.
Sveti dan za Andreja Cimerma-
na je ponedeljek, ko ima Venus va-
je v prostorih Kulturno prosvetne-
ga društva Svoboda v Gaberju, ka-
terega predsednik je že štiri leta.
Mimogrede, član je že od svojega
šestega leta.
Kulturno prosvetno društvo Svo-
boda omogoča različnim ansamb-
lom prostore za vadbo. Tako so pri
njih Vesele Štajerke, Brane Klav-
žar s svojim ansamblom ter z or-
kestrom diatoničnih harmonik, ki
ga prav tako vodi. Pod svoje okri-
lje so vzeli tudi celjsko godbo na
pihala. Imajo še aktiv žena, ki pri-
reja razne tečaje. Kuhurni dom je
vedno poln, pravi Cimerman.
Gospodarstvenik
in glasbenik
z glasbo se Andrej Cimerman ne
preživlja. Čeprav mu je žal, pravi,
da se ni nikoh odločil tudi za pro-
fesionalno ukvarjanje z njo. Prilož-
nosti so namreč bile. »A sem se ze-
lo mlad poročil, dobil otroke, tu
je bilo še služenje vojaškega roka
in nekako ni bilo vet možnosti za
to. Me je pa mikalo življenje po-
klicnega glasbenika, ki bi me ver-
jetno odneslo čisto drugam, na druga
pota, v drugačen način življenja.«
Pa zaradi neizpolnjene želje ni prav
nič zagrenjen. Rad opravlja tudi svo-
je delo. Lani je bilo trideset let, od-
kar je zaposlen v Zlatarni. Tam je
začel kot izvozni referent, postal
nato šef industrije, pa šef dental-
nega programa in nato direktor Au-
rodenta. Ko se je dogajal stečaj Zla-
tarne, je Aurodent preživel, a uga-
šanje takšnega podjetja, kot je bila
Zlatarna, ga ni pustilo neprizade-
tega. Danes je še vedno direktor pro-
grama Aurodent, ki je sedaj pod
okriljem Zlatarne in v rokah nove-
ga lastnika. »140 delavcev ima zo-
pet službo. Zlatarna pridobiva na
veljavi in treba je reči, da je prijet-
no biti zaposlen v podjetju, ki ne-
kaj pomeni, ki velja za sistem, ki ti
odpira vrata.« Z dentalnim progra-
mom, ki ga razvijajo v Aurodentu,
obvladujejo takorekoč celotno Slo-
venijo, pravi in dodaja, da ima služ-
bo rad, ker ima ekipo odličnih so-
delavcev, s katerimi delajo skupaj
že vrsto let.
Ne glede na to pa dodaja: »Naj-
bolj se mi smilijo tisti, ki vidijo
samo službo in nič drugega, ki ni-
majo nobenega hobija, nobene
sprostitve. Zame je igranje odlič-
na sprostitev. Ne potrebujem nič
drugega. Žal mi je, ker opažam, da
so Celjani zavrti, da pogosto ne vi-
dijo nič drugega kot delo in dom,
da si ne privoščijo družabnosti. Ne-
kako togi smo, zapeti. Nezasliša-
no bi bilo, na primer, da vas pri-
dem v Celju prositi za ples, če sem
nanj prišel s svojo ženo. Ne zna-
mo se zabavati, se sprostiti. Tudi
to je potrebno, da bi bilo Celje dru-
gačno.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Štiri desetine otrok na Celjski koči
Na Celjski koči je bil prvi teden
šolskih počitnic izjemno dobro
obiskan smučarski tečaj za za-
četnike, ki ga je pripravilo smu-
čarsko društvo Unior Celje.
45 osnovnošolcev ga je obisko-
valo dopoldne, razdeljeni pa so bili
v sedem skupin. Ta teden priprav-
lja smučarsko društvo Unior še na-
daljevalni tečaj, vendar v popoldan-
skem času, ker se danes, v četrtek,
že pričenja pouk. S podobnimi te-
čaji bodo nadaljevali v času zim-
skih šolskih počitnic. Veliko zani-
manje gre verjetno pripisati tudi
ugodnim cenam tečajev, saj je za-
nje treba odšteti le okoli deset ti-
soč tolarjev.
Organizatorji tečajev smučarske
razmere na Celjski koči ocenjuje-
jo za izjemno dobre v primerjavi z
minulimi leti, četudi je na Celjski
koči veliko pomanjkanje vode v
akumulacijskem jezeru, ki služi za
umetno zasneževanje smučišča. Na
srečo gre smučišču na Celjski ko-
či tokrat v prid zima, ki letos ven-
darle prinaša sneg in nizke tempe-
rature.
NGL, Foto: GREGOR KATIČ
Celjska Beraška
opera
Celje mesto ob Savinji,
tu živeti ni hudo,
na mesto svoje smo ponosni,
bit Celjan, je prav lepo.
Celjski grofje so tu živeli.
Stari grad jim dom je bil,
a za vse bla je katastrofa,
saj je plodnost bla zanič.
Modro-rumena je zastava,
tud fasade vse take so,
je to morda nova moda,
al' naivni smo hudo?
Svojo banko smo dobili,
draga bla odkupnina je,
zdaj v Evropi novo banko
imamo,
ki svoj sedež u Lublan ima.
Celje blo je cvetoče mesto,
potem stečaji so prišli,
sovražni bili so prevzemi,
Kovinotehna je Merkur.
Se je Gaberje močno razvilo,
prišel je tudi Interšpar,
še Leclerca bomo dobili,
in Mercator za štadion.
Center mesta pa žaluje,
od spominov še živi,
dolgcajt grozen ga razjeda,
še župan tu ne živi!
Št. 1-3. januar 2002
REPORTAŽA
11
Nedeljska juha
brez Jureta
Jure Krašovec iz domačih logov o sebi ter o šegah in navadah
Nekaj časa ga ne bo pri vaši ne-
deljski juhi, našega Jureta, Jurč-
ka Krašovca, kot ga kličemo ne-
kateri v uredništvu in radijski teh-
niki, ki z njim že leta in leta sne-
majo in pripravljajo oddaje po nje-
govi lastni zamisli in predlogi: Iz
domačih logov. Ob nedeljah ob pol
enih je sedal, kramljalec in do-
ber poznavalec ljudskih običajev
in prepevanja na terenu, k vaše-
mu omizju.
Dom ima v razširjeni in obnov-
ljeni očetovi hiši v Lahomnem v Ma-
rija Gradcu pri Laškem. Tam si je
ustvaril dom, tam živi s svojo so-
progo Miko, medtem ko je sin To-
mi že zdavnaj zdoma. Hiša zdaj di-
ha z ljubeznivim škotskim ovčar-
jem Ajdijem in najdenko, muco Pi-
ko, z vsakdanjimi hišnimi opravili
in Jurčkovim nenehnim iskanjem,
zbiranjem, pisanjem, prebiranjem,
komentiranjem ljudskega blaga, ki
se kopiči v njegovem delovnem ka-
binetu: posnetki s terena na kase-
tah, cedeji z ljudskimi pevci in pev-
kami, debele mape z zapiski, knji-
ge - veliko strokovnih knjig, iz ka-
terih črpa znanje in ga dopolnjuje.
Veliko ur v tednu je prižgan raču-
nalnik (dolga leta mu je zvesto slu-
žil stari pisalni stroj), v katerega
nalaga misli. Te je potem na glas
prebiral v oddajah Iz domačih lo-
gov. Več kot 20 let. Še sam ne more
verjeti, da toliko.
Na zadnjo nedeljo v letu, 30. de-
cembra, se je (za nekaj časa) s temi
oddajami poslovil od svojih zvestih
poslušalcev. Tehtal je namreč in pre-
tehtal, da je najbolje tako. Pa ne, da
ne bi imel več kaj povedati! Ne, to
ne! »Zaradi nedokončanega dela, ki
me še čaka, zlasti z dokončanjem
knjige o znamenitem Vrhovskem
Anzeku in z urejanjem gradiva, sem
si moral vzeti odmor,« je komenti-
ral odločitev s svojim že prislovič-
nim humorjem, tako prepoznavnim
tudi iz njegovih novinarskih časov,
in z iskricami, s katerimi je znal
bliskati in ošvrkniti, če je bilo po-
trebno.
Pričujoče vrstice so tako nastale
le nekaj dni pred njegovim (name-
noma napišem - začasnim) slove-
som od oddaje Iz domačih logov in
zvestih poslušalcev. Veliko večino
oddaj je posnel tonski tehnik Bo-
jan Pišek, ki je z Jurčkom hodil po
terenu, potrpežljivo snemal pevke
in pevce tam kje visoko v hribih »in
se pri tem delu tudi veliko naučil,«
pravi. Vso to »surovo« gradivo je
bilo potem potrebno obdelati še v
studiu, ga opremiti s pripovedoval-
čevim tekstom in ob prigodnem času
spustiti v ušesa poslušalcev. »Ena
oddaja mi zadnje čase vzame tri dni
v tednu,« pove Jure kot v opraviči-
lo, da se poslavlja. »Druge tri dni
mi vzame bolezen... dializa. In ta-
ko se mi teden hitro krajša.«
Protesti
poslušalcev
Raziskovalno delo na področju
etno-muzikologije je v teh letih pri-
peljal tako daleč, da ga danes ceni,
upošteva in priznava tudi »uradna«
stroka, saj ne more mimo njegovih
terenskih raziskav, odkritij in spoz-
nanj o starih šegah in navadah, o
ljudeh, pevcih in godcih s tega kon-
ca, o katerih je napisal tudi knjigo.
Obnavljanje in ohranjanje ljudskih
šeg in navad, ki se je začelo približ-
no-tedaj, ko se je Jure upokojil, je
bilo za njegovo nadaljnje delo od-
ločilnega pomena, pripoveduje. Na-
šel si je zaposlitev, konjička in od-
kril v sebi še eno žilico. Prej bolj
časopisni novinar se je počasi pre-
topil v radijskega in začel priprav-
ljati oddaje: sprva na vsakih 14 dni
in so trajale dlje časa. Nato je v na-
še domove prihajal ob pol enih vsako
nedeljo. »Ko so mi pred leti na ra-
diu ta termin prestavili na večerno
uro, so poslušalci ogorčeno prote-
stirali, da sem se moram vrniti na-
zaj >k nedeljski juhi<. In sem tam
tudi ostal. Rad. Zelo rad sem bil s
poslušalci in jih bom zelo pogre-
šal. Za njihovo gostoljubnost sem
jim zelo hvaležen in se jim zahva-
ljujem za zvestobo.«
Jurček se že kot novinar ni nikoli
dobro počutil v pisarni. Vleklo ga
je na teren, k ljudem. »Imel pa sem
tudi to srečo, da sem mladeniška
leta odraščal med kmečkimi ljud-
mi in nehote so se mi dogodki, na-
vade in govorica ali pesmi vtisnili v
spomin in čez leta mi je to prišlo še
kako prav. Kot mladenič sem sode-
loval in videl običaje, ki so bili te-
daj še živi.« Zdaj pravi običaji žive
le še v folklornih skupinah in druš-
tvih. Morda le še tu in tam, ob ko-
žuhanju ali kolinah, sicer pa jih je
»pohrustala« mehanizacija...
Folklorna skupina Anton Tanc iz
Marija Gradca je, spet na Jurčkovo
pobudo, »pretancala« prenekateri
oder in prikazala že skoraj pozab-
ljena opravila in šege in sprožila plaz
ustanavljanja podobnih skupin v
okoliških krajih. »Izvirno kmečko
ohcet, kakršne so bile zares v teh
krajih (in ne tiste po gorenjskem
vzorcu) smo s »tanci« uspeli pripe-
ljati v kraj. Čisto slučajno sem med
zapiski šmiklavškega župnika na-
šel podatke, kakšni so bili ohcetni
običaji v njegovi fari pred 150 leti.
Hitro mi je uspelo pritegniti v druš-
tvo pevce in plesalce, veliko je bilo
starejših, veliko mladih in tako nam
je uspelo ustvariti ravno pravo po-
pulacijo za prikaz kmečke ohceti.
S pomočjo starejših članov smo tu-
di prihajali do novih izročil, prišli
smo do izvirne glasbe, ki nam jo je
v glavnem posredoval Vrhovski An-
zek s Svetine in do kompletnega pri-
kaza štiridnevne ohceti, seveda na
skrajšan način.«
V občini so imeli posluh za to et-
no-muzikološko delo društev, zdru-
ženih pod skupno streho enega, z
naslovom Možnar (tako se imenu-
je tudi občinska nagrada za delo na
kulturnem področju in Jure Krašo-
vec je dobitnik prvega Možnarja) in
so znali podpreti to ljubiteljsko de-
javnost, ki pa je terjala veliko časa
in truda. Občina pa je postala pre-
poznavna tudi po njej daleč prek ob-
činskih meja.
Na Jurčkovih
poteh
časi pa niso vselej naklonjeni tak-
šnemu zbirateljskemu delu. Zadnjih
deset let, po osamosvojitvi Slove-
nije, so na srečo na novo vznikla
društva in začela vleči in babičih
skrinj in omar ljudsko izročilo, še-
ge in navade. Jure je medtem svoje
pionirsko, raziskovalno delo že
opravil. Razumevajoče pove, da so
tudi gmotne razmere uredništva Ra-
dia Celje narekovale zmanjšanja te-
renskih snemanj ali nakupov dodat-
ne tehnične opreme za snemanja,
čeprav si je večino strokovnega gra-
diva in opreme vendarle nakupil
sam. »Ostaja mi veliko spominov,
spet za debelo knjigo, s poti po kra-
jih in vaseh, kamor so nas vabili
pevci ali pripovedovalci zgodb. Po-
nekod so ob našem prihodu upri-
zorili pravo ohcet, da se je miza ši-
bila od dobrot in kupic vina in le
stežka so nas spustili domov... Spo-
minov je veliko in tem ljudem z de-
žele, tem pevkam in pevcem se imam
zahvaliti za opravljeno, a še nedo-
končano delo. Včasih je bilo tudi
kar ganljivo, ko je, denimo, k meni
pristopila stara ženička, pevka in
se nerodno opravičevala, češ, naj
oprostim, da oni pač pojejo po svoje,
po domače... Ja, kaj sem si pa lep-
šega želel, kot njihovo pravo, prist-
no, domačo pesem! Resda morda
ni zvenela tako, kot bi si tega želeli
nekateri razvajeni poslušalci radia,
bilo pa je izvirno.«
Sčasoma se je tudi Jure Krašovec
začel vse bolj poglabljati in razisko-
vati ljudsko pesem in se naučil že
»na uho« prepoznavati, katere pe-
smi so starejše in katere mlajše. Za
primer: »Imamo pesem, ki je samo
v tem laškem okolišu, v vaseh, ki
so narazen kilometer ali dva zrač-
ne razdalje, drugače zapeta. Ne sa-
mo po melodiji, tudi vsebinsko. Za
ljudsko pesem ni prav nobenega mo-
dela, nobenega vzorca, da je tako
prav in ne drugače. Tako je tudi ista
pesem, ki je bila zapeta v različnih
krajih, lahko prinesla novosti in ne-
poznane vsebine...«
Iz domaČih logov
Obujamo spomine na nastajanje
oddaj. Ne, ni jih preštel, priznava.
A na vsako se je skrbno, zelo skrb-
no pripravil. »Paziti sem moral, da
so bile pesmi povezane z vsebino
moje pripovedi, bodisi o običaju ali
o prazniku. To je potem imelo rep
in glavo.« Veliko tega sem pripove-
doval na pamet, kar me je zadnje
čase tudi že precej utrujalo. In še
nekaj: oddaja se je morala skladati
ne samo s pesmijo in besedo, pred-
vsem s pratiko. Pogledati je bilo po-
trebno, kdaj bo oddaja na vrsti, kdo
bo tedaj godoval, kakšne šege, na-
vade, pregovori se vežejo na tistega
svetnika, pa kakšna bo luna... in vča-
sih se mi je posrečilo celo to, da
sem znal po vseh teh znakih in izro-
čilih iz pratike napovedati tudi vre-
me na dan, ko bo oddaja predvaja-
na. Snemali smo jo dva ali tri dni
pred tem. Pred časom, ko mi je
zdravje bolj služilo, sem pogosto
vodil oddaje »v živo«, kot pravimo
neposrednemu oglašanju izpred mi-
krofona. Za eno samo oddajo sem
moral vzeti v roke in prebrati še vr-
sto drugih zapiskov in podatkov in
moram reči, da imamo Slovenci bo-
gato literaturo, ki obravnava to snov
in veliko dobrih strokovnjakov s tega
področja. Le ljudem je ta literatura
verjetno manj znana in manj pose-
gajo po njej, kot bi bilo pričakova-
ti. Morda tudi zato, ker imajo raje.
da jih namesto njih prebiram jaz in
jim o tem pripovedujem na svoj na-
čin. Berem namesto ljudi, ki za to
ali nimajo časa, ali pa jim ni do te-
ga.«
Na polici v njegovem delovnem
kabinetu je zloženih vsaj 50 knjig s
to tematiko, ki jih je prebiral za po-
slušalce in več kot 80 kaset s pe-
smimi, posnetih na terenu. Drago-
ceno gradivo, zlasti zvočno, ki bi
se ga bržčas razveselil inštitut za na-
rodopisje, ki zbira in hrani in ob-
deluje ljudsko glasbeno izročilo.
Vrhovski Anzek
»Dela imam in obljub, danih sa-
memu sebi, res še veliko. Za seboj
ne puščam rad neobdelane njive,
ker vem, da je ne bo za menoj nih-
če obdelal, posebej zato, ker gra-
divo nosim v glavi in ker bi se iz
zapiskov, ki jih imam, kdo drug tež-
ko lotil mojega dela. Najprej bi rad
dokončal pisanje knjige o Vrhov-
skem Anzeku, ki sem jo začel pi-
sati že pred leti, pa sem jo zaradi
bolezni odložil. Zdi se mi velika
škoda, da ne bi končal začetega dela,
saj sem že čez dobro polovico pri-
povedi o človeku, ki je bil legen-
da.«
Bil je godec, ki je godčevstvu pos-
vetil vse svoje življenje. Imel je pri-
ložnost, da bi postal strokovnjak
ali priznan umetnik, če bi se izšo-
lal. »A njemu ni šlo nikdar za to,
da bi plezal po družbeni lestvici
navzgor,« ga vzame v bran Jure v
svoji zgodbi. »Bilo mu je le zato,
da je bil med ljudmi!« A ga je čas
povozil, boste morda kmalu pre-
birali v Juretovi knjigi. »Ker so si
ljudje medtem kupili radijske spre-
jemnike, gramofone in druge so-
dobne posrednike zvoka in potem
tudi on ni bil več tako zaželen mu-
zikant na ohcetih in drugih dogod-
kih. Pa vendar bo ostal legenda na
področju ljudske glasbe. Bil je eden
od štirih glasbenih stebrov v rodu,
ki je živel na Svetini nad Celjem.«
Jurček ga je spoznal še kot mla-
denič, na svatbah že pred drugo sve-
tovno vojno. »Potem sva se videla
tudi v partizanih in po vojni pri sve-
tinskih godcih. Za naš tednik smo
delali prvo reportažo o božičnih ko-
lednildh, kljub temu, da za tiste čase
nismo bili preveč v skladu s teda-
njo politično linijo. Iz nekaterih ob-
čin so nam to tako zamerili, da so
nam zagrozili, da nam ne bodo da-
li več subvencije za časopis.« V Ju-
retovi oddaji se je že davno zvrtela
tudi pesem Sveta noč, ki je zdaj, v
zadnjem času sploh ni več uporab-
ljal, »saj zdaj že nobenega trgovči-
ča ni več, ki bi lahko prodajal brez
te pesmi, da o pojočih adventnih
venčkih in zelenih možicljih niti
ne govorimo,« se zasmejemo v de-
cembrsko noč z voščilom: srečno
in Juretu še posebej - zdravo novo
leto.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
Jure Krašovec se je družil z vami več kot
dvajset let.
Pri snemanju (začasno) zadnje oddaje Iz domačih logov.
Št. 1 - 3. januar 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Vse več socialnih
stisk v Celju
Nanje opozarja direktorica Centra za socialno delo Celje Janja Peterman
Na Centru za socialno de-
lo Celje ugotavljajo, da v
Celju vse več ljudi živi na
pragu revščine. Stopnja
brezposelnosti je velika in
znaša dobrih 16 odstotkov,
kar je za pet odstotkov nad
republiškim povprečjem.
Dobrih 14 odstotov prebi-
valcev Celja je starih nad
65 let, kar je zopet dva od-
stotka nad republiškim
povprečjem. Vse več je pro-
silcev za denarno social-
no pomoč, za subvencio-
nirane najemnine, za bo-
ne za prehrano v javni ku-
hinji...
Že nekaj let na Centru za
socialno delo ugotavljajo, da
se število prejemnikov denar-
ne pomoči, okoli 3800 jih je
vsako leto, ni bistveno spre-
minjalo. Septembra, ko je sto-
pil v veljavo nov zakon o so-
cialnem varstvu, ki uvaja si-
stem denarne socialne pomo-
či, pa so na center prejeli še
2700 vlog. Ta pomoč pripa-
da tistim, ki nimajo dovolj
denarja za preživetje in ki so
hkrati brez premoženja, ki
bi jim ga omogočilo. »Ljudi,
ki čakajo na denarno pomoč
je ogromno,« ugotavlja direk-
torica centra Janja Peter-
man.
Več pomoči,
a še premalo
Ljudem je na voljo kar ne-
kaj oblik pomoči, če so v sti-
ski. Tako lahko ljudje dobi-
jo tudi enkratno denarno po-
moč, pomoč pri plačilu na-
jemnine, to v povprečju pre-
jema 300 občanov, pa doda-
tek za tujo nego in pomoč.
Da upravičenci te oblike po-
moči pridobijo, so potreb-
na številna preverjanja, za-
to na centru velikokrat iz-
gubljajo moči v administri-
ranju, ki jim ga nalaga dr-
žava, zmanjkuje pa jim ča-
sa za strokovno delo, pravi
Petermanova. In to, seveda,
obžaluje. Tri delavke so za-
poslene v enoti za denarno
socialne pomoči, potrebova-
li bi še vsaj dve.
»V Celju je precejšnja
revščina v nekaterih druži-
nah, ki živijo ob Mariborski
cesti in v Delavski ulici. Pre-
cej je družin z načetimi dru-
žinskimi odnosi, v tem delu
je pogosta brezposelnost. »-
V mestu se takšnim ljudem
godi slabše kot na podeže-
lju, kjer si vendarle lahko za
preživetje kaj pridelajo sa-
mi. Še posebej pa slab ma-
terialni položaj družin ob-
čutijo otroci, ko gredo v šo-
lo. Socialne razlike posta-
nejo očitne pri nakupu šol-
skih potrebščin, kasneje pri
šolah v naravi, maturantskih
plesih, valetah in podobno.
Kar nekaj družin je v Celju,
ki so na robu socialnega mi-
nimuma,« pravi Petermano-
va. Hudo slab materialni po-
ložaj imajo tudi nekateri
celjski upokojenci z mini-
malnimi pokojninami, še do-
da.
Tudi javna
kuhinja
pretesna
Na Centru za socialno de-
lo v Celju opažajo, da se k
njim oglaša vse več ljudi, ki
prosijo za bone za prehrano
v javni kuhinji. Tam se pre-
hranjujejo celjski brezdom-
ci, pa stanovalke Varne hiše.
Poleg teh pa še trenutno 91
tistih, ki jih tja napoti Cen-
ter za socialno delo. »Ljudem
je težko, ko pridejo k nam
po pomoč. Nekateri se tega
celo sramujejo.«
Na splošno, pravi Peter-
manova, ki je bila prej za-
poslena na Centru za social-
no delo v Laškem, sedaj pa
že dve leti vodi celjskega, sta
problematika in obseg dela
v Celju bistveno večja. »V
Laškem takorekoč ni bilo
brezdomcev, ni bilo narko-
manov, prekrškarjev, pre-
stopnikov. Stanovanjske sti-
ske so v Celju hujše, brez-
poslenost večja.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: SHERPA
Nad petelina
z novim
avtom
Tovorno vozilo prosto-
voljnega gasilskega društva
Štore, skupaj s cisterno, je
staro več kot tri desetletja ter
do konca dotrajano. V bliž-
nji prihodnosti bodo bistve-
no boljše opremljeni. Obči-
na je namreč prejšnji me-
sec naročila novo gasilsko
tovorno vozilo.
Novo vozilo, skupaj s ci-
sterno ter drugo nadgradnjo,
bo stalo nekaj manj kot 30
milijonov tolarjev. Po pogodbi
pričakujejo vozilo februarja
ter nadgradnjo do 20. maja,
gasilcem pa bo predano za ob-
činski praznik, dober teden
pozneje.
Sicer pa delujejo v občini
Štore prostovoljna gasilska
društva tudi v Prožinski Vasi
ter na Svetini, ki so v različ-
nih kategorijah ter jim pri-
pada temu primerna oprema.
Občina je v zadnjih letih ku-
pila po eno gasilsko vozilo za
vsako od treh društev. BJ
Z otvoritve materinskega doma. Janja Peterman je druga z desne.
Denar za
posušeno
zemljo
številni kmetje iz občine
Štore, ki so težko pričako-
vali zadnjo akontacijo dr-
žavne pomoči za delno od-
pravo predlanske suše, so
jo v zadnjih dneh decem-
bra končno prejeli.
V občinski upravi v Štorah
so dobili pisni sklep iz Ljub-
ljane sredi decembra, nato so
takoj začeli pošiljati oškodo-
vancem sklepe, po nekaj
dneh pa je bil iz prestolnice
nakazan še denar. Med oško-
dovanci jih je sedem, ki za
peto akontacijo kljub priča-
kovanju niso prejeli nič več,
saj so pred tem predpisano
povprečje že presegli. BJ
Na vzhod pred
septembrom
Med najpomembnejšimi
naložbami v občini Štore v
prihodnjih mesecih je dokon-
čanje infrastrukture v novi
obrtni coni Štore-vzhod. Po
načrtih naj bi začeli v prvih
objektih z rednim delom pred
septembrom.
ZačeU so z deli za uvozni
pas z magistralne ceste, zgra-
diti morajo notranjo cesto,
med drugim poskrbeti za pre-
stavitev daljnovoda in vodo-
voda, za trafo postajo, za pli-
nifikacijo, meteorno in fekal-
no kanalizacijo ter čistilno
napravo.
Občina je nekaj zemljišč v
obrtni coni že prodala, na vo-
ljo pa je še 12 tisoč kvadrat-
nih metrov. Med prvimi in-
vestitorji so izdelovalec ko-
vinskih delov hladilne tehni-
ke iz Laškega; proizvajalec
tehnične opreme in trgovec
iz savinjskega Podvina, v obrt-
no cono namerava širiti de-
javnost trgovec in monter
ogrevalnih naprav iz sosed-
nje Opoke, gradil pa bo tudi
proizvajalec pohištva.
Sicer pa bo stalo dokon-
čanje infrastrukture občino
Štore približno 220 milijo-
nov tolarjev. Pri tem računa-
jo na kar nekaj novih delov-
nih mest.
BRANE JERANKO
Brezdomci na Mariborsko?
v celjskem zavetišču je trenutno nastanjenih 17 brezdomcev. To pomeni, da sta celo dva
več, kot bi jih zavetišče lahko sprejelo. Prostori nad nekdanjim kinom Dom so neustrezni,
zato bodo brezdomce še letos preselili. Kot je dejal direktor Nepremičnin Slavko Sotlar na
zadnji novinarski konferenci, se trenutno kaže za najprimernejšo lokacija na Mariborski
cesti, ob Mustang baru.	NGL
Docent dr. Zvonimir
Šušteršič, 90-letiiik
Primarij docent Zvonimir
Šušteršič, dr. med., specia-
list kirurg in specialist uro-
log je praznoval visok živ-
ljenjski jubilej 4. januarja
2002.
Medicino je končal v Za-
grebu leta 1936. Bolnišnico
v Celju je vodil sedem let, ki-
rurški oddelek do leta 1956,
urološki odsek (pozneje od-
delek, ki je pred kratkim slavil
30-letnico delovanja) pa do
leta 1977. Upokojil se je kot
strokovni svetovalec - svet-
nik leta 1983.
Podružnico Slovenskega
zdravniškega društva je vo-
dil od leta 1948 do 1953. Kot
podpredsednik kirurške sek-
cije se je uvrstil skupaj s Fran-
cem Dergancem in dr. Ober-
hoferjem iz Zagreba med us-
tanovitelje intersekcijskih hr-
vaško-slovenskih sestankov,
od katerih je bil prvi v Celju.
S kolegi iz Gradca in Dunaja
je pobudnik tradicionalnih
štajersko-slovenskih urološ-
kih srečanj. Prvo je bilo na
Dobrni leta 1981. Zastarelo
bolnišnico v Celju je kot njen
ravnatelj preusmeril v sodob-
no zdravstveno ustanovo in
v veliki meri sooblikoval da-
našnjo podobo. V njej je
združil vso hospitalno in spe-
ciahstično dejavnost. Model
Zdravstvenega centra so prev-
zele tudi zdravstvene ustano-
ve v Sloveniji in Jugoslaviji.
Izjemno je skrbel za vzgo-
jo kadrov, kar je izpričano s
šolo za medicinske sestre v
Celju, dobrodošle po vsej Slo-
veniji. Je član mednarodne-
ga kirurškega združenja, čast-
ni član ZZDS ter prejemnik
zlatega grba mesta Celja - po-
leg številnih odlikovanj in
priznanj.
Objavil je strokovne pris-
pevke doma in v tujini. Nje-
gov učbenik kirurgije v dveh
delih (1977/328 str., in 1979/
480 str.) je namenjen medi-
cinskim sestram, s pridom ga
uporabljajo tudi študenti me-
dicine in stomatologije. Stro-
kovnost in lepota jezika da-
jeta slutiti, da jih je napisal
nekdo, ki se poglobljeno uk-
varja s kirurgijo in jo suve-
reno obvlada.
Iz včeraj se učimo za da-
nes in načrtujemo jutri. Pro-
fesor Jurbašič citira v »Acta
chirurgica«XIV, 1987, str. 117
Nobelovca Szent - Gyorgi-
ja: »Prihodnost je nadaljeva-
nje preteklosti. Sedanjost
predstavlja samo mejno čr-
to med prihodnostjo in pre-
teklostjo. Če želimo videti na-
prej, moramo gledati nazaj.«
Nič ni od danes. Ad Mul-
tos annos!
FRANC ŠTOLFA
Silvestrovanje za
osamljene
Zdravnica Cveta Pahljina, ki vodi Klic v duševni sti-
ski, je letos prvič pripravila silvestrovanje za osamljene.
Tega se je domislila zadnji hip, potem, ko je bilo v pred-
prazničnih dneh na Celjskem pet samomorov. Ker so stiske
osamljenih med prazniki še večje kot običajno, je osamlje-
nim iz regije pripravila skupno druženje. V Centru za so-
cialno delo Celje so odstopili prostor za silvestrovanje, celjska
občina pa je prevzela pokroviteljstvo. Iz podjetja Buder so
jim pripeljali hrano in pijačo, na silvestrovanju pa so bile
tudi štiri prostovoljke iz Klica v duševni stiski. NGL
Št. 1 - 3. januar 2002
13	NASI KRAJI IN LJUDJE

Draga gradnja -
dražji priicijučici
Za nove priključke na kanalizacijsko in vodovodno omrežje v Spodnji Savinjski
dolini predlagana 40-odstotna podražitev - Odločitev v vsaki občini posebej
Proti koncu leta so v žal-
skem javnem komunalnem
podjetju pripravili nova od-
loka, ki spreminjata meri-
la, kriterije in predvsem vi-
šino obveznega prispevka
za nove priključke na jav-
no kanalizacijsko in javno
vodovodno omrežje. Odlo-
ka so v občini Vransko spre-
jeli po hitrem postopku, v
občini Žalec pa sta še v jav-
ni obravnavi.
Cena novih priključkov za
vodovod in kanalizacijo se v
Spodnji Savinjski dohni ni
spremenila že pet let. Glede
na naložbe je bila višina ob-
veznega prispevka prenizka,
saj zbran denar namenijo za
pridobivanje novih vodnih vi-
rov, novogradnje, rekon-
strukcije, posodobitve in raz-
širitve vodovodov. Kakor so
ugotovili v JKP Žalec, so sa-
mo stroški za izgradnjo vo-
dovodov takšni, da prispe-
vek, ki ga je doslej plačal novi
uporabnik, pomeni izgradnjo
nekaj metrov vodovoda. Pri
izgradnji kanalizacije so
stroški še bistveno višji.
V Spodnji Savinjski do-
lini se pri preskrbi z vodo
srečujejo s težavami v Bra-
slovčah in na Polzeli. Ka-
nalizacijsko omrežje pa se-
daj gradijo v Šempetru in
Gotovljah, v Žalcu omrež-
je obnavljajo, proti Polzeli
gradijo kolektor, v Braslov-
čah posamezne razvode,
gradnjo kanalizacijskega
sistema pa načrtujejo tudi
v Petrovčah in Dobriši va-
si.
Po predlogu komunalnega
podjetja naj bi se cene za nove
priključke na vodovod in ka-
nalizacijo povišale za prib-
ližno 40 odstotkov. Tako naj
bi v gospodinjstvih, kjer po-
rabijo do 16 kubikov pitne
vode na mesec, za priklju-
ček na javno kanalizacijo pla-
čali 150 tisoč tolarjev, tolik-
šen prispevek pa bi zaraču-
nali tudi za obrtne delavni-
ce, podjetja, gostilne oziro-
ma trgovine, kjer porabijo do
3 kubike vode na mesec. V
primerih, kjer podjetja po-
rabijo do 6 kubikov vode, bi
bil prispevek 200 tisoč to-
larjev, v primeru porabe do
12 kubikov vode pa 300 ti-
soč tolarjev.
Za priključitev na javni vo-
dovod so predlagane cene ne-
koliko nižje. V gospodinjs-
tvih, kjer porabijo do 16 ku-
bikov vode na mesec, bi pla-
čali 85 tisoč tolarjev, prav to-
liko v manjših delavnicah,
podjetjih in trgovinah s po-
rabo do 3 kubikov vode na
mesec. Našteta podjetja, ki
porabijo do 12 kubikov vo-
de na mesec, bi plačala 205
tisoč tolarjev, za kmetije z
enako povprečno porabo pa
bi bil prispevek 125 tisoč to-
larjev.
Denar sicer pobira žalsko
komunalno podjetje, vendar
je strogo namenski za potre-
be posamezne občine, zato
je tudi od vsake občine od-
visno, ali bo sprejela pred-
lagana odloka. »Seveda se
vsem tistim, ki v gradnjo ka-
nalizacije ali vodovoda vla-
gajo več, kot je prispevek, ta
vložek obračuna; prav tako
pa niso prikrajšani tisti, ki
sodelujejo v raznih akcijah
med gradnjo,« na vprašanja,
ki so jih med obravnavo iz-
postavili žalski svetniki, od-
govarja direktor JKP Žalec
Matjaž Zakonjšek.
U. SELIŠNIK
Jubilej Pavle
Turnšek
Tik pred novim letom je
na Polzeli praznovala 90.
rojstni dan Pavla Turnšek.
Slavijenka se je rodila v Tr-
navi v številni družini, kjer je
bila drugorojenka med 13
otroci. Primožila se je na Pol-
zelo. V zakonu je rodila pet
otrok, ki so sedaj razkropljeni
po svetu. Hčerka Darinka ži-
vi na Švedskem, sin Radko
in hčerka Anika v Švici, sin
Branko je v Preboldu, Dani
pa je ostal doma. Pri njem je
Pavla preživela več kot 30 let.
S snaho Marico in vnukom
Danijem so se lepo razume-
li, po nesrečnem padcu pa so
jo na njeno željo premestili v
Dom oskrbovancev na Polzeli,
da bi ob strokovni rehabili-
taciji in skrbni negi osebja v
domu spet okrevala.
Ob 90. rojstnem dnevu sta
ji v imenu občinske uprave
občine Polzela in sokrajanov
čestitala podžupan Stanko No-
vak in Dana Antloga. Slavljen-
ka še vedno ne more skriti
svoje vesele narave, ki se je
kazala tudi v njeni ljubezni
do petja. Vrsto let je prepe-
vala v polzelskem upokojen-
skem mešanem pevskem
zboru, skupaj s sinom Dani-
jem in snaho Marico. Seveda
so Pavli ob jubileju tudi vsi
njeni najdražji pripravili po-
sebno slavje.
T TAVČAR
''redstavnika Polzelanov sta Pavli Turnšek ob obisku izročila šopek in
darilo.
Z OBČINSKIH SVETOV
Sprejeli proračun 2002
PREBOLD - Svetniki so na zadnji lanski seji dokončno sprejeli
proračun za letos, ki znaša nekaj več kot 437 milijonov tolar-
jev. Župan Vinko Debelak je poudaril, da je proračun razvojno
naravnan in pomeni dobro osnovo za investicije v prihodnjem
mandatu. Svetniki so sprejeli še sklep o začasnem financira-
nju do začetka veljavnosti novega proračuna ter potrdili višjo
vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, povprečno gradbeno ceno in stroške komunalnega
urejanja stavbnega zemljišča v občini.	T.T
Žalska stanovanja
V zadnjih treh letih so v
občini Žalec pridobili skup-
no 26 stanovanj, ki se raz-
prostirajo skoraj na tisoč
petsto kvadratnih metrih,
vredna pa so več kot 194 mi-
lijonov tolarjev.
Večino stanovanj so Žalča-
ni odkupili od posameznih
lastnikov, za kar so najeli več
kot 77 milijonov tolarjev po-
sojila pri republiškem stano-
vanjskem skladu, iz naslova
najemnin so za odkup stano-
vanj prispevali 11 milijonov
tolarjev, iz lastnih proračun-
skih sredstev pa skoraj 106 mi-
lijonov tolarjev. V občini skr-
bijo le za socialna in neprofit-
na stanovanja, možnosti za
gradnjo profitnih stanovanj pa
se ponujajo v Šempetru in sa-
mem Žalcu.
Za rešitev stanovanjske
problematike sta sprejeta dva
zazidalna načrta in sicer zazi-
dalni načrt Godomlja ob ob-
voznici v smeri proti Celju ter
zazidalni načrt Škafarjev hrib,
ki pomeni nadaljevanje prve
faze. Godomlja je namenjena
gradnji individualnih vrstnih
hiš. Škafarjev hrib pa indivi-
dualnih samostojnih hiš. Na
teh območjih, predvsem za-
radi pomanjkanja proračun-
skih sredstev, parcele še niso
komunalno opremljene niti ni-
so odkupili zemljišč. V obči-
ni pričakujejo, da bo kot ku-
pec zemljišč nastopilo večje
gradbeno podjetje, občina pa
bi sodelovda pri komunalnem
opremljanju, predvsem z iz-
gradnjo vodovodnega in kana-
lizacijskega omrežja. V po-
stopku sprememb in dopol-
nitev prostorskih sestavin
družbenega plana pa predvi-
devajo še pridobitev dodatnih
površin za blokovno gradnjo,
s čimer bi pridobili več novih
stanovanj.	US
Vranski župan Franc Sušnik In predsednik GZ Žalec Franci Skok med
podpisom pogodbe.
Gasilci in župan
podpisali pogodbo
Skladno z zakonskimi določili je občina Vransko dolžna
poskrbeti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre-
čami, med njimi tudi za požarno varnost, za katero že
leta zgledno skrbijo štiri gasilska društva.
Da bi naloge opravljah še boljše in hitreje, vsako leto
predstavniki PGD in Gasilske zveze Žalec z občino Vran-
sko podpišejo letno pogodbo o sodelovanju, oziroma oprav-
ljanju lokalne gasilske javne službe na območju občine
Vransko. Svečan podpis je bil tik pred novim letom v no-
vem Lovskem domu LD Vransko na Tešovi. Zaključnega
novoletnega srečanja so se udeležili tudi svetniki, pred-
sedniki vaških odborov, direktorji, vodje strank in drugi.
V imenu GZ Žalec so pogodbo o opravljanju gasilske služ-
be za leto 2002 podpisaU predsednik Franci Skok, v imenu
občine Vransko župan Franc Sušnik, za PGD Tešova Boris
Piki, PGD Prekopa - Stopnik - Čeplje Sašo Urankar, za PGD
Vransko Dani Granda in za PGD Ločica Ivan Jerman.
Po mnenju župana Sušnika so bile vse zastavljene naloge
v letu 2001 zadovoljivo opravljene. Občina je za gasilsko
dejavnost lani namenila več kot 9 milijonov tolarjev.
T. TAVČAR
Blagoslov konj
Na Gomilskem je Konjeniško društvo Mustang v sode-
lovanju s TD Gomilsko in krajevnim odborom pripravi-
lo že tradicionalno prireditev blagoslov konj.
Po drugi maši v cerkvi sv. Štefana, ki je tudi edina v Spod-
nji Savinjski dolini, posvečena temu svetniku, se je pred
domom krajanov zbralo veliko rejcev konj in tudi veliko
ljudi, ki so si ogledali obred. Po predstavitvi konj in rejcev
je sledil blagoslov, ki so ga opravili pater Manes Zdolšek iz
Petrovč, domači župnik Martin Cirar in župnik iz Andraža
Martin Kranjc. Vsakega konja so posebej blagoslovili, ob
tem pa so bili konji deležni še priboljška, koščka kruha s
soljo. Letos so blagoslovih približno 50 konjev iz cele Spod-
nje Savinjske doline.
T TAVČAR
Z blagoslova konj na Gomilskem.
Št. 1 - 3. januar 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Štipendije ali
delovna mesta?
O štipendijski politiki različna mnenja - Je občinsko
štipendiranje smiselno? - Naj res revni šolajo kadre
bogatim?
»Občina Šentjur se že kar
nekaj let sooča z begom
možganov. Najboljši in naj-
bolj perspektivni kadri naj-
dejo zaposlitev in možnost
za svojo kariero v drugih
krajih, eden od razlogov pa
je tudi ta, da lokalna skup-
nost v času študija ne pod-
pira in motivira dovolj svo-
jih perspektivnih kadrov.«
Tako je potreba, da občina
skupaj z lokalnih gospo-
darstvom poskrbi za šti-
pendijski sklad, iz katere-
ga bi pomagali mladim v
času študija in hkrati skr-
beli za ohranitev kadrov-
skega potenciala v občini,
utemeljeval predlagatelj
Marko Diaci.
Sistem štipendiranja je v
Sloveniji urejen na treh rav-
neh: država zagotavlja Zoi-
sove štipendije nadarjenim
dijakom in študentom, takoi-
menovane republiške štipen-
dije so namenjene mladim iz
socialno šibkejših družin,
podjetja pa bi morala skozi
sistem kadrovskega štipendi-
ranja skrbeti za svoj kadrov-
ski razvoj. V Šentjurju ugo-
tavljajo, da je kadrovskega šti-
pendiranja vse manj, lokal-
no gospodarstvo je za zadnje
šolsko oziroma študijsko le-
to razpisalo le 4 kadrovske
štipendije (v sosednji šmar-
ski občini je teh 22), zadnja
leta močno upada tudi delež
denarja, ki ga država name-
ni za republiške štipendije.
Če je še pred desetletjem blizu
80 odstotkov mladih preje-
malo republiške štipendije,
se je z zniževanjem cenzusa
v zadnjem šolskem oziroma
študijskem letu ta delež spu-
stil na zgolj 65 odstotkov. Ob
dejstvu, da je skupno število
zgolj študentov skokovito na-
raščalo - iz 35 tisoč na začet-
ku devetdesetih let na blizu
80 tisoč v študijskem letu
2000/2001.
V	Šentjurju je izstopajoč
le delež Zoisovih štipendij,
saj je v preteklem letu šti-
pendije za izrazito nadar-
jene prejemalo kar 134 di-
jakov in študentov.
V	razpravi so občinski
svetniki opozarjali, da je
predlog za ustanovitev šti-
pendijskega sklada prema-
lo razdelan, da iz njega ni
razvidna pripravljenost do-
mačega gospodarstva, da bi
štipendiralo mlade, zlasti pa
so pogrešali jasne in ned-
voumne kriterije, po kate-
rih bi razdeljevali štipendi-
je. »Štipendiranje mora biti
skrb države. Če bi iz občin-
skega proračuna izdvojili del
denarja in ga namenili za šti-
pendije, pri tem pa ne bi so-
delovalo gospodarstvo s svo-
jimi potrebami, bi to pome-
nilo zgolj to, da bomo revni
Šentjurčani pomagali pri šo-
lanju kadrov, ki bodo delo
našli drugod. Naša naloga je
pomoč pri ustvarjanju zani-
mivih delovnih mest. Beg
možganov bomo sicer le še
okrepili,« je pomisleke str-
nil Jože Artnak (LDS) in se
zavzel, da bi o ustanavljanju
štipendijskega sklada raz-
pravljali spet, ko bo predla-
gatelj uspel prepričati tudi
domače gospodarstvenike.
Slednje so podprli tudi os-
tali svetniki in besedilo od-
loka o ustanavljanju štipen-
dijskega sklada zadržali v pr-
vem branju.
IVANA STAMEJČIČ
Ne za
dražitev
vrtca
V	občinskih strokovnih
službah v Šentjurju so pri-
pravili predlog, da se s 1.
januarjem za 11 odstotkov
povišajo cene programov
v vrtcu, predlog pa uteme-
ljevali z izračuni o pora-
stu stroškov. Ob tem so
svetnikom v presojo ponu-
dili cene vrtčevskih progra-
mov v sosednjih občinah,
iz katerih je razvidno, da
Šentjur tudi po podražitvi
ne bi odstopal navzgor.
V	Šentjurju starši v pov-
prečju plačujejo četrtino, ob-
činski proračun pa krije tri
četrtine cene vrtčevskih pro-
gramov. Glede na socialno
sliko v občini, prevladuje de-
lež staršev, ki za svoje malčke
plačujejo najnižji prispevek,
v povprečju pa bi se za najm-
lajše povišal za slabih 1800,
za starostno obdobje od treh
do sedmih let pa za nekaj
manj kot poldrugi tisočak
mesečno. Svetniki so pred-
lagani podražitvi nasproto-
vali, kljub temu, da je zara-
di porasta stroškov samo od
avgusta naprej v vrtcu nastalo
za 3,2 milijona izgube. Ob
dejstvu, da je občina usta-
noviteljica vrtca s sedmimi
enotami, v katerega je vklju-
čenih 224 otrok, bodo raz-
liko morali pokriti iz občin-
skega proračuna. IS
NA KRATKO
Vse boljša ocena
v Upravni enoti Šentjur so pred tremi leti
kot prvi v Sloveniji poskusno izvedli anketo
o zadovoljstvu občanov z delom in storitva-
mi državne uprave. Anketo so izvedli tudi
lani, ko so oktobra in novembra šentjurski
upravni delavci med 270 anketiranci dobili
povprečno oceno med 3,91 in 4,17. Ocena se
je izboljšala, za podobne ankete pa so se po
Šentjurčanih odločili še v 14 drugih sloven-
skih upravnih enotah.
Praznična darila
v Laškem so krajevne organizacije Rdeče-
ga križa v sodelovanju z območnim združe-
njem pripravile praznične obdaritve social-
no ogroženih, obiske ostarelih in bolnih ljudi
ter svojih krajanov, ki živijo v domovih upo-
kojencev. Do konca decembra so razdelili
220 darilnih paketov z osnovnimi življenj-
skimi potrebščinami, ki so jih pripravili z
denarjem iz akcije Nikoli sam, še preko 600
darilnih paketov pa so razdelili med obiski
starejših krajanov. Starost preživlja v domovih
upokojencev kar 147 ljudi iz laške občine.
Gradnja vodovodov
Le dobri dve tretjini gospodinjstev v šent-
jurski občini sta priključeni na javne vodo-
vode v upravljanju JP Komunala Šentjur. Os-
tala gospodinjstva se s pitno vodo oskrbuje-
jo iz lokalnih zajetij, krajevnih vodovodov
oziroma na druge načine. Problem z vodoo-
skrbo je največji v severnem delu občine, na
pretežno kraških tleh v Dramljah in na Po-
nikvi, gradnja vodovodnega omrežja v juž-
nem predelu občine pa je problematična za-
radi redke poseljenosti ter šibke finančne
moči prebivalcev, ki težko zmorejo visok
delež lastnih prispevkov. V Komunali namreč
poskrbijo zgolj za izgradnjo osnovnega
omrežja, prispevek za gradnjo sekundarnih
priključkov ter priključitev na omrežje pa
ni nikjer na območju občine nižji od 2.600
nemških mark.
Vračilo telefonskega
tolarja?
Šentjurska občina je zadnje desetletje, zlasti
med leti 1992 in 1995 intenzivno vlagala v
izgradnjo telekomunikacijske infrastruktu-
re, saj je bila z 8,8 telefonskega priključka
na 100 prebivalcev na repu slovenskih ob-
čin po razvitosti telefonije. V teh letih so iz
občinskega proračuna namenili okoli 2,8 mi-
lijona nemških mark, približno 1,2 milijo-
na nemških mark pa so s posebnimi pris-
pevki za priključitev na telekomunikacijsko
omrežje zbrali občani sami. Kot je povedal
župan Jurij Malovrh, si v Šentjurju po uve-
ljavitvi zakona o telekomunikacijah obeta-
jo, da bodo ta denar dobili nazaj.
Dragi in nevarni
plazovi
v šentjurski občini imajo iz leta v leto več
težav s sanacijo zemeljskih plazov, ki pov-
zročajo škodo na državni in občinski infra-
strukturi, ogrožajo pa tudi življenja na po-
sameznih domačijah. S plazovi oziroma ze-
meljskimi zdrsi so najbolj ogrožena območja
od Dramelj proti Žičam, od Planine proti
Sevnici ter proti Kozjem. Ob škodi, ki jo
plazovi povzročajo na infrastrukturi, so tre-
nutno ogrožene tri domačije, plaz pa grozi
še dvema. Veliko škode je tudi na kmetij-
skih zemljiščih. Kot ocenjujejo, bi za sana-
cijo plazov potrebovali okoli 500 milijonov
tolarjev.	IS
Priznanja za najlepše okolje
V	Laškem so lani drugič ocenjevali najlepšo hišo, kmetijo, šolo in
vas oziroma vrtec in zaselek.
V	ocenjevanju v okviru vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljub-
na so se najbolje odrezali: Bojan in Ivica Kumberger iz Radobelj za najbolj
urejeno hišo; Jože in Milena Knez iz Malih Grahovš za najbolj urejeno kme-
tijo; POŠ Rečica pri Laškem za najbolj urejeno šolo oziroma vrtec ter naselje
Taborje za najbolj urejeno vas oziroma zaselek.	VLADO MAROT
Iz tolarjev milijoni
Konec avgusta je Vlada RS
sprejela uredbo o uvedbi tak-
se za obremenjevanje oko-
lja, ki so jo od 1. januarja
dolžni plačevati vsi občani
in podjetja, vključeni v or-
ganiziran odvoz odpadkov.
Konec leta 2001 so zato v ob-
činskih svetih zviševali ce-
ne odvoza odpadkov, taksa
pa je, kot ostale okoljske da-
jatve namenska, kar pome-
ni, da bo v primeru priprav-
ljenih projektov zmanjševa-
nja in posodobitve ravnanja
z odpadki ostajala v lokal-
nem okolju.
Na Celjskem je večina pre-
bivalstva vezana na odlagališ-
če komunalnih odpadkov v Bu-
kovžlaku, po izračunih, da naj
bi vsak kilogram odpadkov
obremenili s povprečno 4 to-
larji takse, pa akontacija za od-
lagališče v letu 2002 znaša 200
milijonov tolarjev. Odstotek po-
dražitve odvoza odpadkov je
bil v občinah različen, glede na
obračun in količino odpadkov.
V Šentjurju, kjer so zadnja leta
v organiziran odvoz odpadkov
na deponijo v Bukovžlak vklju-
čili večino gospodinjstev, so ob-
činski svetniki ceno odvoza s
1. januarjem povišali za 22,5
odstotka.
V laški občini, kjer bodo
še do konca leta 2003, z do-
končnim zaprtjem v letu
2008, odvažali odpadke na
deponijo Strensko, bodo ob-
čani plačevali za 27,5 odstot-
ka višjo ceno. Po zaprtju od-
lagališča Strensko bodo v laš-
ki občini sledili ekonomski
logiki in komunalne odpad-
ke iz severnega dela občine
odvažali na deponijo v Bu-
kovžlak, iz južnega dela pa
v Zasavje, saj so skupaj z ob-
činami Litija, Zagorje ob Sa-
vi, Radeče, Hrastnik in Tr-
bovlje podpisnik dogovora
o vzpostavitvi medobčinske-
ga sistema ravnanja z odpad-
ki.
IS
izobraŽevanja za kmete
V laški izpostavi Kmetij-
sko svetovalne službe zad-
nja leta lepo skrbijo za izo-
braževanje kmetov. Ena
rednih oblik so predavanja,
ki jih pripravijo pozimi, ko
naj bi slušatelji imeli neko-
liko več časa.
Letos se bo zvrstilo šest pre-
davanj, v večini z najbolj ak-
tualnimi temami oziroma
razmišljanji predavateljev.
Med drugim bodo govorili o
kmečki družini kot družini
več generacij nekoč in danes
ter takšni obnovi starih hiš
in snovanju novih objektov,
da bodo služili svojemu pr-
votnemu namenu in ne bo-
do vplivali na kulturno kra-
jino, ob tem pa še o vplivu
prehrane na kakovost mleka,
kvotah za mleko, ki jih uva-
ja Evropa tudi pri nas, in ob-
veznostih kmetov po Zako-
nu o varstvu pri delu.
Prvo predavanje o ozna-
čevanju in prometu z gove-
dom so imeli že konec leta,
nadaljevala se bodo v sredo,
9. januarja, zaključila pa 6.
februarja. Vsa bodo v pro-
storih nad knjižnico v Laš-
kem, vselej z začetkom ob
9. uri.
VLADO MAROT
Zadnji obisk
pri Jubilantih
V soboto so v občini Laš-
ko obiskali še zadnjega ob-
čana od tistih, ki so letos
praznovali svoj 90. rojstni
dan.
Gre za lepo pozornost in
akcijo, ki jo pripravi Območ-
no združenje Rdečega križa
Laško s svojimi krajevnimi
organizacijami, ponekod pa
tudi v sodelovanju s krajev-
no skupnostjo in drugimi
društvi. Na obisk k jubilan-
tom pa se vselej odpravi tudi
laški župan Jože Rajh.
Letos je v laški občini do-
polnilo 90 let kar 16 obča-
nov; vsi tisti, ki so v svojih
domovih ali domovih starej-
ših obiskovalce sprejeli, pa
so bili te pozornosti veseli.
Ena izmed njih, Marija Ši-
pek, se kljub letom dobro dr-
ži, le prehlad jo je v zadnjih
dneh položil v posteljo. Ker
se ne da kar tako, nas je kljub
zgodnji uri pričakala za mi-
zo. Marija izhaja iz Breznega,
po poroki pa sta s pokojnim
možem kupila zemljo in si zgra-
dila lasten dom, kjer živi še
danes. Ponosna je na svoje tri
otroke - Nandija, Ivanko in Ma-
rico z družinami, ki ji lepšajo
življenje, saj je zaradi slabega
vida prikrajšana za branje in
gledanje televizije.
VLADO MAROT
Sobotno jutro, ko so se na zadnji obisk k jubilantki v letu 2001 Mariji
Šipek iz Debra pri Laškem, zaradi zaledenele in zasnežene dovozne poti
v sicer idilični kotiček Šipkovih, kar peš podali župan Jože Rajh, pred-
stavnik OZ RK Laško, predsednica KO RK Laško Mojca Marot in prosto-
voljka RK Tilčka Kozmus, je bilo nekaj posebnega. Vsi z lepimi voščili za
njen jubilej in željami za zdravje in zadovoljstvo v prihodnje.
Št. 1 - 3. januar 2002
15	NASI KRAJI IN LJUDJE

Ob trsku pozabiš na skrbi
Izletniški turizem Jezovšek s Spodnjih Selc pri Grobelnem gostje poznajo po dobrem vinu, okusni hrani in
gostoljubju
Izletniška kmetija Jezov-
šek je le streljaj od magi-
stralne ceste, ki povezuje
Celje s Šmarjem pri Jelšah.
V neposredni bližini do-
mačno urejene hiše, ki je
zrasla iz navadne zidani-
ce, je nekoč stala domači-
ja starih staršev gospodar-
ja, Ivana Jezovška. Njego-
va ljubezen do trte in Dra-
gičina kuharska žilica, sta
družno pripomogli k ug-
ledu, ki ga uživa Jezovš-
kova hiša.
Ivan in Dragica sta že od
majhnih nog dobro pozna-
la trdo delo na zemlji, ki je
bilo nekoč edini vir zasluž-
ka na podeželju. Ivan se je
rodil kot zadnji izmed pe-
tih otrok. Kot je velevala tra-
dicija, je ostal doma in prid-
no obdeloval zemljo. Z Dra-
gico sta si mlada ustvarila
družino in skrbela za doma-
čijo sredi gričevnate pokra-
jine. Po osmih letih dela v
kuhinji enega večjih celjskih
podjetij, je Dragica pustila
službo in prevzela novo vlo-
go. »Takoj ko so prišli otro-
ci, sem se odločila, da os-
tanem doma,« pripoveduje
45-letna Dragica, ki prav ta-
ko kot Ivan živi za dom in
družino.
Ivan se je zaradi slabega
zdravja upokojil pred sedmi-
mi leti in se v celoti posvetil
kmetiji oziroma vinograniš-
tvu. Nekaj let prej je na me-
stu izletniške kmetije ob vi-
nogradih zgradil manjšo zi-
danico in jo kasneje razši-
ril. Število trsov je z leti na-
raščalo, prav tako pa tudi ko-
ličina vina, ki je želo pohvale
od blizu in daleč. O tem pri-
čajo številna priznanja z raz-
ličnih tekmovanj, ki krasijo
zidove kmečke izbe in klet-
nih prostorov. Za kmečki tu-
rizem so se Jezovškovi odlo-
čili »kar tako«, pravijo. To-
vrstna dejavnost je zlasti v
zadnjih letih doživela precej-
šen razmah, poleg tega pa je
lahko koristen dodatek k vsak-
danjemu delu na kmetiji, so
menili.'
»Po poklicu sem gostinka,
Ivan je pa tako že od nekdaj
zaljubljen v vinograd,« poja-
sni Dragica. Družina ima v po-
sesti 13 hektarjev zemlje, od
tega kar devet hektarjev ob-
delovalnih površin, nekaj goz-
da, travnikov in pa seveda vi-
nogradov. Na 1,3 hektarja
zemlje uspeva 5.700 trsov, iz
katerih pridelujejo žlahtno
kapljico. Letno pridelajo okoli
10 tisoč litrov v glavnem be-
lega vina - rizlinga, kernerja,
sauvignona in silvanca.
»Vinograd nam vzame več
časa kot vse ostalo delo,« pra-
vi Danica. »Najprej je treba
zemljo preorati, jo pognoji-
ti, prevezati trse in jih poš-
kropiti... Preden opraviš eno,
že lahko začneš z drugim de-
lom.«
Pri Jezovškovih traja trga-
tev več kot teden dni, saj sort
ne mešajo med seboj. Pri tem
jim priskočijo na pomoč so-
rodniki in bližnji sosedi, ki
pred tem, na Lovrenčevo ne-
deljo, postavijo velikanski
klopotec.
Vsako leto se udeležujejo
tudi občinskega ocenjevanja
vin, nekajkrat pa so sodelo-
vali tudi na radgonskem sej-
mu in si tam prislužili dve
srebrni medalji. Sicer pa je
Ivan tudi dolgoletni član
šmarskega vinogradniškega
društva.
»To je pač moj konjiček,«
pravi z nasmehom na licu.
»Če ne bi imel veselja do tr-
te in vina, tega gotovo ne bi
počel. Finančno od tega na-
mreč nimaš vehko koristi.
Če sešteješ ves čas in vlože-
ni trud, se to gotovo ne iz-
plača. Tako pa se sprostim
in pozabim na ostale skrbi.«
Po domače
Gostom, ki prihajajo k Je-
zovškovim z vseh koncev
Slovenije, je namenjen večji
prostor v prizidku nekdanje
zidanice, kjer lahko sprejme-
jo približno petdeset ljudi,
še dvakrat toliko pa jih je lah-
ko zunaj. »Sedaj razmišlja-
mo, da bi prostor še nekoli-
ko razširili,« pove Dragica.
»Povpraševanja je že dovolj,
ni pa delavcev. Mož je imel
lani nesrečo, zato nama po-
magajo tudi otroci. Kuham
v glavnem sama, pri večjih
skupinah pa mi na pomoč
priskoči tudi katera od hče-
ra.
In kaj imajo gostje najra-
je? »Vse bolj naročajo po-
vsem klasična kosila z do-
mačo juho, govedino, pečen-
ko, domačo pečeno kokošjo
in prilogami, lahko pa dobi-
jo tudi različne zrezke, na-
rezke in podobno. Vsekakor
imajo ljudje najraje doma-
če. Pravijo, da lahko zrezke
jedo tudi drugod,« se zasmeji
Dragica in doda, da lahko
gostje ravno v tem času po-
skusijo tudi domače koline
- krvavice, pečenice, pečen-
ko, zelje, pražen krompir...
Na vprašanje, ali bo kateri
od otrok nadaljeval tradicijo
Jezovškovih, Ivan in Dragica
nekoliko zadržano zmajeta z
glavo. »Sin Boris skrbi sedaj
za živino, hčerki pa o tem ne
razmišljata preveč,« pojasni
Ivan. »Mladi danes na vse pre-
več gledajo skozi denar,« prida
Dragica. »Na kmetiji je veli-
ko dela, pa bolj malo zasluž-
ka. Midva sva morala vse živ-
ljenje delati na zemlji in sva
tega tudi vajena.«
»Včasih se je s kmetovanjem
kar dobro živelo, danes pa se
kmetom žal ne obeta nič do-
brega. A kljub temu tega oko-
lja ne bi zamenjala za nič na
svetu,« zaključi Ivan. Pred do-
brima dvema mesecema je
rodbina Šostrovih, kot se je
nekoč pisala Ivanova mati, pri-
pravila veliko družinsko sre-
čanje, o katerem se je še dol-
go govorilo. Od 151 povablje-
nih je prišlo 93 sorodnikov iz
vse Slovenije. Pobudo za pr-
vo tovrstno snidenje je dala
starejša Ivanova in Dragičina
hči Darja. Med udeleženci sta
bila tudi šmarski župan Jože
Čakš in član skupine Frajkinc-
larji Srečko Zorko, zaradi služ-
benih obveznosd pa sta manj-
kala direktor Korsa Igor Go-
bec in direktor Zdravstvene-
ga doma Šmarje pri Jelšah dr.
Janez Čakš.
BOJANA JANČIČ
Ivan in Dragica Jezovšek v kleti med sodi z rujno kapljico.
Lučke v srciii si prižgimo
Z lepimi mislimi o veri,
upanju in ljubezni so čla-
ni Mladinske vokalno - in-
strumentalne skupine Sled
iz Kostrivnice pri Rogaški
Slatini prinesli toplino v sr-
ca obiskovalcev premierne-
ga božično - novoletnega
koncerta v kostrivniški
cerkvi.
Med gosti, ki so nadvse
toplo sprejeli nastopajoče.
so bili tudi minister za
kmetijstvo Franci But,
predstavniki slatinske ob-
čine, javnega sklada in lo-
kalne skupnosti. Sicer pa
skupino Sled sestavljajo
vokalisti in instrumentali-
sti, stari med 10 in 25 let,
vodi pa jih Martin Druško-
vič, ki je med drugim tudi
učitelj in vodja kostrivniš-
ke osnovne šole, mentor
folklorne in somentor
dramske skupine, predsed-
nik domačega kulturno -
prosvetnega društva in ob-
močnega sveta za kulturne
dejavnosti. Skupina je ko-
nec tedna gostovala v cerkvi
sv. Florijana, zadnja pono-
vitev božično - novoletne-
ga koncerta pa bo to nede-
ljo ob 18.45 v cerkvi sv. Du-
ha v Celju.	Bo.J.
Mladi Kostrlvnlčanl so s pesmijo, lepimi mislimi in dobrimi željami poslušalcem polepšali praznične dni.
KOMENTIRAMO
Kriminalec in lažnivec^
svetniki pa nič
Seje občinskih svetov obi-
čajno minevajo v znamenju
bolj ali manj vsebinskih raz-
prav, ki se znajo kdaj raz-
plamteti v vročo polemiko.
Kije lahko navsezadnje pre-
cej koristna. Dobra kritika
namreč nikoli ne škodi. Se-
veda, če jo zna govorec ute-
meljiti, okrcani pa sprejeti.
Za razpravo svetnikov Pod-
četrtka, ki smo ji bili priča
nedavno, tega nikakor ne bi
mogli reči.
Seja sveta seje namreč spre-
vrgla v neprijeten dialog, ali
bolje monolog podžupana
Srečka Gobca, ki je z nesram-
nimi opazkami in obtožbami
napadal prvega moža občine
Marjana Drofenika.
Podžupanov nastop, ki so
ga biU tamkajšnji svetniki in
lokalni predstavniki sedme
sile očitno že vajeni, je ene
spravljal v smeh, druge v za-
drego, tretji pa smo le prese-
nečeno opazovali dogajanje za
občinskimi zidovi, kije na ža-
lost bolj spominjalo na kvan-
tanje vaščanov na sejmu.
Navkljub opozorilom župa-
na, ki ga je vse bolj minevalo
potrpljenje, je po njem najbolj
neusmiljeno udrihala ravno
njegova »desna roka« - tisti,
ki ga je na ta pobžaj sam po-
stavil. Uporaba izrazov kot so
»kriminalec«, »lažnivec« in
podobno, nastopaštvo in po-
zivi novinarjem, naj končno
napišemo »pravo resnico«, ki
jo bo povedal sam, na svetniš-
ko sejo nikakor ne sodijo. Čud-
no, da svetnikov vse to ne mo-
ti in da dopuščajo takšen na-
čin zasedanja. Če pa vsaj del
obtožb podžupana drži, potem
je skrajno nerazumljivo, za-
kaj ničesar ne ukrenejo.
Ljudski predstavnik je og-
ledalo ljudi, ki so mu zaupa-
li glasove. S svojim obnaša-
njem ne meče le slabe luči
nase, ampak tudi na tiste,
ki mu to dopuščajo.
BOJANA JANČIČ
MIMEO d.o.o.
šola življenjske energije
CEUE; Kocenova4/ll
Če želite \/ sebi poiskati ljubezen in s tem najti razumevanje
do sebe in do drugih, pridobiti večji mir in sproščenost,
najti svojo kreacijo, osvoboditi se različnih odvisnosti (ciga-
ret, alkohola, hrane...), predvsem pa poiskati odgovore na
vprašanja, kdo ste, odkod ste prišli, kakšno je vaše poslans-
tvo in kam ste namenjeni, potem nas obiščite v
ŠOLI ŽIVLJENJSKE ENERGIJE
v Kocenovi ulici 4/11 v Celju.
Urnik: ponedeljek, sreda in sobota od 18. do 20.30
petek od 18.00 do 19.30.
Prvi trije obiski so brezplačni.
Dodatne Informacije po telefonu 041 699 307.
Št. 1 - 3. januar 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Trnova pot do
nove kleti
Pričetek gradnje nove vinske kleti Zlatega griča ovira
denacionalizacija
Konjiško podjetje Zlati
grič si že več let prizadeva
za gradnjo nove vinske kle-
ti, pri tem pa vedno znova
naleti na številne ovire, ki
izvirajo predvsem iz dena-
cionalizacije in njenih po-
sledic.
Sedanja klet v Slovenskih
Konjicah je premajhna, teh-
nološko neustrezna, velik del
pa so jo morali tudi vrniti de-
nacionalizacijskim upravi-
čencem in sedaj plačujejo vi-
soko najemnino. Projekt za
novo klet ob vznožju Škalc
je že narejen, direktor Zla-
tega griča Janez Lešnik pa
kljub vsem zapletom upa, da
bodo lahko spomladi priče-
li graditi. Nov objekt, v ka-
terem bi bili poleg vinske kleti
tudi upravni prostori podjet-
ja, bo velik 5 tisoč kvadrat-
nih metrov. Večina ga bo pod
zemljo, nad njo bo le stavba
v obliki meščanske zidanice,
tako da se bo lepo vključe-
val v okolje. V kleti bo pro-
stora za milijon litrov vina,
kar jim bo omogočilo tudi
obhkovanje zalog. Naložbo
ocenjujejo na približno 300
milijonov tolarjev, kar je za
podjetje, ki bo moralo od-
kupiti tudi velik del površin,
na katerih prideluje grozd-
je, velik zalogaj. »Verjetno se
bomo morah odločiti za do-
kapitalizacijo,« ugotavlja Ja-
nez Lešnik.
A vse to je še vedno pod
vprašajem zaradi nerešenih
vprašanj, povezanih z dena-
cionalizacijo. Na zemljiščih,
s katerimi razpolaga konjiš-
ki Zlati grič, je namreč kar
144 denacionalizacijskih
zahtevkov, uspešno pa je re-
šen šele manjši del.
Osnovni interes Zlatega gri-
ča je ohranitev Škalc kot pro-
dukcijske enote, ne glede na
lastništvo. Z večino že zna-
nih lastnikov se uspešno do-
govarjajo, tudi o odkupu, ne-
rešen pa ostaja ravno zaplet
z odkupom zemljišča za grad-
njo vinske kleti od republiš-
kega sklada kmetijskih zem-
ljišč in gozdov, pri katerem
imajo po zakupni pogodbi
zemljišča v najemu. Problem
rešujejo že pet let, a se ved-
no znova zatakne ob neživ-
Ijenjskih ovirah. Na za grad-
njo nove vinske kleti predvi-
denem zemljišču je 18 last-
nikov, ki so zemljo pridobi-
li z denacionalizacijo, prob-
lem pa je parcelno stanje, ki
je iz leta 1964. Tako so v njem
na primer vozne poti, ki jih
ni že desetletja, teoretično pa
imajo denacionalizacijski
upravičenci pravico do solast-
nine na teh parcelah. To pa
pomeni, da sklad zemljišča
ne more prodati. Zlati grič
pa ne pridobiti potrebne do-
kumentacije za začetek grad-
nje.
MILENA B. POKLIČ
V Zlatem griču so lani,
večinoma preko sodišč,
vsaj v večjem delu razreši-
li premoženjski spor s ko-
njiško Kmetijsko gozdar-
sko zadrugo, od katere so
se pred desetimi leti odce-
pili. Pridobili so zemljiškok-
njižne izpise za večino po-
slovnih in stanovanjskih
objektov s pripadajočimi
stavbnimi zemljišči brez
obremenitev. Zlati grič naj
bi tudi poravnal finančni
dolg do zadruge, spor gle-
de preostalega dela premo-
ženja, ki zajema del obsto-
ječe vinske kleti in skladiš-
ča Loče, pa še rešujejo na
sodišču.
Direktor Zlatega griča Janez
Lešnik.
Za občinsko upravo
bo manj
Proračun občine Vojnik
za leto 2002, ki so ga spre-
jeli na zadnji seji občinske-
ga sveta, naj bi bil za 7 od-
stotkov višji od lanskega.
Planirani skupni prihodki
in odhodki znašajo 832 mi-
lijonov tolarjev.
Najvišji porast prihodkov
predstavlja letos neuresniče-
na prodaja nepremičnin, med
njimi gradu Tabor in parcel
novega naselja na Konjskem,
pri čemer računajo na 125
milijonov tolarjev. Primerna
poraba po prebivalcu v ob-
čini Vojnik znaša po določi-
tvi finančnega ministrstva 78
tisoč tolarjev, tisočak manj
od državnega povprečja.
Med odhodki je župan za
leto 2002 nekoliko znižal
stroške za delovanje občin-
ske uprave. Med novimi po-
stavkami je denar za začetek
delovanja informacijske pi-
sarne upravne enote. Sicer pa
namenjajo v Vojniku za in-
vesticije 250 milijonov tolar-
jev, 12 odstotkov več kot le-
tos. Za asfaltiranje cest bo na
razpolago 48 milijonov, za
pokritje stroškov adaptacije
nove občinske stavbe 30 mi-
lijonov, za vodovod Franko-
lovo 25 milijonov ter za iz-
gradnjo kanalizacije na dveh
lokacijah 20 milijonov tolar-
jev. Med investicijami je prav
tako začetek del v dvorani v
Novi Cerkvi ter nakup po-
slovnega prostora v bodočem
trgovskem objektu na Fran-
kolovem.
BRANE JERANKO
Krovni
zavod v
Šentjurju
Na delovnem sestan-
ku, ki ga je v Slovenskih
Konjicah sklicalo mini-
strstva za delo, družino
in socialne zadeve, so po-
leg državne sekretarke
Lidije Apohal Vučkovič
sodelovali predstavniki
občin iz območja uprav-
nih enot Šentjur, Šmarje
in Slovenske Konjice.
Pogovarjali so se o vars-
tveno delovnih centrih na
tem območju. Imajo ga že
v Šentjurju, v Slovenskih
Konjicah ga gradijo, pri-
čakujemo pa jih lahko tu-
di v- Rogaški Slatini in v
Šmarju. Med drugim so
udeleženci sestanka skle-
nili, da se bo ustanovil sa-
mostojni krovni zavod, ki
bo z državo usklajeval lo-
gistiko, povezano s temi
centri, sedež pa naj bi za-
vod imel v Šentjurju.
MBP
Kdo bo taborski graščak?
Občina Vojnik je v Uradnem listu ponovila javni raz-
pis za prodajo graščine Tabor v Višnji Vasi (na fotografi-
ji), ki ji jo pred kratkim ni uspelo prodati.
Kuhurni spomenik na poslovno zanimivem križišču cest
prodaja za najmanj petdeset milijonov tolarjev, za kupce pa
je zadnji rok 7. januar. Graščino, ki je pred leti začela hitro
propadati, so obnovili toliko, da je postala primerna za pro-
dajo. Zaradi nadaljnje prenove so pred kratkim poslali vlo-
go za sofinanciranje na razpis kulturnega ministrtva. BJ
Vojničani nočejo v Celje
če potrebuje občan Vojni-
ka osebno izkaznico ali potni
list, potrdilo o državljans-
tvu in podobne Ustine, se mo-
ra odpraviti na sedež uprav-
ne enote v Celje. Od začetka
februarja bo drugače, saj se
uresničuje dolgoletna želja
občanov Vojnika po spre-
jemno informacijski pisar-
ni v domačem kraju.
Kljub temu, da morajo bi-
ti takšne pisarne oziroma kra-
jevni uradi oddaljeni od se-
deža upravne enote vsaj 15
kilometrov, jo je Vojničanom
le uspelo pridobiti. Obliko-
vanje takšnih pisarn ne sme
obremenjevati državnega
proračuna, zato bodo v ob-
čini pokrili tudi te stroške.
Za vojniški občinski prora-
čun pomeni to letos 2,3 mi-
lijona tolarjev.
V informacijski pisarni, ki
bo pokrivala področje držav-
ljanskih in matičnih zadev ter
javnega reda in tujcev, bo za-
poslena ena delavka uprav-
ne enote. Za poznejši čas pri-
čakuje Vojnik še referat za
promet, kjer bi bilo mogoče
urediti skoraj vse v zvezi z
voznikom in njegovim jekle-
nim konjičkom.
Pisarna upravne enote bo
delovala v pritličju nove voj-
niške občinske stavbe.
BJ
Zreški
načrti
Med večjimi naložbami,
ki jih načrtuje Občina Zre-
če za letos, je ureditev ce-
ste Resnik-Skomarje, za as-
faltiranje pa bodo pripravi-
li tudi cesto proti Božjem.
Na Stranicah nameravajo
zgraditi nov vrtec, v krajev-
ni skupnosti Dobrovlje pa
Dom krajanov in športno
igrišče za mlade. V samih Zre-
čah bodo poskrbeli za pitno
vodo, saj je v sušnem obdobju
pričenja primanjkovati. Pro-
jekti, s katerimi bodo prido-
bili 250 kubikov rezervne vo-
de, so že narejeni, na voljo
pa imajo še 120 kubikov vo-
de, ki jo bodo zajeli pri za-
jetju Fijavž v Boharini.
MBP
Grumova na čelu vrtca
Sedanji ravnateljici vrtca Mavrica v Vojniku, ki ima
več enot, poteče mandat 1. marca, zato so objavili javni
razpis. Nanj sta se prijavili dve kandidatki, med kateri-
ma je občinski svet na zadnji seji izrekel pozitivno mnenje
dosedanji ravnateljici Zvonki Grum. (BJ)
Bistveno več za
naložbe
Svetniki Dobrne so na zadnji seji sprejeli občinski prora-
čun za leto 2002. Po zadnji odločitvi znašajo načrtovani
skupni prihodki 281 milijonov tolarjev (16 odstotkov več
kot letos), odhodki pa 280 milijonov tolarjev. Prihodki so
se od osnutka povečali za 11 milijonov tolarjev, saj računa-
jo še na dodatni denar iz prestolnice, namenjen za rekon-
strukcijo dela ceste Hudičev graben-Strmec nad Dobrno-
Sv. Jošt. Sicer pa nameravajo letos vložiti v različne nalož-
be 72 milijonov tolarjev, kar je skoraj dvakrat več kot letos.
Za dobro polovico več denarja bo vloženega v komunalno
infrastrukturo, predvsem v izboljšanje vodooskrbe. (BJ)
Zmagal je Kratkorepec
Otroška gledališka skupina KUD Vladko Mohorič, ki deluje že več kot četrt stoletja,
v njej pa nastopajo učenci Osnovne šole Zreče, ki obiskujejo dramski krožek, je med
prazniki pripravila premiero pravljične igrice Pevska tekma zajcev na Goljavi.
Po radijski igri je besedilo priredil Zdravko Ivačič, ki je delo tudi režiral, scena je delo
Milana Lamovca, glasbeno opremo je prispeval Samo Ivačič, kostume je izdelala Nada
Ulčnik, predstavo pa vodi Darinka Ivačič. Nastopa 21 otrok ob pomoči članov odrasle
gledališke skupine. Po uspešnih decembraskih predstavah bodo mladi igralci svojo igrico
predstavili še sošolcem, radi pa se bodo odzvali tudi povabilom iz drugih krajev. E.N.
Št. 1 - 3. januar 2002
KULTURA
17
V družbi z Mohorjevo
Urednik Matija Remše o skrivnostih in vsebini redne letne zbirke
o redni letni zbirki Mo-
horjeve družbe, te najsta-
rejše založbe pri nas, ki je
lani 150-letnico obstoja
praznovala prav v Celju, se
urednik Matija Remše rad
razgovori.
Svoje delo uspešno oprav-
lja v sodelovanju in ob pod-
pori uredniškega odbora, že
več kot dvajset let. »Seveda
je zanimivo, pa še kako!« pravi
in zaiskrijo se mu oči ob no-
vih in novih izzivih, ki mu
jih ponuja urednikovanje, pri
katerem »nenehno spozna-
vam nova dela, nove ustvar-
jalce, pisatelje, ilustratorje in
vrsto drugih ljudi v dolgem
nizu, potrebnem, da pride
zbirka med ljudi.« Ta, z let-
nico 2001, je že skoraj po-
vsem pošla. Svojevrsten
kompliment tudi za uredni-
ka in izbrana dela.
Kaj prinaša takega, da je
pošlo okoli 12 tisoč izvodov?
V prvi vrsti seveda tradi-
cionalno knjigo - koledar z
vrsto koledarskih podatkov,
fotografij in mikavnih pris-
pevkov s priloženim namiz-
nim koledarjem. V prvem de-
lu koledar povzema, v sliki
in besedi, tudi praznovanje
150-letnice Mohorjeve v Ce-
lju, 24. septembra lani, in na-
govor predsednika g. Jožeta
Planinška. Nato pa vodi bral-
ce z zanimivimi temami po
slovenskih domovih in med
ljudi in ljudstva po svetu.
Slovenske večernice, 151.
po vrsti, prinašajo nadvse
zanimivo branje. Označu-
jete ga kot skice našega ve-
likega arhitekta, mojstra Jo-
žeta Plečnika.
Menim, da smo s tem iz-
borom imeli srečno roko.
Mojster besede, med ljudmi
priljubljeni pisatelj Ivan Si-
vec, po izobrazbi novinar in
slavist, ki si je pridobil tudi
naziv magister etnoloških
znanosti, sodi namreč med
najbolj brane slovenske pi-
satelje. Med bralci je iz red-
ne letne zbirke zdaj knjiga,
ki z literarno svobodo prika-
zuje življenje in delo našega
največja arhitekta Plečnika.
Knjiga je opremljena še z iz-
vrstnimi fotografijami magi-
stra znanosti Mirka Kambi-
ča. Celjani se ga bodo spom-
nili tudi kot avtorja študije h
knjigi o mojstru Josipu Peli-
kanu. Njegove fotografije
umeščajo v knjigi z naslovom
Mojster nebeške lepote, Pleč-
nikova dela v čas, prostor in
med ljudi.
Dvakrat z naslovom po-
segate v skrivnosti...
Res je. Najprej z romanom
Helene Kos, Skrivnost San-
dre K. Avtorica skozi ženske
oči gleda na čas slovenskega
osamosvajanja. Delo je bilo
nagrajeno na natečaju, ki ga
je Mohorjeva družba Celje ob-
javila ob desetletnici osamos-
vojitve. Je zanimivo in pred-
vsem drugačno videnje pre-
lomnega časa slovenske mla-
de zgodovine.
Mohorjeva družba je de-
cembra lani prejela držav-
no odlikovanje Zlati čast-
ni znak svobode Republi-
ke Slovenije za »neutrud-
no širjenje slovenske knji-
ge in utrjevanje narodne za-
vesti med Slovenci ob 150-
letnici Mohorjeve«.
Druga skrivnost so Skriv-
nosti okultnega in nenavad-
nega, avtorja Jeana Vermnet-
ta. Branje, ki je zadnje čase
zelo »in«, bo pritegnilo širok
krog ljudi. Jean Vernette je
teolog in priznan specialist
za stare in nove oblike reli-
gioznega. Po naročilu fran-
coskih škofov se že dlje časa
posveča vprašanjem sekt in
novih verovanj. In svet okult-
nega in nenavadnega je skriv-
nostno privlačen, davno hre-
penenje človeštva po stiku z
umrlimi. Ga lahko zadovo-
lji spiritizem? Kaj naj si mi-
slimo o vsem tem in kako raz-
likovati zrnje od plev? Na vse
to skuša odgovoriti knjiga s
pregledom skritih plati člo-
veškega življenja.
Potem pa je tu še zelo po-
ljudno branje Bogdana Žor-
ža: Biti z naravo.
...z naravo do telesnega in
duševnega zdravja... Avtorje
namreč velik ljubitelj gora in
učitelj psihologije za^planin-
ske vodnike pri Planinski zve-
zi Slovenije. Je strokovnjak
za gelštat terapijo. V knjigi
pa opisuje svoje življenjske
izkušnje ob delu z moteni-
mi mladostniki in družina-
mi, pri čemer mu zelo po-
maga srečevanje z naravo, ki
že sama zdravi telo in duha.
Mohorjeva pa je izdala še
vrsto drugih naslovov...
...in tudi kaset in cedejev.
V letu 2001 vsega skupaj re-
kordnih 83 naslovov.
Zasnovan pa je tudi že iz-
bor del z letnico 2001/2002.
Seveda, in mishm, da bral-
cev tudi z letošnjo zbirko, gle-
de na to, da je lanska tako
hitro pošla, ne bomo razo-
čarali, saj bomo sledili ko-
reninam in tradiciji Mohor-
jeve družbe.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Matija Remše
Očak nad
mestom spi
Ohranjanje kuhurne dediščine z
javnimi deli
Celjski stari grad je za-
radi svojih arhitektonskih
karakteristik in zaradi pri-
čevanja nekdanje moči last-
nikov, celjskih grofov in ka-
sneje knezov, označen kot
najpomembnejši grajski
kompleks v Sloveniji.
Pozidan je bil v 13. stolet-
ju. Sredi 18. stoletja je služil
v obrambne namene. Od ta-
krat dalje pa že tretje stolet-
je vedno bolj propada. Kljub
večkratnim sanacijskim po-
segom je grajsko obzidje vse
bolj in bolj preraščalo grmov-
je...
Priljubljena izletniška toč-
ka Celjanov in cilj turistov,
pa tudi vabljivo prizorišč^za
organizatorje poletnih prire-
ditev, je zadnjih sedem let
vendarle deležno strokovne
obnove, ki je vidna že s pro-
stim očesom iz mesta na
vzpetino, kjer se je očak ogr-
nil v zimski sen. Delavci, za-
posleni prek javnih del, 18
jih je bilo lani, so svoje delo
končali z božično-novoletni-
mi prazniki. Znova so bili us-
pešni, jih pohvalijo tako stro-
kovnjaki Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dedišči-
ne Celje, ki bdijo nad obno-
vo, kakor celjski Gradiš, pre-
ko katerega se odvijajo jav-
na dela. Vodja obnove Zde-
ne Vončina skrbno beleži na-
rejeno.
V	sedmih letih so po nje-
govih podatkih porabili za ob-
novo starega gradu 250.100
delovnih ur. V ruševine so za-
zidali 583 kubičnih metrov
kamna, 1374 kubičnih me-
trov peska, 249 ton cementa
in 159 ton apna. Tudi druge
številke zgovorno pričajo o
pospešeni obnovi: 2010 ku-
bičnih metrov pozidanega zi-
du, odvozih so 4.480 kubič-
nih metrov ruševin, očistili
8.800 kvadratnih metrov zi-
dov, itd. Zdene Vončina na-
števa še obnovitev lesenega
mostu, skrb za grajsko oko-
lico, v tem letu pa načrtuje-
jo dokončanje južnega dela
obzidja in severni del ob pa-
laciju ter Pelikanov stolp.
V	sedmih letih so za vsa de-
la porabili 255 milijonov to-
larjev, pod budnim očesom
in kontrolo Mestne občine Ce-
lje, kjer obnovo gradu prek
javnih del tudi ocenjujejo za
dobro in uspešno. Zavod za
zaposlovanje je lani financi-
ral stroške zaposlenih v zne-
sku 20 milijonov tolarjev.
Mestna občina Celje pa gmot-
ne stroške in plače zaposle-
nih v znesku 14,3 milijone
tolarjev.
Srednjeročni načrt obno-
ve bo letos, če bodo s tem
tempom nadaljevali, dose-
žen, ugotavljajo tudi pri Za-
vodu za varstvo naravne in
kulturne dediščine.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
Otroške
plastike
v avli Mestne občine
Velenje bodo v ponede-
ljek, Z januarja, ob 18.
uri odprli razstavo kipar-
skih del Male Napotni-
kove kolonije.
Dela so nastala na 28. ko-
loniji, ki so jo pripravili
14. in 15. septembra lani
v Zavodnjah, rojstni vasi
kiparja Ivana Napotnika.
Na prosto temo so 3-član-
ske skupine centralnih šol
Šoštanja in Velenja pod
vodstvom mentorice kolo-
nije dr. Dragice Čadež La-
pajne ter mentorjev - likov-
nih pedagogov oblikovale
lesene skulpture in relief-
ne plastike. Mladim kipar-
jem so se pridružili tudi
učenci OŠ iz Prebolda in
iz OŠ Brezno-Podvelka ter
član Društva šaleških likov-
nikov Milan Matko.
34 mladih ustvarjalcev
je ob pomoči mentorjev
ustvarilo nove, izvirne
otroške plastike. BS
Št. 1 - 3. januar 2002
18
ŠPORT
Ivačič ali Kosmač?
Celjska akrobatska smučarja velika konkurenta - Kdo bo potnik na zimske 01?
Letošnje olimpijske igre
v Salt Lake Cityju se neza-
držno bližajo, utegnejo pa
biti še bolj zanimive za celj-
ske ljubitelje športa. Med
kandidati za pot v Združe-
ne države Amerike sta na-
mreč tudi smučarska akro-
batska skakalca, 34-letni
Jože Ivačič in 17-letni Ma-
tic Kosmač.
Ivačič je zelo izkušen, saj
je že bil zmagovalec evrop-
skega pokala leta 1995 in ka-
sneje kandidat za 01 v Naga-
nu, a mu je pot preprečila
poškodba. Bil je nogometni
trener, na smučeh je sodelo-
val na revialnih šovih po Evro-
pi. Šest sezon ni tekmoval,
potem pa je lani v avstral-
skem Mt. Bullerju s 16. me-
stom na tekmi svetovnega po-
kala izpolnil olimpijsko nor-
mo. Imel je precej sreče, kar
je sam priznal, saj so bile vre-
menske razmere slabe (v njih
se odlično znajde) in dovo-
ljeni so bih le skoki z nižjo
težavnostjo.
Prva celjska olimpijka
(zimska seveda) je bila
Amalija Belej v smučarskem
teku na 10 kilometrov v Cor-
tini d'Ampezzo. Someščan
Ivan Ratej je nastopil v ju-
goslovanski hokejski repre-
zentanci na treh igrah za-
pored, v Innsbrucku, Gre-
noblu in Sapponi v letih 64,
68 in 1972. Najbolj pa nas
je razveselil Braslovčan
Matjaž Debeljak, ki je iz Cal-
garyja domov prinesel dve
kolajni, srebrno iz ekipne
tekme smučarskih nordij-
skih skakalcev in bronasto
s tekme posameznikov.
Kosmač je varovanec tre-
nerja Frenka Graheka in
olimpijske norme nima. Na-
deja se, da jo bo izpolnil na
dveh tekmah svetovnega po-
kala, ki bosta sredi tega me-
seca v Mt. Tremblantu in La-
ke Placidu. Če se mu posre-
či izvesti tisto, kar zna, mu
uvrstitev na 16. ali višje me-
sto ne bi smela uiti. In kaj bi
se zgodilo potem? Slovenijo
naj bi v Utahu zastopala dva
tekmovalca v smučarsko -
akrobatskih skokih. Ljub-
ljančan Miha Gale trenutno
izstopa po kakovosti in po-
sledično tudi po izidih, med-
tem ko druga vozovnica še
zdaleč ni oddana. Bistveno
je, da bo drugi potnik Celjan,
da se ne bi vmešale »višje si-
le« kot v primeru celjske at-
letinje Anje Valant, ki je os-
tala doma z olimpijsko nor-
mo. Celjska olimpijska kan-
didata ne poznata medseboj-
nega sožitja. Freestyle klub
Celje je leta 1997 s pomočjo
podjetja Nivo in Mestne ob-
čine Celje zgradil skakalni-
ci na Šmartinskem jezeru,
na katerih je vzgojil rod obe-
tavnih tekmovalcev. Daleč od
osnovnih pogojev, kar je
predvsem solidno priprav-
ljena snežna skakalnica, je
zelo zahtevne skoke začel iz-
vajati nadarjeni Kosmač.
Medtem se je po dolgem od-
moru v šport vrnil Ivačič, ki
mu dobro obveščeni (ah pa
zlobni) pripisujejo »zdravs-
tveno oporečnost«. Trdno
verjame, da bo premagal vse
težave in 16. februarja dejan-
sko nastopil na olimpijskem
prizorišču. Je član Sailor
kluba, ki je zaprosil Freestyle
klub za souporabo skakal-
nic na Šmartinskem jezeru.
Ker pa pri starejšem klubu
na čelu s predsednikom Fran-
cem Grahekom menijo, da
je novi mestni tekmec nelo-
jalno konkuriral in se oko-
riščal z odtujitvijo intelek-
tualne lastnine, do sodelo-
vanja seveda ni prišlo. »Iz-
vedel sem, da je Elanova
oprema, namenjena Maticu,
potovala v Ivačičeve roke. Tu-
di v Ljubljani nam mečejo
polena pod noge. Vztrajal
bom z Maticem, saj nedvom-
no zmore več od tekmeca,
kar je razvidno že po težav-
nosti njegovih skokov,« je de-
jal Franc Grahek.
OUmpijska viza je še zao-
strila hudo konkurenco med
mestnima tekmecema. Po ju-
do, plavalnem in rokomet-
nem (ženskem) dvojčku, ima
Celje nov klubski tandem, ki
se gleda črno. Osamosvoji-
tev je judu koristila, saj tre-
ner Marjan Fabjan že snuje
olimpijske načrte z najbolj-
šimi dekleti. Plavanje je v Ce-
lju (glede dosežkov) pred po-
topom, ženski rokomet pa z
dvema kluboma ne bo dolgo
živel, čeravno bo tisti moč-
nejši, ki bo obstal, imel iz-
jemne potenciale. Bo celjske
akrobacije zaokrožil kar
olimpijec, v zraku s smuč-
mi v Salt Lake Cityju? Pa naj
bo Jože ali Matic.
DEAN ŠUSTER
Jože Ivačič
Matic Kosmač
Hum izključen,
Veljko se poigrava
Savinjska košarkarska liga se je popolnoma razplamte-
la, v konkurenci pa je ostalo še devet ekip. Po tekmi 8.
kroga med Polzelo in Humom Laško je prišlo do incidenta
in po vnovični grožnji laških košarkarjev sodnikom s fizič-
nim obračunavanjem je tekmovalna komisija omenjeno eki-
po po skupno tretjem izgredu izključila. Ligo je s svojimi
izvrstnimi predstavami popestril Veljko Petranovič, ki je
ekipo Ločice pripeljal na rob boja za prvaka. Na štirih tek-
mah je v povprečju dosegel več kot 50 točk. Na zadnji se je
ustavil pri 54 točkah, za rekordom pa je zaostal za 12 točk.
Niti enega od 13 prostih metov ni zgrešil, njegov trud pa je
namenjen ohranjanju dobre pripravljenosti, saj pričakuje
povabilo katerega od članov Hypo lige.	D.Š.
Po trilerju v Šibenik
Merkur bo igral na zaključnem turnirju Lige dobrodošlice - Maja Erkič
zadela odločilne proste mete
Cilj celjskih košarkaric
je izpolnjen. Uvrstile so se
med štiri najboljše ekipe no-
voustanovljene mednarod-
ne lige. Final - four bo v Ši-
beniku 22. in 23. januar-
ja, nekaj dni prej (19. - 20.
L) pa bo v Litiji še zaključ-
ni turnir pokala Košarkar-
ske zveze Slovenije.
Celjanke, ki so ligo zaklju-
čile na tretjem mestu, se bo-
do v Šibeniku v polfinalu po-
merile z zagrebško Croatio
(2.), ki jih je premagala dva-
krat. Drugi polfinalni par je
Šibenik (1.) -Željezničar (4.).
Sarajevčanke so v dveh dneh
izgubile v Celju in zmagale
pri avstrijskem Klosterneu-
burgu. V dvorani Gimnazije
Celje-Center so se okreplje-
ne skorajda maščevale za po-
raz v Sarajevu. V zadnji mi-
nuti podaljška je Merkur
imel le štiri igralke na par-
ketu (pet jih je imelo po pet
osebnih napak), kadetinja
Maja Erkič pa je nato od šti-
rih prostih metov zadela tri
in odločila napeto srečanje
ter si zaslužila čestitke za hra-
brost. Ob venomer odlični
Mirni Deak so zelo dobra
vmesna obdobja imele še Ju-
lija Perlič, Katja Temnik,
Alenka Potočnik in Olga
Kursevič.
Trener Gojko Žvižej je bil
izjemno zadovoljen, upravi-
čeno, saj je jeseni ostal brez
poškodovanih Metke Obrov-
nik in Nadje Ramšak ter sla-
bo pripravljene Nine Pezdi-
rec, Belorusinji Kursevičeva
in Tratsiakova pa sta bili le
premalo prepričljivi. Kljub
temu je uspel vpeljati nekaj
mladih igralk, ki z kadetsko
ekipo Merkurja ciljajo na na-
slov državnih prvakinj. Lo-
vorika bi se direktorjema
Franciju Ramšaku in Ma-
teju Polutniku zelo prilegla,
amaterski trud pa bi bil po-
polnoma poplačan z uspe-
hom članske vrste v enem od
treh tekmovanj.
DEAN ŠUSTER
V boju za žogo je bila najbližje Mirna Deak.
Št. 1 - 3. januar 2002
ŠPORT
19
Hopsi skočili na vrli
Ponovitev scenarija iz Zreč - Šoštanjčani čakajo Polzelane
Za konec minulega leta
so košarkarji v Hypo ligi
odigrali še srečanja prve-
ga kroga drugega dela se-
zone, po katerem pa so se
stvari samo še dodatno za-
pletle. Jasno je le, da kar
položaja na lestvici tiče, ni
nič jasno, in da bo na kon-
cu o razvrstitvi skoraj za-
gotovo odločal tudi količ-
nik v medsebojnih sreča-
njih.
Od štirih ekip s Celjskega
so tri stopile na parket, med-
tem ko so Šentjurčani zara-
di zasedenosti dvorane na Bo-
nifiki v Kopru, že praznova-
li, zaostalo srečanje pa bodo
odigrali 9. januarja.
Največ zanimanja je bilo
tokrat za lokalni derbi v Zre-
čah, kjer pa se je ponovil enak
scenarij kot v prvem delu v
Šoštanju, saj so tudi tokrat
imeli »električarji« sklepni
napad za zmago in tudi to-
krat je Dagmar Dražovič iz-
gubil žogo, nato pa je spet
mladi Nejc Strnad z zadetim
prostim metom odločil zma-
govalca. Sicer pa so gledalci
v novoletnem vzdušju videli
zelo dobro predstavo in no-
vinca na obeh straneh.
Trener Rogle Faruk Ku-
lenovič: »Odlično smo igra-
li prvih 26 minut, v nada-
ljevanju pa smo popustili.
Vendar, košarko je treba
igrati dobro vseh 40 minut,
če hočeš zmagovati. Pred-
vsem slabo je v drugem de-
lu delovala naša obramba,
v napadu pa smo imeli te-
žave zaradi dobre obram-
bne igre Elektre v zadnji če-
trtini. Če bi se v zadnjih 15
minutah bolje znašli v na-
padu, bi tekmo dobili vsaj
za 15 točk. Tako pa je na
koncu ponovno odločala
sreča, ki je bila tudi tokrat
na naši strani. Kljub temu
sem zadovoljen, saj je eki-
pa, odkar sem trener, odi-
grala svojih najboljših 26
minut. Ko bomo sposobni
tako odigrati celo tekmo, se
bomo borili za najvišja me-
sta v prvenstvu.«
Pri Rogli je namreč zaigral
hrvaški košarkar Živko Ba-
džim (nekoč Šibenik, Split,
Cibona, Turčija...) in poka-
zal zelo veliko, tako da bo
prava okrepitev Zrečanov,
kjer sta odpoved v obliki no-
voletne voščilnice dobila Iko-
nič in Zekovič.
Pri Elektri pa so se odloči-
li za nakup centra Sloboda-
na Kaličanina iz Beograda,
ki se ga boljši poznavalci ko-
šarke spomnijo iz dresa Ro-
gaške, v katerem je igral le
nekaj mesecev. Tekma v Zre-
čah je pokazala, da so bolje
kupovali domačini, kajti
prav Badžim (27 točk) je z
dalmatinsko navezo - Ticia-
no Mazia (17 točk) in Ma-
rio Dundovič (16 točk in 16
skokov) - bil najzaslužnejši
za tesno zmago. Zrečani so
imeli v začetku nadaljevanja
že »neulovljivih« 26 točk na-
skoka, a se je nato pričela se-
rija branilcev Elektre. Dag-
mar Dražovič 33, Vladimir
Rizman 24 (vse v nadalje-
vanju) in Vladimir Popovič
19, so pripeljali ekipo kariz-
matičnega trenerja Dejana Sr-
ziča do dveh najnižjih mož-
nih vodstev v zadnji minuti,
a vse dobro storjeno v dru-
gem polčasu je pokvaril tra-
gični junak Dražovič. Med
preigravanjem mu je žogo od-
vzel Strnad, po njegovih pro-
stih metih pa je Dražovič po-
skusil še z metom preko ce-
lega igrišča, a je bil neuspe-
šen.
Veliko zmago v boju za os-
tanek na vrhu lestvice so v
Sežani izvojevali Polzelani.
V sila homogenem moštvu
Miloša Sagadina so bili štir-
je igralci (Jasmin Perkovič,
Blaž Ručigaj, Matjaž Cizej,
Brandon Hughes) zelo raz-
položeni v napadu in so do-
segli vsi preko 15 točk. Hopsi
so prišli do zmage v drugem
delu srečanja, predvsem v
zadnji četrtini, ki so jo odi-
grali mirno in preudarno. Os-
vojeni točki na Primorskem
sta jih popeljali na vrh les-
tvice. Na tej so sedaj poleg
polzelske še tri ekipe s po
šestimi zmagami, sledi pa
trojka s po enim porazom
več. Nekoliko sta zaostala le
Koper in Elektra, ki pa tudi
še nista brez možnosti, kajti
v tej izenačeni ligi je po vsa-
kem krogu pričakovati spre-
membe na lestvici, še pose-
bej ob možnosti menjave tuj-
cev preko noči.
Trener Elektre Dejan Sr-
zič: »V uvodu moji igralci
niso bili dovolj psihično pri-
pravljeni na srečanje. Po
zadnjem treningu pred tek-
mo jim vedno naročim, da
morajo nanjo priti priprav-
ljeni, kot da gre za najpo-
membnejšo stvar v življe-
nju. Zatajil je celoten ko-
lektiv, kar je omogočilo Ro-
gli, da si je pridobila viso-
ko prednost. V drugem pol-
času so se moji igralci pre-
budili, vendar žal niso us-
peli zmagati. Čestital bi Ku-
lenoviču, ki je dobro pripra-
vil moštvo. Težave smo ime-
li predvsem z odličnim Živ-
kom Badžimom. V zadnji
minuti smo izkoristili obe
minuti odmora. 20 sekund
pred koncem sem igralcem
naročil, naj žogo zadržu-
jejo čim dlje in poskusijo
izsiliti osebno napako. Žo-
go smo žal izgubili. Ne kri-
vim posameznih igralcev,
takšna je usoda. Pričaku-
jem, da se bomo uvrstili
med prve štiri ekipe Hypo
lige.
Zaradi tega imajo trenerji
kar nekaj manj spanca, kajti
praktično nikoli ne vedo, s
kakšno postavo bo zaigral
nasprotnik proti njim. Koga
bodo klubi še pripeljali v svo-
je vrste, je težko ugibati, kaj
šele napovedovati. Glede zad-
njih sprememb pri Rogli in
Elektri pa gre pričakovati, da
bodo podobno reagirali tudi
v drugih klubih, še posebej v
šentjurskem, ki bi moral čim
prej pridobiti kakovostnega
igralca na položaju centra, če
želi ostati v enakovrednem
boju za prva štiri mesta.
Sicer pa se bo prvenstvo na-
daljevalo že prvi konec ted-
na v novem letu, z derbijem
v Šoštanju, kamor prihajajo
Savinjski Hopsi. Kemoplast
bo doma gostil nepredvidlji-
vo Loko kavo, Rogla pa od-
haja v Kranj k Triglavu.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Trinajstica Dagmar Dražovič (ob njem Mario Dundovič), spet tragični junak zreško - šoštanjskega obračuna.
Nagrajenca
Konec je vašega glasovanja v izboru za najboljše šport-
nice, športnike in ekipe na Celjskem v letu 2001. Poslu-
šalce Radia Celje je pokrovitelj izbora Športnik leta 2001,
fitnes studio Top Fit nagrajeval vsak konec meseca, med
bralci Novega tednika pa je žreb izbral Vlada Majerja iz
Žalca in Natalijo Anderluh iz Celja, ki bosta lahko mesec
dni vadila v prostorih Top fita na Ipavčevi 22.
Eden glavnih akterjev med športnim dogodkom leta v
Sloveniji je bil celjski nogometaš Goran Sankovič, ki
pa med dvobojem z Romunijo za nastop na SP ni bil več
član kluba s Celjskega. Tako je bilo tudi s celjskim judoi-
stom Klemnom Ferjanom, ki je zmago na svetovnem
pokalu slavil že kot član ljubljanskega Bežigrada, zato
sta oba ostala brez vaših glasov, ki ste jih sicer objektiv-
no razporedili med najboljše. Kdo so, bo znano še ta
"^esec na slavnostni proglasitvi.
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 5-1-
KOŠARKA
Hypo liga, 11. krog, Šent-
jur: Alpos Kemoplast - Loka
kava (19), Kranj: Triglav - Ro-
gla (20.15), Šoštanj: Elektra
- Savinjski Hopsi (20).
Goodyear liga, 14. krog,
Podgorica: Budučnost - Pi-
vovarna Laško.
ODBOJKA
1. DOL - moški, 10. krog,
Šoštanj: Šoštanj Topolšica -
Calcit Kamnik.
NEPELjiTsITr
mc^fmmnvmmtmmmmmtmmmmmmmm^^mmmmrnm
KOŠARKA
Savinjska košarkarska
liga, 9. krog: Veterani Laš-
ko - Parižlje (9.15), Gornji
Grad - Polzela (10.30), Lo-
čica - Velenje (11.45), Nazar-
je - Gomilsko (13).
NOGOMETNA
ODBOJ
Zimska liga malega no-
gometa - finalni turnir, Ma-
ribor, polfinale: CMC Publi-
kum - Olimpija (14.30), Ma-
ribor Pivovarna Laško - Pri-
morje.
""SREDA 9-1- ""
KOŠARKA
Hypo liga, 10. krog, Ko-
per: Koper - Alpos Kemo-
plast.
Koračev pokal, 5. krog:
Mlekarna Kunin - Pivovarna
Laško.
PANORAMA
KOŠARKA
GOODYEAR LIGA
13. krog: Pivovarna Laš-
ko - Triglav osiguranje
108:73 (21:16, 48:34,
79:48); Walker 30, Novak
15, Duščak 14, Pavič 12,
Green 11, Jurak 10, Miletič
9, Lerič 7. Vrstni red: Union
Olimpija 25, Cibona 23, Pi-
vovarna Laško, Budučnost
22, Krka, Sloboda Dita 21,
Široki brijeg, Zadar, Split
19, Triglav osiguranje 16,
Geoplin Slovan 14, Bosna
13.
HYPO LIGA
10. krog: Rogla - Elektra
104:102 (31:17, 62:39,
84:70); Badžim 27, Mazia,
Sivka 17, Dundovič 16, Zi-
nrajh 13, Benič 6, Šporar,
Strnad 3, Temnik 2. Kraški
zidar - Savinjski Hopsi 72:85
(15:23, 35:42, 51:62); Per-
kovič 17, Čatovič, Hughes,
Cizej 16, Ručigaj 12, Tovor-
nik 5, Ščepanovič 3. Vrstni
red: Savinjski Hopsi, Tri-
glav, Helios, Zagorje 16, Ro-
gla, Loka kava 15, Alpos Ke-
moplast (tekma manj). Kraš-
ki zidar 14, Elektra 13, Ko-
per (tekma manj) 12.
LIGA
DOBRODOŠLICE
10. krog: Merkur - Željez-
ničar 90:88 (78:78, 60:54,
41:38,22:18). Deak23, Tem-
nik 16, PerUč, Kursevič 15,
Potočnik 10, Tratsiak 8, Er-
kič 3. Vrstni red: Šibenik,
Croatia 17, Merkur 16, Že-
ljezničar, Klosterneuburg 15,
Ilirija 10.
SAVINJSKA
KOŠARKARSKA
LIGA
8. krog: Prebold - Veterani
Laško 51:67, Parižlje - Ločica
68:113, Velenje - Nazarje
76:42, Gomilsko - Gornji Grad
85:73, Polzela - Hum Laško
76:75. Vrstni red: Veterani Pi-
vovarne Laško, Velenje 15, Lo-
čica, Gomilsko, Polzela 13,
Gornji Grad 12, Prebold 11,
Parižlje 10, Nazarje 9.
Št. 1 - 3. januar 2002
20
HEPORTAZA
Jasmina Rijavec iz Šentjurja je rodila zadnja v letu 2001. Nik bo
poslej njena prva violina.
Anja je prva letošnja novorojenka v celjski porodnišnici. Mamica
Tanja Jambrovič Iz Šoštanja bo za nekaj časa odložila študij.
Darja Vreze iz Šmarja pri Jelšah, druga letos, bo Žana prinesla
domov v družbo dvojčic Saše in Staše.
Anja namesto študija
Deklica Anja študentke Tanje Jambrovič iz Šoštanja je prva letošnja novorojenka v celjski porodnišnici - Zadnja
lani je rodila Jasmina Rijavec iz Šentjurja
Med novoletnimi prazni-
ki je ekipa zdravnikov in
drugega osebja nastopila
dežurstvo na zadnji dan sta-
rega leta ob 7. uri ter ga za-
ključila ob našem obisku
v sredo, 2. januarja 2002,
ob 9. uri. V ekipi so bili pri-
marij Vladimir Weber, dr.
med., Nataša Brus, dr. med.,
višja medicinska sestra Cve-
ta Felicijan, instrumentar-
ka Silva Čretnik ter babici
Greta Knez in Brigita Ro-
šer.
Z dosežki v lanskem letu
je primarij Weber sicer za-
dovoljen, hkrati pa zaskrb-
ljen nad vsakoletnim upada-
njem števila rojstev v celjski
porodnišnici. Tako so v letu
2001 v celjski porodnišnici
imeli 1740 porodov, v kate-
rih se je rodilo 933 dečkov,
822 deklic (15-krat so bili
dvojčki). Leta 2000 so imeli
v celjski porodnišnici 1799
porodov, leta 1999 še 1827,
1998 1808 in 1997 1732 po-
rodov. Če število porodov iz
leta v leto pada, pa se pove-
čuje število prisotnih očetov
ob materi pri rojstvu, ki je
lani že preseglo polovico vseh
porodov.
Primarij Vladimir Weber
se je v nagovoru ob novolet-
nem obisku med drugim zah-
valil vsem, ki že skoraj štiri
desetletja pripravljamo to
plemenito akcijo ter opozo-
ril na naloge v letošnjem le-
tu: »Predvsem se želimo na
ginekološko - porodniškem
oddelku kadrovsko okrepiti
ter začeti z obnovo oddelka,
ki je tudi v letnem načrtu in
upamo v njegovo uresničitev«
V programu sta s štirimi pe-
smimi sodelovala trio Viki-
ja Ašiča st. in vokalna sku-
pina Trs, med srečne mami-
ce, ki so rodile zadnja lani
ter prvi dve letos, pa smo raz-
delili več daril naših spon-
zorjev. Tako kot od vsega za-
četka je bilo tudi letos glav-
ni pokrovitelj Trgovsko pod-
jetje Moda Celje, sodelovali
pa so še Banka Celje, Zlatar-
na Celje, Cvetličarna Ocvirk
Celje, Mestna občina Celje ter
slikarji Srečko Škobeme, Ni-
ko Ignjatič in Jani Šešljar,
ki so primariju Vladimirju
Webru izročili svoja likovna
dela. Hčerka Nika Ignjatiča
Nika pa je v imenu Društva
otroci otrokom svojo sliko
izročila mamici, ki je rodila
prva v letošnjem letu. Slikarji
že vrsto let sodelujejo pri no-
voletni akciji, začel je Sreč-
ko Škoberne, kasneje pa so
se mu pridružili še ostali.
Po prisrčnem programu v
avli porodnišnice je naša eki-
pa obiskala mamice, ki so jih
za to priložnost združili v eni
sobi. Tako so v nekaj urah
novega leta tri mamice po-
stale prijateljice. Morda bo-
do takšni prijatelji tudi nji-
hovi otroci - nagrajenci v na-
ši najstarejši akciji.
Direktorica Trgovskega
podjetja Moda Celje, ki je po-
krovitelj akcije od vsega za-
četka, Majda Krumperger,
je čestitala prvorojeni Anji
ter izrazila upanje, da bo Mo-
da (letos maja bo minilo 40
let podjetja s tem imenom)
še dolgo pri obiskih v porod-
nišnici. Prvič se je akcije ude-
ležil podžupan Mestne obči-
ne Celje Marko Zidanšek,
prišel je direktor Bolnišnice
Celje Samo Fakin, prvi mož
NT&RC Srečo Šrot pa je izro-
čil darila Zlatarne Celje in
Banke Celje. Cvetje je pris-
pevala Cvetličarna Ocvirk,
mamicam pa sta ga izročila
lastnik cvetličarne Lojze Oc-
virk s sinom Dominikom.
Nik, Anja in
Žan
Jasmina Rijavec iz Šent-
jurja je profesorica glasbe in
je imela porod predviden sre-
di januarja letos. Mali prvo-
rojenec Nik (tehtal je 2990
gramov in meril 49 cm) je
malo pohitel in se rodil kot
zadnji v letu 2001,31. decem-
bra ob 20.41 uri. Jasmina je
bila z Nikom še na božično
novoletnem koncertu v Ma-
riboru, kjer igra v tamkajš-
njem velikem orkestru. In
kakšen je njen Nik? »Zdaj bo
vsaj nekaj časa on moja prva
violina,« pove srečna mami-
ca, ki je opazila, da ima prstke
že v nastavku take, da bo lahko
šel po njenih poteh in bo vio-
linist.
Dežurna ekipa je imela so-
razmerno mirno silvestrsko
noč, saj je od zadnjega poro-
da lani do prvega v novem
letu minilo kar precej časa.
Ob 5.40 uri je rodila Tanja
Jambrovič iz Šoštanja dekli-
co Anjo (3430 g, 49 cm). Tudi
Tanja je imela rok okoli 10.
januarja, pa je malo pohite-
la, tako da je namesto doma
silvestrovala v porodnišnici.
Tanja je študentka prometa
v Mariboru in vsaj za nekaj
časa bo njej promet usmer-
jala mala Anja, ki je ob no-
voletnem obisku pridno jo-
kala.
Druga v letošnjem letu je
rodila ob 6.06 uri Darja Vre-
že iz Šmarja pri Jelšah sina
Žana (3370 g, 50 cm). To je
njen tretji otrok, saj sta do-
ma ob možu, ki ni bil pri po-
rodu (pri prej omenjenih sta
bila), še dvojčici Saša in Sta-
ša, stari 15 let, tako da bo za
malega Žana vsestransko po-
skrbljeno.
Zadnja leta se je število po-
rodov v celjski porodnišnici
stalno zmanjševalo. Če lah-
ko sodimo po rezultatih v pr-
vih dveh dneh letošnjega le-
ta, bo ob koncu drugače. Pr-
vi dan so imeli devet in dru-
gi dan do 9. ure zjutraj že tri
porode ali skupaj 12. Obe-
tavno. Ko bi le tako ostalo!
Že nekajkrat smo posku-
šali zbrati vse otroke, ki so
bili nagrajeni v akcijah v
minulih desetletjih. Žal
neuspešno. Letos poskuša-
mo še enkrat in vabimo vse
matere, ki so prve rodile v
novem letu v celjski porod-
nišnici, da nam pošljejo
svoj točen naslov zaradi
lažjega sodelovanja. Javi-
jo se naj tudi tisti, ki so že
odrasli in vedo, da so na-
stopili v naši akciji. Radi
bi pripravili srečanje vseh.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIČ
Vsi, ki so letos razveselili in obdarili mamice v celjski porodnišnici.
Št. 1 - 3. januar 2002
KRONIKA S CELJSKEGA
21
Beseda^ ki
povezuje
stoletja
člani nekdanjega žalskega recitatorskega krožka so se
ponovno zbrali po 25 letih in obeležili 100. obletnico
rojstva Gotovljana Franceta Oniča
Lidija Koceli, Biba Meh,
Nevenka Matelič-Nunčič,
Iztok Lešer in Igor Veber
so imena, ki na prvi pogled
nimajo nič skupnega. Za
imeni so ljudje s svojimi
zgodbami, različnimi živ-
ljenjskimi potmi in pokli-
ci. Pred davnimi leti jih je
kot dijake in študente po-
vezovala posebna ljube-
zen. In ta jih je pred časom
spet združila. Ljubezen do
poezije. Po 25 letih se je na
pobudo Lidije Koceli pet
nekdanjih recitatorjev po-
novno zbralo in ob izidu
knjige ter ob 100-letnici
rojstva pesnika Franceta
Oniča so dokazali, da lju-
bezen do lepe besede niko-
li ne mine.
Prvikrat so se zbrali na
pobudo tedanje ravnateljice
žalske knjižnice Ane Les-
jak, da bi z nastopom obe-
ležili 100. obletnico rojstva
Ivana Cankarja. Najprej po-
vabljenima Lidiji in Neven-
ki, ki sta bili takrat študent-
ki 1. letnika slovenistike, se
je kmalu pridružila Lea Glu-
šič (danes Biba Meh), tedaj
dijakinja Srednje ekonom-
ske šole.V tistem času je iz
Ruš prišla mlada študentka
glasbe Brina Zupančič, ki
je poučevala v Glasbeni šoli
v Žalcu, kjer je v prvih letih
po prihodu na Štajersko tu-
di živela. In ker so dekleta
ugotovila, da brez moških ne
bo šlo, so povabila še nek-
danjega gimnazijskega vrst-
nika Igorja Vebra in Izto-
ka Lešerja, pet let mlajšega
dijaka celjske gimnazije. Po
prvem nastopu, naslovlje-
nem Večer Cankarjeve bese-
de 21. maja 1976, je peteri-
ca recitatorjev ob spremlja-
vi Brine Zupančič nastopa-
la na vseh vidnejših priredi-
tvah v Savinjski dolini. Leta
1978 ob otvoritvi prenovlje-
ne knjigarne v Žalcu, ob ot-
voritvi razstave Gorana Hor-
vata, za katero so se borili
tudi v okviru takrat zelo
vplivnega žalskega študent-
skega kluba, ob obletnici par-
tizanske bitke na Čreti, kjer
jih je tako zeblo, da ni nih-
če od njih Črete pozneje ni-
koh več obiskal, na diplom-
skem izpitu Brine Zupan-
čič...
Leta 1982 so se njihove poti
razšle. Ana Lesjak je odšla
v pokoj, recitatorji so dobi-
li prve službe, si začeli us-
tvarjati družine, se odseli-
h... Nekateri so se tu in tam
še srečali, večinoma pa ni bi-
lo časa za to. Dokler nista
pred tremi leti tedanja učen-
ca I. OŠ Žalec Nina Baša in
Jaša Koceli pod vodstvom
Lidije Koceli pričela priprav-
ljati raziskovalne naloge o
pesniku Francetu Oniču. Iz
naloge je nastal celoten pro-
jekt, v šoli so se spoprijate-
ljili z Oničevo hčerko, ki jim
je odstopila literarno zapuš-
čino svojega očeta. Po treh
letih dela in izbora pesmi,
pri katerem je sodeloval Er-
vin Fritz, so konec novem-
bra izdali zbirko pesmi Fran-
ceta Oniča z naslovom Izbra-
ne pesmi.
Dogodek je ponujal prilož-
nost in Lidija Koceli je po-
slala vabila prijateljem iz
mladosti. Naslednji dan so
se oglasili vsi in minilo je le
nekaj dni, pa so se znašli na
prvi vaji.
Dve vaji po petindvajsetih
letih sta bili dovolj, da so se
ozrli v preteklost. In spoznali,
da so, čeprav so se niti nji-
hovih življenj pletle zelo raz-
lično, ves čas ostali nekako
povezani, kar je bilo mogo-
če čutiti tudi na recitalu ob
izidu knjige.
Po 25 letih
Lidija Koceli poučuje slo-
venski jezik v žalski šoli, lju-
biteljsko pa se ukvarja s pri-
pravo kulturnih prireditev in
poučevanjem retorike. Je
mati gimnazijcev Kaje in Ja-
še, ki že trdno stopa po ma-
terinih kulturnih stopinjah.
Biba Lah, prej Lea Glu-
šič, izhaja iz znane igralske
družine v Vrbju, kjer že od
nekdaj igra predvsem humo-
ristične vloge, kar je zanimivo
glede na to, da si je za recita-
le vedno izbirala najbolj než-
ne in žalostne pesmi. Član
gledališča je tudi njen soprog,
sicer pa je Biba zaposlena v
Občini Žalec, kjer je službo
dobila še v času, ko je še re-
citirala.
Življenje Brine Zupančič
je brezpogojno posvečeno
glasbi. In seveda hčerkama
Brini Nataši in Maruši, ki
stopata po materinih glasbe-
nih stopinjah. Brina nadalju-
je študij kompozicije, prija-
telji iz recitatorskega krož-
ka pa se ne bodo prav nič ču-
dili, če bo študirala še nasled-
njih petdeset let.
Nevenka Matelič-Nunčič
je slovenistka in od leta 1991
uspešna ravnateljica IV. Os-
novne šole v Celju. Je mati
prvošolca Klemna, ki je imel
šest dni po maminem reci-
talu enega svojih prvih na-
stopov v glasbeni šoli. V ča-
su, ko je poučevala, se je ve-
liko ukvarjala z mentors-
tvom mladih novinarjev in
s filmsko vzgojo, zadnjih ne-
kaj let pa se skupaj s Klem-
nom spoznavata predvsem
otroško poezijo in pravlji-
ce...
Iztok Lešer, dr. med., spe-
cialist psihiatrije, je vodja
moškega sprejemnega oddel-
ka v Psihiatrični bolnišnici
Vojnik, ki se je iz Žalca pre-
selil v Parižlje. Ob priložno-
stih povezuje kakšen strokov-
ni posvet svoji poklicnih ko-
legov, sicer pa je reden gost
fitness centra, kjer trenira tae
bo.
Igor Veber, geolog, zapo-
slen v Rudniku Velenje, je ob
Lidiji Koceli edini, ki z dru-
žino še vedno živi v Žalcu,
ves čas pa je bil najbolj red-
kobeseden v skupini recita-
torjev, in tako je, so ugotovi-
li ob ponovnem srečanju, os-
talo vse do danes.
Srečanje po petindvajsetih
letih je v peterici recitator-
jev in glasbenici obudilo spo-
mine na neko davno minulo
življenje; na čas, ki je bil ze-
lo lep, vendar bi ga, so se za-
vedli sedaj, kaj kmalu poti-
snili v kakšen zaprašen pre-
dal spomina. Danes zreli,
odrasli ljudje s svojimi izkuš-
njami in zgodbami zatrjuje-
jo, da jih ne bi nič drugega
povezalo tako zelo, kot jih
je ljubezen do lepe sloven-
ske besede.
ALMA M. SEDLAR
Lidija Koceli, učiteljica slovenskega jezika in
retorike
Nevenka Matelič-Nunčič, ravnateljica IV. OŠ v
Celju
Iztok Lešer, dr. med.
Recital po 25 letih: člani recitatorskega krožka med nastopom v OŠ Gotovlje.
Št. 1-3. januar 2002
Geolog Igor Veber
22
KRONIKA
Varno na snežno zabavo
Lani na celjskih smučiščih 205 nesreč - Smučarji precenjujejo svoje sposobnosti
Na smučiščih na območ-
ju Policijske uprave Celje se
je lani zgodilo za 26,3 od-
stotka manj nesreč kot leto
prej. To je pripisati predvsem
slabim snežnim razmeram,
ki so močno zmanjšale šte-
vilo smučarskih dni na viš-
je ležečih smučiščih, med-
tem ko nižje ležeča smučiš-
ča sploh niso obratovala,
pravi načelnik urada unifor-
mirane policije Policijske
uprave Celje Bojan Vrečič.
Večina nesreč (202) se je
zgodila na Rogli, dve na smu-
čišču Ložekar, ena na Gol-
teh. V enem od teh prime-
rov so povzročitelja tudi ka-
zensko ovadili, sedemkrat pa
so napisali predlog za uved-
bo postopka o prekršku. V
ostalih primerih je šlo naj-
večkrat za poškodbe pri pad-
cu smučarjev.
»Ugotavljamo, da pogosto
pride do nezgod zaradi smu-
čarjev, ki načina smučanja ne
prilagodijo svojim sposob-
nostim, lastnostim smučiš-
ča in razmeram. V nesrečah
pa je udeleženih največ otrok
in mladostnikov,« razlaga
Vrečič. Toda neprevidni ni-
so le smučarji, lani so se zgo-
dile namreč tudi tri nesreče z
motornimi sanmi. K sreči je
šlo vedno le za gmotno ško-
do, zoper povzročitelje pa so
policisti tudi ukrepali ter nad
tovrstnim veseljem na snegu
še bolj povečali nadzor.
Na Rogli tudi letos deluje
policijska pisarna, kjer lah-
ko smučarji dobijo potreb-
ne informacije o varnosti
oziroma nasvete v primeru
nesreče.
V visokogorju Savinjskih
Alp se je lani zgodilo tudi pet
gorskih nesreč, v katerih so
bili udeleženi turni smučarji
in ena turistka. Trije so bili
takrat huje ranjeni, vsi pa so
bili poškodovani zaradi zdr-
sa oziroma padca, za kar so
krivi sami.
»Policisti so lani smučar-
jem napisali tudi sedem pred-
logov sodniku za prekrške za-
radi neupoštevanja predpisov
Zakona o varnosti na javnih
smučiščih ter izrekli 26 opo-
zoril. Na belih stezah pa smo
bili prisotni vso smučarsko
sezono s preventivno akcijo
Varna smuka. Za učence os-
novnih šol smo pripravili tu-
di dve predavanji,« dodaja Bo-
jan Vrečič. Smučarji redko
upoštevajo, da mora biti nji-
hova oprema brezhibna in da
morajo na smučišča stopiti
dobro psihofizično priprav-
ljeni. Obvestilni in opozoril-
ni znaki o težavnostni stop-
nji proge in o nevarnostih na
posameznih dehh smučišč na
svojih mestih stojijo tudi z
določenim namenom. Mno-
gi smučarji jih prezrejo niti
ne poznajo desetih FIS-ovih
vedenjskih pravil. Kot tudi ne
navodil redarjev in policistov.
V minuli sezoni je bilo sa-
mo na Rogli trideset kazni-
vih dejanj, največ tatvin in poš-
kodovanj tuje stvari. »Zato je
treba opozoriti na ustrezno va-
rovanje opreme v času, ko ne
smučamo. Ob odhodu na
smučišče je nujno zakleniti
vozila, v katerih ne bi smeli
puščati vrednejših predme-
tov,« svetuje Vrečič. Hkrati pa
je dobro vedeti, da je potreb-
no vozila, s katerimi se od-
pravimo do smučišča, ustrez-
no zimsko opremiti, za vo-
lan in na smuči pa nikakor
pod vplivom alkohola.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
NOČNE
CVETKE
•	Posebno poslanstvo je
imel neznanec, ki je prete-
kli teden iz rezervoarjev dveh
parkiranih tovornih vozil v
bližini železniške postaje v
Mestinju in v bližini gostiš-
ča v Trebčah iztočil skoraj
500 litrov goriva. Iz skritih
virov blizu policije smo iz-
vedeli, da so pohcisti kot po-
tencialna osumljenca izločili
Božička in dedka Mraza, saj
ta dva za svoj prevoz še ne
uporabljata motornih sani.
•	Na samega božiča dan je
M.P. namesto Božička skozi
dimnik pričakala malo dru-
gačnega obiskovalca. Njegov
prihod je v primerjavi z bra-
datim možem morala še iz-
datno plačati. Milijon tolar-
jev. Za toliko ji je namreč od-
nesel denarja in nakita.
•	Ker je zadnje čase v mo-
di, da roparji kradejo smeti,
priporočamo vsem, v prvi vr-
sti pa bankam in trgovinam,
da ob vratih pustijo vedno še
kakšno vrečko ali dve sme-
ti. Za vsak primer, če bodo
roparji tako zmedeni, da na-
mesto plena zagrabijo napa-
čen tovor...
•	Ubogim prodajalcem le-
tos bolj slabotnega novolet-
nega sejma na celjskih uli-
cah je štrene pomešal sneg,
saj so morali nekateri zju-
traj, preden so začeli s pro-
dajo, stvari najprej dobro ože-
ti. Dobro stvar v sejmu pa
so videli celjski tatiči, ki so
oželi eno izmed prodajalk.
Za celih dvesto tisočakov, ki
jih je imela (v zdaj že bivši)
denarnici.
V Zdravilišču
Laško je gorelo
v soboto, 29. decembra, je zagorelo v kotlovnici savne
v Zdravilišču Laško. Vzrok za požar, ki so ga pogasili zdra-
viliški delavci, naj bi bila napaka na napravi za uparjanje.
Po prvih ocenah naj bi nastala škoda znašala od tri do štiri
milijone tolarjev, razmere pa naj bi sanirali že v teh dneh.
V požaru ni bil nihče ranjen, prav tako nastala situacija ne
vpliva na bivanje gostov v laškem zdravilišču. S. Šol.
PROMETNE NESREČE
Na pomoč
Nesreča, v kateri se je hu-
je ranila ena oseba, se je zgo-
dila v sredo, 26. decembra,
na cesti Arja vas-Velenje, iz-
ven Velike Pirešice.
51-letni I.K., voznik oseb-
nega avtomobila iz Dravo-
grada, je vozil v koloni vo-
zil iz Velike Pirešice proti Ar-
ji vasi. Izven Velike Pirešice
je koloni nasproti pripeljal
voznik neznanega osebnega
avtomobila bele barve, ki naj
bi prehiteval vozila, zaradi
česar so morali vozniki moč-
no zavirati in se umikati na
rob vozišča. Dravograjčan je
z vozilom zapeljal s cestiš-
ča, kjer se je vozilo večkrat
prevrnilo, pri tem pa se je
65-letna sopotnica V.J. hu-
do telesno poškodovala. Za-
radi razjasnitve okoliščin
opisane nesreče, policisti še
vedno pozivajo vse morebit-
ne očividce in voznike, ki naj
bi jih neznani voznik prehi-
teval, da pokličejo na tele-
fonsko številko 113.
Zbil pešca
Izven Rečice ob Paki se
je v sredo, 26. decembra,
zgodila hujša prometna ne-
sreča.
35-letni J.Š. iz Velenja je vo-
zil osebni avtomobil iz Letu-
ša proti Rečici ob Paki. Na za-
sneženem in spcdzkem voziš-
ču ga je zaneslo, nato pa je tr-
čil v 44-letnega pešca, V.V. iz
Letuša, ki je hodil še s tremi
osebami v smeri Rečice. Za-
radi hudih poškodb, so pešca
z reševalnim vozilom prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Ranjenih več
ljudi
Do hujše prometne nesre-
če je prišlo v četrtek, 27. de-
cembra, na regionalni ce-
sti v naselju Breg pri Pol-
zeli.
51-letni M.S. iz Žalca je z
osebnim avtomobilom v ne-
preglednem desnem ovinku
dohitel traktor in začel moč-
no zavirati. Vozilo je zane-
slo na nasprotno smer voziš-
ča, po katerem je z osebnim
vozilom pripeljal 37-letni
J.Č. iz Petrovč. V trčenju so
bih oba voznika in 12-letna
U.F. iz Nazarij, sopotnica v
vozilu mlajšega voznika, laž-
je ranjeni, druga sopotnica
v istem vozilu, 11-letna S.R.
iz Polzele pa je utrpela hude
telesne poškodbe.
S.Šol.
i>Rave-
najdbaff
Celjski kriminalisti so na
rave zabavi, ki je bila v sre-
do, 26. decembra, v velenj-
ski Rdeči dvorani, zasegli
več kot sedemdeset tabletk
ekstazija, devetim osebam
pa konopljo.
Prav tako pa so prijeli tudi
osebo, za katero je bila že od
februarja letos razpisana ti-
ralica. Gre za moškega, ki se
ni odzval na odreditev pripora,
od takrat pa naj bi se skrival
v tujini, najverjetneje na Ko-
sovu. Omenjeni je že v celj-
skih zaporih.	S.Šol.
Nenavadna
smrt
v ponedeljek, 24. decem-
bra, se je v Malih Grahov-
šah na območju Laškega
zgodila dokaj nenavadna
tragična nesreča.
Petdesetletni J.V. iz Cur-
novca se je iz stanovanjske
hiše odpravljal z obiska in
se na stopnišču opotekel,
zadel svojega gostitelja, s
katerim sta padla preko
stopnišča brez ograje na be-
tonska tla v kletne prosto-
re. Poškodbe glave so bile
za J.V. usodne, saj je na kraju
umrl, medtem ko se je go-
stitelj pri padcu lažje ranil.
S.Šol.
MINI KRIMICI
Odpeljali avto
v noči na petek, 28. decem-
bra, so na Tomšičevi cesti v
Velenju ukradh osebni avto-
mobil fiat punto, bele barve,
registrskih oznak CE F3-892.
Lastnico E.O. so neznani ta-
tovi oškodovali za okrog še-
sto tisoč tolarjev. Vse infor-
macije o izginulem vozilu,
zbirajo na telefonski števil-
ki 113.
Poskus ropa
v soboto, 29. decembra,
je neznan mlajši moški, star
od 20 do 30 let, suhe posta-
ve, visok okrog 170 centime-
trov, vstopil v prodajalno
Škrat na Koroški cesti v Ve-
lenju. Pri blagajni je s sol-
zivcem napadel prodajalko,
ki pa je bila toUko prisebna,
da je uspela zakleniti blagajno
in začela klicati na pomoč,
kar je nepridiprava očitno vr-
glo s tira, saj je karseda hi-
tro pobegnil.
Napadli in
okradli
v sredo, 26. decembra, so
štirje neznanci pri Rdeči
dvorani v Velenju obstopi-
li dva mlajša fanta iz Slo-
venj Gradca, ki sta prišla
na rave zabavo, in od njiju
zahtevali denar. Za podkre-
pitev grožnje jima je eden
od napadalcev zagrozil ce-
lo s pištolo, drugi pa je upo-
rabil še svojo mišično ma-
so. Obema so, žal, vzeli ves
denar in kot se za takšne po-
gumne roparje spodobi, sti-
snili rep med noge in izgi-
nili. Policisti za »pogumne-
ži« še poizvedujejo.
Praznično
veseljačenje
v prazničnih dneh so po-
licisti Policijske postaje
Šmarje pri Jelšah morali po-
sredovati v baru Sandra v Kri-
stan vrhu. Tam je verjetno ne-
katerim domačinom alkohol
preveč stopil v glavo. Ko so
varuhi prazničnega miru
prišh do lokala, je bil le-ta
zaprt, toda iz notranjosti je
bilo slišati v nebo vpijoče kli-
ce na pomoč. V lokal so zato
stopili s posebno taktiko in
obvladali kršitelje ter jih pre-
peljali na policijsko posta-
jo. Vsem, ki so veseljačili na
svojstven način, bodo napi-
sali predlog za uvedbo po-
stopka pred sodnikom za
prekrške.
Ukradel smeti
Enaindvajsetletni D.T. iz
Celja je v četrtek, 27. decem-
bra, vlomil v zasebno pro-
dajalno v Ulici mesta Gte-
venbroich v Celju, last A.R.
V vrečko si je pripravil triin-
štirideset različnih ur ter
večje število kemičnih svinč-
nikov. Ker ga je pri vlomu
zalotila občanka, je iz trgo-
vine pobegnil, pri tem pa po-
grabil napačno vrečko, v ka-
teri so bile smeti. Kljub te-
mu je iz trgovine uspel od-
nesel še tri Armanijeve bun-
de, vredne okrog 300 tiso-
čakov. Osumljenec v svet
zdaj že zre skozi zapahe.
Suhljat tat
Mlajši moški, visok okoli 170 cm, suhe postave, oblečen v
temna oblačila, je v četrtek, 27. decembra, na lokalni cesti
Ložnica pri Žalcu-Podvin podrt na tla 65-letno domačinko
A.A., in ji po padcu iz rok iztrgal torbico ter pobegnil v smeri
Podvina. Poleg strahu, ki ga je pognal petinšestdesetletnici v
kosti, jo je oškodoval za več deset tisoč tolarjev.
Št. 1-3. januar 2002
Srečanja z
gostoljubnimi
domačini
Sirija - kjer so turisti še bolj redke ptice - Pisane tržnice
in umetelne slaščice
Državo sredi nemirnega
Bližnjega vzhoda obišče bolj
malo evropskih turistov, za-
to sva bila že na meji delež-
na kar nekaj odvečne pozor-
nosti. Nesporazum z vizu-
mi smo k sreči hitro rešili.
V Bosro sva dobesedno pri-
skakala z enim izmed malih av-
tobusov, ki povezujejo večino
sirskih mest. Vožnja z dotraja-
nim vozilom se je kar takoj
sprevrgla v neprijetno poska-
kovanje prek grbin in lukenj
razritega cestišča. Prav nič mi
ni bilo treba spraševati, zakaj
male avtobuse domačini ime-
nujejo »hop-hop«.Toda napor-
na vožnja je bila hitro pozab-
ljena, saj so bili domačini re-
snično neznansko radovedni in
gostoljubni. Že ko sva se zbe-
gano ozirala po arabskih napi-
sih na avtobusni postaji, se je
takoj našel neznanec, ki nama
je skušal pomagati. In tudi sa-
ma vožnja z razmajanim avto-
busom, ki je bil bogato ovešen
s plastičnim kičem, se je hitro
sprevrgla v pravo družabno sre-
čanje. Vsaj ducat domačinov
je želelo malo poklepetati, če-
prav so le redki zmogli kaj več
od najosnovnejših angleških
fraz. Eden izmed njih nama je
celo plačal vožnjo in ni hotel
niti slišati, da bi mu povrnila
sicer ne posebno velik znesek.
»Vidva sta gosta in želim, da se
lepo počutita v Siriji!« je od-
ločno zaključil nerodno pre-
govarjanje okoli plačila. Kma-
lu sva bila založena z zajetnim
kupčkom avtobusnih vozovnic,
škatlic cigaret in vžigalic, na ka-
terih so nama popolni neznan-
ci puščali svoje naslove. Z enim
izmed zadnjih sogovornikov sva
na vsak način morala stopiti vsaj
na čaj. Izstopili smo v Bosri.
Tiho smo stopali po tlakovani
ulici mimo kockastih hiš, zgra-
jenih iz velikih sivih kamnitih
blokov, ki so nekdaj najbrž pri-
padali staremu rimskemu me-
stu. Skozi ena izmed številnih
vrat smo smuknili na prostra-
no dvorišče, konec katerega nas
je pričakala prostorna soba z
visokimi oboki. »Moj kotiček,«
naju je skromno povabil na tan-
ke blazine in preproge, ki so
ob steni nadomeščale stole in
posteljo hkrati. Mladi gostitelj
je za trenutek izginil skozi vra-
ta in se kmalu vrnil s skodeli-
cami vročega čaja. Potem smo
dolgo zamišljeno srebali vsak
svojo rjavkasto tekočino in se
drug drugemu nerodno nasmi-
hali. Angleščina res ni bila ravno
njegova vrlina, tako da je po-
govor vse prehitro zamrl in sva
se na obždovanje vseh na hi-
tro poslovila.
Bila sva potrebna poštenega
počitka in v bližnji utrdbi sva
ga tudi našla. Celo popoldne
in noč sva prebila v enem naj-
bolj slikovitih mladinskih do-
mov (Vouth hostlov), ki je na-
šel svoje domovanje med zi-
dovi mogočne srednjeveške
utrdbe. Za nekaj dolarjev po
osebi sva se prelevila v pravca-
ta graščaka. Utrdbo sva si ogle-
dala šele naslednje jutro. Za red-
ke obiskovalce trdnjave je naj-
večje presenečenje staro rim-
sko gledališče, ki se ponaša kar
s 15.000 sedeži. Gledališče, ki
ga pred zunanjim svetom va-
ruje mogočno zidovje utrdbe,
je eno najlepše ohranjenih in
prava posebnost svojega časa,
saj je zgrajeno samostojno in
ne v hribu, kot je bilo takrat
običajno. Oder obdaja vrsta ko-
rintskih stebrov, ki jih je ne-
koč pokrivala lesena streha, gle-
dalce pa je pred slabim vreme-
nom varovala velikanska svi-
lena ponjava.
Rešitelj S
tržnice
Naslednji daljši postanek sva
si privoščila v sirski prestolni-
ci Damask, kjer naju je najbolj
navduševala velika tržnica v sta-
rem delu mesta. Neskončen la-
birint bogato obloženih stojnic
na glavni damaški tržnici je tu-
di naju zlahka premamil z raz-
novrstnim blagom, čudovito
okrašenimi slaščicami, nena-
vadnimi dišavami, rokodelski-
mi izdelki. Očem so se ponu-
jale ročno rezljane šahovnice s
figurami, zlat in srebrn nakit,
škatlice in šatulje z umetelno
vdelano srebrno matico. Ne-
katere poti so bile spremenje-
ne v pravcate pasti, kjer se tr-
govcu ali njegovemu blagu pre-
prosto nisva mogla izogniti. K
sreči trgovci niso bili pretira-
no vsiljivi, najbrž tudi zato, ker
tržnico obišče razmeroma ma-
lo zahodnjaških turistov. Od pi-
sanega vrveža sva si oddahnila
v eni izmed čajnic. Slednje so
praviloma namenjene zgolj
moškim, saj po muslimanskih
običajih ženske spadajo k dru-
žini in otrokom. Vseeno pa na
tujke v lokalih gledajo malce
prijazneje. Večina obiskovalcev
si v čajnicah privošči tudi vod-
no pipo. Na vrhu nenavadne
priprave je svitek tobaka, na ka-
terega položijo košček žerja-
vice. Tobak tako počasi tli, dim
pa po cevi potuje skozi vodo, v
kateri se izloči katran. Tako pre-
čiščen in ohlajen prihaja do ka-
dilca, ki pa ga ne inhalira, am-
pak puha, tako kot pri običaj-
ni pipi.
Klepetali smo z Ahmedom,
ki nama je nekaj minut pred
tem skušal pomagati pri baran-
tanju s pohlepnimi trgovci. Ko
mi je prišepnil pravo ceno vodne
pipe, so trgovci zagnali vik in
krik in hoteli kar fizično obra-
čunati z »nevernikom«, ki jim
kvari posel. Pred razburjenimi
možakarji smo našli zatočišče
šele v bližnji čajnici. Ahmed
je malo potožil o težkem živ-
ljenju v Siriji. Povprečen za-
služek je slab in zato so sanje
mnogih delo v kateri izmed bo-
gatih naftnih držav.
Gastronomske
skušnjave
v pretirani vnemi po nepo-
trebnem varčevanju, ki naju
je na koncu osrečilo s kopico
težko zapravljivih sirskih fun-
tov, sva zahajala le v nekakšne
lokalne »fast food« restavraci-
je. Zadovoljevale so naju z raz-
nimi čorbami in zelenjavnimi
kroglicami, vrh katerih sva si
izdatno popravljala okus s ču-
dovito okrašenimi slaščicami.
Medeno sladke in podobne naj-
bolj lepljivi baklavi, so bile
razstavljene na velikanskih
pladnjih, s katerih so jih ne-
verjetno hitro in vztrajno praz-
nili mimoidoči sladkosnedne-
ži. Tovrstne slaščice so tudi ne-
premagljiva paša za oči, saj so
že skoraj filigransko okraše-
ne z narezanimi jedri raznih
oreščkov, pistacij, lešnikov,
mandljev in še česa. Vse sku-
paj sva najraje poplaknila s sve-
že stisnjenimi sokovi, ki jih
pripravljajo kar na ulici ali v
posebnih miniaturnih lokalih.
Med potepanji po okoliških
krajih pa sva se najpogosteje
založila s sadjem, med kate-
rim so prevladovala granatna
jabolka in slastni datlji. Tistih
nekaj dni do poteka turistič-
nega vizuma je ob obisku ne-
katerih zgodovinskih zname-
nitosti minilo še prehitro in
skoraj z obžalovanjem sva se
nekega jutra navsezgodaj s tež-
kimi nahrbtniki odpravila do
najbližjega mejnega prehoda
s Turčijo.
IGOR FABJAN
Slikovite podobe s tržnice.
Čudovito okrašene slaščice.
Št. 1 - 3. januar 2002
24
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Stoletje v
Celju
Knjiga »Stoletje v Celju
1900 - 2000« je edicija ned-
vomno zasluži vso pozornost
občanov Celja in širše javno-
sti. K temu dodajam nekaj
mnenj, da bi bilo za celovi-
tejši bodoči mozaik korist-
no registrirati še nekatere do-
godke, čeprav zdaleč ne edi-
nih.
Zavarovalna dejavnost, če-
prav izredno prisotna v jav-
nem gospodarskem, finanč-
nem in socialnem dogajanju
stoletja, sploh ni omenjena.
Zavarovalnica SAVA, nasled-
nica državnega zavarovalne-
ga zavoda in predvojnih za-
varovalnic, je leta 1960 zgra-
dila novo stavbo v Ulici XIV.
divizije. Sedaj se nahaja v tej
stavbi sedež edine državne in-
stitucije, sicer formalno (ne
fizično) - družbe za avtoce-
ste DARS.
- Naslednica, zavarovalni-
ca Triglav, je leta 1986 vgra-
dila temeljni kamen s spo-
minsko listino v urbanistič-
nem kompleksu »SRCE« in
20. junija i987 konspirativ-
no odprla nove poslovne pro-
store na Mariborski 1. Gra-
dilo se je v skrajni prepove-
di negospodarskih investicij,
kamor se je takrat uvrščalo
zavarovalstvo. Prisotnost me-
dijev seveda ni bila želena.
Morda je temu vzrok tudi se-
danja zamolčanost!?
Takrat pravoverni novinar
Nace Bizilj je vendarle v
Dnevniku objavil sliko stav-
be in zapisal: »Zavarovalnica
v novih prostorih. V obdob-
ju, ko trda prede za naložbe-
ni denar, je v Celju zrasla no-
va poslovna stavba zavaroval-
ne skupnosti Triglav. Pravijo,
da je večina denarja prišla iz
Ljubljane in bi bilo škoda, če
ne bi izrabili priložnosti. De-
narni tokovi namreč običaj-
no tečejo v nasprotni smeri.
Ostane pa seveda vprašanje,
če denarja - družbenega - ni
bilo moč naložiti bolj produk-
tivno?« Podobnega mnenja je
bila tudi občinska mladinska
organizacija.
Danes zaposluje približno
300 delavcev. Začasno nean-
gažirane zavarovalne rezer-
ve so bile in so zajetno ude-
ležene v gospodarski in ne-
gospodarski dejavnosti me-
sta ali bivše občine. Od leta
1990 je v mestu sedež števil-
nih drugih zavarovalnih
družb.
-	Zlet Svobod in prosvet-
nih društev Slovenije je bil
oktobra leta 1973. Na osred-
nji prireditvi v mestnem par-
ku je govoril Stane Dolanc.
-	28. februarja 1987 se pri-
petila nesreča v železarni Što-
re. Pri izlitju goreče mase v
livarni je umrlo 5 delavcev.
-	Junija leta 1988 je bil
kongres Gasilske zveze Slo-
venije pod poveljstvom Ce-
ljana ing. Toneta Sentočni-
ka. Pokrovitelj je bila zava-
rovalnica Triglav in občina
gostitelj. Svečana povorka je
potekala po Vodnikovi uli-
ci.
-	Celje ni pobrateno samo
z mestoma Grevenbroich in
Singen. Pri enačenju mesta z
nekdanjo občino ni koristno
zamolčali pobratenj z mesti
Čuprija v Srbiji, Doboj v Bo-
sni, Sombor na Hrvaškem,
(Titov) Veles v Makedoniji in
menda prijateljske vezi z Bud-
vo v Črni gori. Morda se ne-
kateri udeleženci v takratnih
delegacijah lahko pomagajo
z znanstvi za bodoče poslov-
ne povezave. Če morda regi-
striranje tega kvari sedanje po-
htično razpoloženje, ostaja
kljub temu zgodovinsko dejs-
tvo.
-	Izmenjani so vlaki brats-
tva in enotnosti med repub-
liko Srbijo in Slovenijo z ne-
kaj manifestacijami na celj-
ski železniški postaji. Za
medvojne pregnance so živ
spomin, za druge udeležen-
ce vlakov v Srbijo pa najbrž
pester dogodek. Mladi gene-
raciji ni zamolčati tudi tovrst-
ne medvojne in povojne real-
nosti.
-	Netočen je podatek, da
je leta 1973 (1. junija) elek-
trificirana proga Celje - Gro-
belno. Pravilno je Celje - Po-
nikva.
Morda bo kaj od navede-
nega koristilo bodočim kro-
nistom in zgodovinarjem.
VINKO JAGODIČ,
Ponikva
Kakšen naj
bi bil
predsedniic
Slovenije
Boj za novega predsedni-
ka republike Slovenije se je
pričel. Stranke in posamez-
niki so že dobili apetit in obe-
nem prepričujejo slovensko
neuko ljudstvo, da edino nji-
hov kandidat ustreza profilu
pravega, uglednega, sposob-
nega ter edinstvenega kandi-
data za vodenje republike Slo-
venije v naslednjem mandat-
nem obdobju. Obenem pa je
pomanjkanje kandidatov za
predsednika privedlo stran-
ke celo tako daleč, da so se
pripravljene združevati in ja-
sen primer je skupne kandi-
datke, bivše državne tožilke
gospe Brezigarjeve. Pa je po-
tem resno vprašanje, če nam
gre že tako slabo, da ne naj-
dejo kakšnega boljšega kan-
didata, kot pa bivšo tožilko,
za katero je zelo vprašljivo,
koliko dobrega je naredila za
državo Slovenijo. Smatram
namreč, da se takšna oseba
niti približno ne more pri-
merjati z dobrimi gospodars-
tveniki, ki so svoje sposob-
nosti dokazali v svojem dol-
goletnem, uspešnem uprav-
ljanju v gospodarstvu.
Vsakemu normalnemu
človeku je jasno, da tisti, ki
je bil sposoben v preteklih
desetih letih voditi svoje pod-
jetje skozi težke gospodarske
situacije, da bi bil potem tu-
di primeren kandidat za pred-
sednika Slovenije. In če se
grem lokalpatriota, poznam
v svoji bližini dva zelo zasluž-
na gospoda, ki sta dokazano
v preteklih letih vodila veli-
ka gospodarska giganta, to je
Gorenje in CinkarnO. Mi-
slim, da bralcem ni potreb-
no posebej predstavljati g. Jo-
žeta Staniča, generalnega di-
rektorja velenjskega Gorenja
in g. Marjana Prelca, gene-
ralnega direktorja Cinkarne
Celje, ki sta skrbela, da smo
Slovenci bili evropsko, pa ce-
lo svetovno prepoznavni. In
tudi delovna mesta so kljub
težkim trenutkom ostala, ta-
ko da je bilo poskrbljeno za
ubogo rajo. Zatorej smatram,
da si takšni ljudje zaslužijo,
da jim v njihovem tretjem živ-
ljenjskem obdobju izkažemo
čast in spoštovanje ter jih
predlagamo in izvolimo za
predsednika republike Slo-
venije. Takšne ljudi Evropa
in svet že poznajo, in z lah-
koto bi predstavljali Slove-
nijo, a se sprašujem, kako jo
naj predstavlja državna tožil-
ka. Proti g. Brezigarjevi si-
cer nimam nič, toda evident-
no je delo tožilstev v Slove-
niji in kaj si bo Evropa mi-
slila o nas, čeprav dobro ve-
do, kakšno je naše sodstvo,
kamor spada tudi tožilstvo,
da je slovenski narod neraz-
gledan in da izvoli za pred-
sednika države bivšo tožilko.
Mnogi med nami bi bili ve-
seli, če bi na naslednjih voli-
tvah izbrali za predsednika Slo-
venije g. Staniča ali g. Prelca,
ali njima podobne, vendar je
pričakovati, da takšni ljudje
ne bodo niti kandidirali, saj si
verjetno ne želijo mazati rok
s politiko in bodo pred oblič-
jem naroda hodili s pokonč-
no glavo. Boj za predsednika
Slovenije bo vsekakor zanimiv
in na nas bo padlo breme pra-
vilne odločitve in samo pomi-
slite, koliko denarja bodo
stranke spet zapravile, da bi
dokazale, da je njihov kandi-
dat najprimernejši. Če bi kan-
didaturo vložil eden izmed tak-
šnih, ki sem jih uvodoma na-
štel, potem bi bilo potrebno
zapraviti bistveno manj denar-
ja in bi ga lahko nekaj celo raz-
delili med dobrodelne ustano-
ve. A življenje bo šlo svojo pot
tudi po izvolitvi novega pred-
sednika Slovenije, srčno pa
upam, da ne bo izbran kakšen
kandidat, ki ima sedaj izvršno
oblast v sodstvu ali represiv-
nih organih. Verujem v sloven-
ski delovni narod, da bo pre-
vladal tisti kandidat, ki je s svo-
jim delom že pokazal prepoz-
navnost in ga bodo tudi drugi
cenili kot predsednika Sloven-
ske države.
MIRKO GOLOB
Laško
Božično
novoletna
čudeža
Ker sem se odločil, da prou-
čim, če je v Celju kaj novega
na angleško jezikovnem po-
dročju, sem odšel v mesto.
Bilo je zelo malo ljudi, zato
sem si zabeležil nekaj po-
membnejših vtisov.
Prvi čudež je, da je podjet-
je Era Velenje odstranilo z vseh
bivših Centrovih trgovin na-
pise v angleščini: Good-food,
kar pomeni dobra hrana. Ko
sta dva uslužbenca odstranje-
vala napis na trgovini v Mest-
ni četrti Dolgo polje, sem ju
vprašal, kdo je to ukazal. De-
jala sta, da Mestna občina Ce-
lje. Tudi v Popovičevi ulici in
v bivši trgovini Era ju ni več.
Upam, da so ga odstranili tu-
di na Ljubljanski cesti. Zani-
ma me, če se bo namesto an-
gleškega napisa pojavil napis
v slovenščini, ki se glasi: do-
bra hrana.
Tik pred Božičem pa je bil
odstranjen napis za Interevro-
po Interfruct. To trgovino je
namreč prevzel Engro Tuš. V
njej bo imel tudi Cash and
carry. Bil sem na otvoritvi tr-
govine Interfruct. Bila je ze-
lo skromna udeležba. Čudim
se, zakaj, saj je bil napis v
tujem jeziku. Ko je odprl to
trgovino Tuš, ki je edini slo-
venski trgovec v Celju za da-
nes in jutri, je bilo pa polno
kupcev.
V	bivši trgovini Centra na
Glavnem trgu sem zasledil na
izložbenem oknu celo čestit-
ko za božične in novoletne
praznike v slovenščini. Kaj
kmalu so čestitko odstranili in
objavili ugoden nakup. Danes
pa ni bilo niti čestitke, niti ugod-
nega nakupa. Na tem izložbe-
nem oknu podjetje Esprit ce-
lo leto objavlja nakup v angleš-
čini. Čudim se, da ima lastnik
Esprita sedež v Šmarju pri Jel-
šah, ki se imenuje Intermoda
d.o.o. Ko sem zagledal plakat
v angleščini, sem ga z zanima-
njem prebral. Glasi se: Memp-
his Club - Starlight Celje -
Adress Lava 7 - ex Jungle. The
Christmas Party - P house event
- Monday from 23.00 to 06.00,
vstopnina 600 SIT. Ali ni to
čudovito onesnaževanje slo-
venščine? Zanima me, če vo-
dijo Memphis Slovenci ali An-
gleži?
V	reviji Ona sem zasledil v
članku z naslovom: Nespošto-
vanje državnih simbolov, tu-
di misel - Kako pa naj pojasni-
mo, da že tohko let brezupno
čakamo na zaščitno zakono-
dajo našega jezika, ki ga iz jav-
nosti brezobzirno izrinjajo?
Morda bo pa Državnemu
zboru v letu 2002 le uspelo
sprejeti Zakon o zaščiti jezi-
ka. Predlog zakona sta zadr-
ževala najprej v predalu mini-
ster za kulturo Jožef Školjč,
nato pa še Rudi Šeligo. Sedaj
pa ga zadržuje v predalu mi-
nistrica za kulturo Andreja
Rihter. Odkar je postala mini-
strica za kulturo, je minilo že
več kot sto dni, a se njena izja-
va, da bo med drugimi zakoni
čimprej potrebno sprejeti tu-
di Zakon o zaščiti jezika, še ni
prijela. Ob koncu me zanima,
če je kdo v tuji državi videl
slovenski napis. Verjetno ga ni,
ker drugi namreč niso tako pri-
mitivni, da bi mislili, da so ne-
kaj več, če se potujčujejo, kar
je na žalost znak slovenske pri-
mitivnosti in ne ponosa.
MILAN GOMBAČ
Celje
lAHUALE.
INIHIIALE
Božiček v
velenjskem
Sparu
v soboto, 22. decembra,
sem bila s 5-letnim sinom v
velenjskem Sparu. Bila sem ze
lo presenečena, moj sin pa pre
zadovoljen. V popoldanskem
času sem šla po nakupih, moj
sin, precej vase zaprt in bo-
ječ, je stal ob božičku in se z
njim pogovarjal. Celo pel mu
je, obljubil da mu bo pisal in
pismo dal meni.
Opazovala sem ju. Božiček
ga je spraševal, sin pa je od-
govarjal. Ne vem, kako je bo-
žičku uspelo, da se je moj sin
odprl, saj, kot sem že ome-
nila, se je bal Božička in ded-
ka Mraza. Ko je bilo v vrtcu
napovedano novoletno praz-
novanje in dedek Mraz, sin
rajši ni šel v vrtec. Vse te dni
sin govori samo o tem dogod-
ku, zato bi rada pohvalila tr-
govine kot so Spar in podob-
ne, da so prišle na to idejo.
MARIJA MAJCEN,
Mislinja
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Nataša Gerkeš Led-
nik. Na telefonsko številko 031/
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-
šanja za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom zastavite
tudi po telefonu 42-25-000.
Št. 1-3. januar 2002
TV VODIC
25
Zadnji dan leta
zadnji dan starega leta
smo odštevali tudi na Ra-
L Celje. Vesele urice so se
Lčele že zgodaj opoldne.
ko smo začeli pode jevati pr-
ve nagrade in odprh prve te-
lefone Poslušalci, tonski
tehnik Sašo Matelič in vo-
diteljica Nataša Leskovšek,
so se zabavali ob zanimivih
nagradnih vprašanjih, vse
popoldne pa so tudi sestav-
ljali seznam želja poslušal-
cev ki je bil zelo dolg. Malce
smo se pozabavali tudi s sta-
rimi običaji in tako izvede-
li da moramo za denarja
polno leto metati kovance
v čeber, ki je napolnjen s
svežo studenčnico. V pro-
gramu so s svojimi voščili
sodelovali župani občin na
celjskem območju, najbolj-
še želje poslušalcem pa so
izrekli tudi znani glasbeni-
ki, med njimi Jan Pleste-
njak, Anika Horvat, Andraž
Hribar, Faraoni, Deja Mu-
šič, Rock'n'Band, Regina in
mnogi drugi.
V večernih urah sta zače-
la zadnje ure leta 2001 od-
števati tonski tehnik Aljo-
ša Bončina in voditeljica Si-
mona Šolinič, ki sta ves čas
kramljala s poslušalci o nji-
hovih pričakovanjih v no-
vem letu in izpolnjenih že-
ljah v letu 2001. Večina po-
slušalcev si je želela pred-
vsem zdravja in da leto 2002
ne bi bilo slabše kot minu-
lo. V program so se oglasili
tudi sodelavci, ki so silve-
strovah v različnih krajih v
Sloveniji, Simona Brglez se
nam je oglasila celo iz Kra-
kova.
Ob polnoči ste lahko s
skladbo Silvestrski poljub za-
plesali v novo leto. Naj bo
srečno, polno velikih dogod-
kov in novih začetkov!
Ekipa, ki vas je zapeljala v leto 2002: tonska tehnika Sašo Matelič in
Aljoša Bončina ter voditeljici Simona Šolinič in Nataša Leskovšek.
TEDENSKI SPORED
90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 3. lanuarja
5.00 Začetek jutronjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porotilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tetajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pof, 9.10 Med
zoprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Poptvek, 11.00
Novice, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Filmsko
platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ponovitev oddaje Od-
mev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v
zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Musicafe, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokalnih In regionalnih radijskih po-
staj Slovenije
PETEK, 4. ianuaria
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poroalo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15Tarča, 13.40 Halo, Zdraviliš-
če Loško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di(v)jake, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-
nalnih radijskih postoj Slovenije
SOBOTA, 5. januarja
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabavna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.45 Jack pof, 9.30 V vrtec no obisk, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00
Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po-
poldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 23.00 Oddajo Živimo lepo s Sošo
Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 6. ianuaria
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot,
9.15Lučsvetivtemi, 10.00 Novice, 11.10Domače4,12.00 Novice,
12.30 Iz domaah logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glosba
iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postoj Slovenije
PONEDEUEK, 7. ianuaria
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Ponedeljkovo športno dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice,
12.00 Novice, 12.10 Bingo jack, 13.10 Bingo jack, 14.00 Utrip
s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije
TOREK, 8. ianuaria
5.00 Začetek jutronjega programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poroalo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidifarm, zdravstve-
na oddajo, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 Zeleni vol, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Rodi ste jih poslušali, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz),
23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 9. ianuaria
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 7.40 Tečajnico,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.35 Moli 0,14.00 Utrip
s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RoSlo, 16.30 Radijsko reportaža, 17.00 Kronika, 17.45 Jack
pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program,
19.20 Pop čvek, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00
Dobra Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih
in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Št. 1. - 3. januar 2002
26
T V VODIC
Št. 1. - 3. januar 2002
TV VODIČ
27
Št. 1. - 3. januar 2002
28
TV VODIC
Št. 1. - 3. januar 2002
GLASBA
29
Vigred^ Nipic in Gašperji
prvi v letu 2001
Letos v izborih Radia Celje in Novega tednika kar trije zmagovalci
v dveh Vrtiljakih Celj-
skih 5 in Slovenskih 5, v
katerih kombinirano sode-
lujejo poslušalci radia Ce-
lje in bralci Novega tedni-
ka, smo ob koncu leta 2001
namesto dveh dobili prvič
tri zmagovalce, saj sta dve
skupini na Slovenskih 5
zbrali enako število točk.
Med Celjskimi 5, kjer tek-
mujejo ansambli s Celjske-
ga območja, so končno sla-
vili člani ansambla Vigred iz
Laškega, ki so zadnja leta
stalni udeleženci na lestvici,
vendar prvega mesta še niso
osvojili. Tokrat so od 50 mož-
nih zbrali kar 48 točk za pe-
sem Hiti počasi, temu uspehu
pa so dodah še tretje mesto
za skladbo Deževen dan, za
katero so dobili 41 točk. Obe
melodiji so Vigredovci izva-
jali na festivalu na Vurberku,
kjer so stalni gostje, saj do-
slej niso še niti enkrat manj-
kali. Član ansambla Drago
Krajnc: »Uspeha smo veseli
in hvala vsem, ki so za nas
glasovali.«
Drugo mesto je osvojil an-
sambel Rogla iz Slovenskih
konjič s skladbo Mami v slo-
vo (42 točk), ki se je tako moč-
no približal svojemu največ-
jemu uspehu, ko je bil v po-
dobnem tekmovanju dve le-
ti nazaj prvi s skladbo o bla-
ženemu Antonu Martinu
Slomšku.
Četrto in peto najpriljub-
Ijenejšo melodijo v lanskem
letu so zaigrali Vitezi Celj-
ski, Zdravica prijatelju in Os-
tala sva skupaj (za obe so do-
bili po 41 točk). Melodiji sta
s festivala v Števerjanu, kjer
so postali absolutni zmago-
valci, in festivala slovenske
polke in valčka v Bohinjski
Bistrici. Sicer pa so bih Vi-
tezi Celjski uspešni tudi na
festivalih na Ptuju (zlata znač-
ka in nagrada za naj debitan-
ta) in narečni popevki v Ma-
riboru. Uspehom so dodali
še zmago na slovenski TV in
slovenskem radiu za naj me-
lodijo leta v Sloveniji, kjer
so zmagali v decembrskem
delu tekmovanja (premaga-
li so Primorske fante, Igorja
in Zlate zvoke ter Vrisk) ter
se tako kot prvi uvrstili v za-
ključni del za leto 2002 (ci-
klus poteka od decembra
2001 do novembra 2002).
Na 6. in 7. mestu oz. med
ansambli na 4. in 5. mestu
sta dve mladi skupini, Ter-
mal z melodijo V Dobrno po
zdravje (38 točk) in Modri-
jani z melodijo Daleč je dom
(36 točk), obe z Dobrne.
Predstavitev najboljših bo fe-
bruarja na koncertu v zadruž-
nem domu KZ Šempeter v Sa-
vinjski dolini.
V tekmovanju Slovenskih
5 imamo dva zmagovalca, Al-
fija Nipiča z njegovimi mu-
zikanti in melodijo Gremo
po nevesto ter ansambel Gaš-
perji z melodijo Fantovska.
Obe skupini sta dobili po 47
točk, povsem pa sta bili ize-
načeni tudi sicer: obe sta bi-
li osemkrat na prvem mestu
ter po enkrat na drugem in
tretjem. Torej brez razlike
oba najboljša in tako tudi oba
prva!
Drugo mesto so osvojili
člani ansambla Mladi prija-
telji s Pesnice pri Mariboru
z melodijo Vsak dan je praz-
nik (44), tretje mesto pa Igor
in Zlati zvoki z melodijo Slo-
vensko dekle (38). Na četr-
tem mestu so popularni Ptuj-
skih 5 z Abrahamom (36) in
peti Mladi Dolenjci Brez
otroških oči (32 točk). Naj-
boljši se bodo predstavili na
Avsenikovem abonmaju polk
in valčkov tretji četrtek, 21.
marca 2002 v Kulturnem cen-
tru Laško.
Veliko sprememb v primer-
javi z letom 2001 in 2000 ni,
razveseljivo pa je, da se po-
časi, toda vztrajno prebijajo
v ospredje predvsem mlade
glasbene skupine, ki jih je na
Celjskem izredno veliko in
imajo tudi širok krog svojih
oboževalcev. Tako lahko že
letos, predvsem pa prihod-
nja leta pričakujemo popol-
no zamenjavo, kar pa pome-
ni tudi prijetno osvežitev.
V januarju bomo dobili še
enega zmagovalca v samo ra-
dijski glasbeni oddaji Doma-
čih 5 in Domače 4, katere ve-
liki finale bo v nedeljo, 6. ja-
nuarja. Pri tem tekmovanju
gre za najbolj všečno melo-
dijo, ki jo tekom leta s siste-
mom večkratnega napredo-
vanja in izpadanja izberejo
poslušalci in poslušalke.
Zmagovalec bo gost obeh
prej omenjenih zaključnih
glasbenih prireditev. S podob-
nim tekmovanjem bomo na-
daljevali tudi letos z upanjem,
da bodo vsi, ki oddaje sprem-
ljajo, do naših glasbenikov
zavzeli kritičen odnos in na-
gradili najboljše, ne pa po si-
stemu »navijanja« za tistega,
ki je iz tvojega domačega kra-
ja. Vsem ansamblom želimo
veliko uspeha na različnih
tekmovanjih, predvsem pa se-
veda v našem tradicionalnem
izboru.
TONE VRABL
Marjanove
Navihanke
Marjan Hercog iz Tevč pri
Laškem je ob koncu lanske-
ga leta presenetil z ustano-
vitvijo še ene mlade dekliš-
ke glasbene skupine Navi-
hanke. Pred petimi leti je bil
uspešen ustanovitelj Mla-
dih frajl, zdaj se podaja na
novo pot z Navihankami.
Skupino sestavlja pet mla-
dih deklet s povprečno sta-
rostjo 16 let, navihane Navi-
hanke pa so iz različnih kra-
jev Slovenije. Skupina je bila
sicer ustanovljena in je za-
čela z delom že pred dobrim
letom, vendar so za njen ob-
stoj vedeli le najožji Marja-
novi sodelavci. Za sabo ima-
jo že nekaj uspešnih nasto-
pov in prva testiranja poslu-
šalcev so potrdila, da gre za
obetavno in všečno skupino,
ki ima ob dobri glasbi tudi
program, s katerim še dodat-
no zabavajo gledalce in po-
slušalce. Pomembno je tudi
to, da so Navihanke že do-
bile povabilo za igranje v Av-
striji in Nemčiji ter imajo
podpisane pogodbe.
Pri Navihankah igrajo
Majda Naveršnik iz Zlogo-
ne gore pri Oplotnici (kita-
ra, bendžo, vokal). Jasmina
Šmarčan iz Zavrha pri Gali-
ciji (kitara, bas kitara, vokal).
Maša Uranjek iz Arje vasi
(flavta, kitara, vokal), Sonja
Hercog iz Tevč pri Laškem
(saksafon, povezovanje pro-
grama) in Neža Petek iz Pod-
volovjeka (diatonična harmo-
nika, klaviature, vokal). Neža
je odlična harmonikarka, saj
je leta 2000 na Zlati harmo-
niki na Ljubečni osvojila zlato
plaketo in 1. nagrado občins-
tva, maj oliko Radia Celje, la-
ni pa je na ženskem držav-
nem prvenstvu v Rajhenbur-
gu pri Brestanici osvojila zlato
plaketo. Večina deklet obi-
skuje glasbeno šolo.
Želja Navihank je čimveč
igrati in se predstaviti naj-
širšemu krogu ljubiteljev do-
bre glasbe. Začele so že tudi s
snemanjem lastnih skladb. Na
glasbenem področju skupini
in mentorju Marjanu Herco-
gu veliko pomagajo Brane
Klaužar, Franci Lipičnik in
Damjan Kolarič, pričakujejo
pa tudi druge. Igrale bodo tu-
di na javnem žrebanju potnic
za sodelovanje na 30. izletu
100 kmečkih žensk na morje,
ki bo 15. februarja na Kmetiji
odprtih vrat Fatur v Slatini pri
Ponikvi. Marjan Hercog: »Z de-
kleti je prijetno delati in upam
v uspeh. Sicer pa, vsem vse le-
po in dobro tudi z našo glasbo
v letu 2002.«
TONE VRABL
Št. 1-3. januar 2002
30
ZA AVTOMOBILISTE
Konkurenco bo
povečala nova vectra
Nemški Opel se že precej časa pri-
pravlja na predstavitev nove vectre,
avtomobila srednjega razreda.
S sedanjo vectro se tovarna poskuša
v izjemno konkurenčnem srednjem raz-
redu, res pa je, da je Oplov avtomobil v
primerjavi s konkurenco v nekoliko
slabšem položaju. Prav zaradi tega nemš-
ka avtomobilska hiša hiti s predstavi-
tvijo, pri čemer pa drži, da to počenja
nekako postopoma, po delih. Tako so
sedaj znane prve tehnične podrobnosti
o novi vectri, ki naj bi na trge pripelja-
la spomladi letos. Najprej bo tovarna
ponudila vectro v klasični limuzinski
zasnovi, nato pripelje izvedenka GTS s
petimi vrati, kasneje signum, ki bo kom-
binacija enoprostorca in karavana, na
koncu pa naj bi ponudili povsem kla-
sično karavansko različico.
Nova vectra bo, tako kot se spodobi,
daljša (459 centimetrov), pa tudi širša
in višja, večja bosta oba koloteka. Pri
tovarni ob tem napovedujejo, da bo no-
vi avtomobil tehnološko napreden, če-
prav ni natančno povedano, kaj naj bi
to bilo. Pri zgradbi so uporabih veliko
lahkih materialov, kar bo seveda pri-
pomoglo k skromnejši teži, posledič-
no tudi k manjši porabi. Pri motorjih
bo ponudba zanimiva, ne pa izjemno
pestra. Začeli bodo z 1,8-litrskim štiri-
valjnikom s 122 KM, nato pride na vr-
sto 2,2-litrski motor s 147 KM, v vrhu
je V6 motor s 211 KM. Dizelska ponud-
ba je sestavljena iz dveh motorjev DTl
s po štirimi ventili na valj; prvi razvija
pri gibni prostornini 2,0-litra 100 KM,
pri izvedenki z 2,2-litra pa 125 KM.
Menjalnik bo ročni in samodejni. Vec-
tra naj bi bila serijsko opremljena s po
šestimi zračnimi varnostnimi blazina-
mi (dve čelni, dve stranski, dve zračni
zavesi), s tako imenovanimi aktivnimi
vzglavniki, protiblokirnim zavornim do-
datkom ABS ipd. Razumljivo je, da bodo
ponujali tudi 12-letno zaščito proti prer-
javenju.
Pri nas naj bi se nova vectra v limu-
zinski in GTS varianti pojavila junija,
o cenah pa seveda ni mogoče zapisati
še nič natančnega. Vsekakor bo prav to
ključnega pomena za uspeh novega av-
tomobila v srednjem razredu.
Novi opel vectra bo k nam pripeljal junija.
Lancia thesis bo resna konkurenca nemškim avtomobilom.
Prihaja
lancia thesis
Italijanska Lancia je to-
varna znotraj koncema Fiat
in priznati je treba, da ji gre
v zadnjih letih bolje kot prej,
čeprav ne posebej blesteče.
Boljših časov se nadeja s po-
vsem novim avtomobilom, ki
naj bi konkuriral recimo BMW
serije 5, pa mercedesu E raz-
reda in še podobnim. Thesis
je avtomobil, ki ga navzven od-
likuje poseben oblikovalski
slog, s tem pa naj bi si prido-
bil tudi posebno skupino kup-
cev. Oblikovalske linije thesi-
sa spominjajo na avtomobile
iz tridesetih in štiridesetih let
minulega stoletja, posebej
opazne pa so zadnje luči, ki
so podobne ozkemu pasu. Če
se avto dokazuje z zunanjost-
jo, se tudi z notranjostjo, kjer
prevladujejo t.i. žlahtni ma-
teriali kot so les, usnje ipd. Me-
njalnika bosta dva, in sicer šest-
stopenjski ročni in petstopenj-
ska avtomatika, medtem ko bo-
do motorji štirje. Osnovni bo
petvaljnik z gibno prostorni-
no 2,0-litra in s 185 KM pri
5500 vrtljajih v minuti, sledi
pa prav tako petvaljnik, ven-
dar z gibno prostornino 2,4-
litra in s 170 KM. Najmočnej-
ši bo 3,0-lirski šestvaljnik, ii
bo zmogel 215 KM, v ponud-
bi pa bo seveda tudi turbodi-
zelski motor s 150 KM.
Seveda bo thesis poln elek-
tronike, ki bo uravnavala ozi-
roma skrbela za delovanje ve-
likega števila sestavnih delov,
medtem ko bo za ustrezno
pasivno varnost skrbelo osem
zračnih varnostnih blazin,
Kot pravijo pri Lancii, naj bi
proizvodnja stekla januarja;:
najprej pa naj bi na dan na-'
redili 20, kasneje celo 70 vo-
zil. Letna proizvodnja naj bi
sčasoma dosegla številko 25
tisoč avtomobilov, kar 55 od-
stotkov pa naj bi jih prodali
v Italiji. Seveda cene še niso
določene, govori pa se o 75
ali 80 milijonov lir. Vseka-
kor je res, da bo lancia the-
sis vsaj po tej strani konku-
rent prej omenjenim nemš-
kim avtomobilom.
Revoz v načrtih za nov avto
Navkljub krizi v avtomo-
bilski industriji za sedaj no-
vomeški Revoz ohranja
svoje načrte. Lani so v tej
dolenjski tovarni izdelali
kar 116 tisoč cliov; 95 od-
stotkov so jih izvozili.
Letos bo proizvodnja nekaj
manjša, predvidoma naj bi iz
Novega mesta pripeljalo kak-
šnih 106 tisoč vozil. Zanimi-
ve pa so napovedi za prihod-
nost. Tako naj bi do leta 2005
proizvodnjo podvojili, kar bi
torej pomenilo, da naj bi iz-
delali več kot 200 tisoč avto-
mobilov. Še bolj pa je pomem-
bna napoved, po kateri naj bi
v Novem mestu po letu 2005
začeli izdelovati naslednika se-
danjega clia. Ta bo nastajal na
isti osnovi kot recimo nissan
micra (japonski Nissan je v lasti
Renaulta oziroma je slednji
njegov pomemben lastnik) in
vsaj nekaj časa ni bilo jasno.
ali bo v teh proizvodnih načr-
tih tudi novomeški Revoz. Po
prvotnem načrtu naj bi v No-
vem mestu izdelovali avto, ki
naj bi bil še manjši od seda-
njega tvvinga. Kasneje je Re-
nault ta načrt spremenil in se
odločil za clia. Sicer pa drži,
da je Renault v teh dneh odku-
pil še 12,6 odstotka delnic, ki
so bile v lasti Nove Ljubljan-
ske banke; tako je sedaj v ro-
kah francoske avtomobilske hi-
še 67 odstotkov Revoza. Kaj
to spremeni? Načeloma nič,
čeprav je res, da so Francozi
želeli, da bi solastnik še na-
prej ostala slovenska država.
Omeniti je treba še to, da bo-
do Revoz kmalu ločili na dva
dela, se pravi komercialnega
in industrijskega, seveda pa si
želijo, da bi ohranili sedanji
tržni delež, ki je nekako 22-
odstoten.
Iz Novega mesta je lani pripeljalo več kot 100 tisoč cliov.
Prenovljeni mercedes CLK
Pri Mercedes Benzu bodo marca ali
aprila na cesto zapeljal prenovljeni ku-
pe CLK, ki je sicer na voljo tudi kot ka-
briolet.
Prenovljeni CLK naj bi sicer prvič poka-
zali na marčevskem avtomobilskem salo-
nu v Ženevi. Avto bo narejen na osnovi no-
vega mercedesa C razreda, vendar nekaj večji
in prostornejši kot je sedanja različica. Med
vsemi drugimi novostmi bo nov tudi ben-
cinski motor z neposrednim vbrizgavanjem
goriva in s približno 170 KM. Povsem v vr-
hu bo nekaj kasneje AMG različica tega vo-
zila, ki jo bo poganjal motor s 354 KM, med-
tem ko naj bi s CLK 500 zamenjali dosedaj
najmočnejšo varianto z oznako CLK 430.
Audi napoveduje novosti
Pri nemškem Audiju
imajo tudi za letos veliko
načrtov. Tovarni gre dobro,
še posebej dobro pa gre v
promet novi A4.
Očitno je, da bo tovarna to
vozilo ponudila tudi v kupe-
jevski izvedbi (sedaj limuzi-
na in avanat oziroma karavan),
s tem pa začela konkurirati
predvsem neposrednima do-
mačima oziroma nemškima
tekmecema, se pravi Merce-
des Benzu in BMW. Na pri-
hodnjem pariškem avtomo-
bilskem salonu, torej oktobra
2002, bodo predstavili tudi
prenovljenega audija A8, naj-
večji hišni avtomobil. Povsem
verjetno je, da se bo nekaj ka-
sneje na cestah pojavila tudi
karavanska izvedenka A8; štu-
dija tovrstnega vozila je bila
predstavljena letos v Frankfur-
tu (avantissimo). Veliko no-
vega bo tudi za ljubitelje naj-
bolj prestižnih audijev, ki jih
označujejo s črko S. Tako naj;
bi letos luč dneva ugledala
športnika S4 in RS6.
Audi A4 gre dobro v promet.
Št. 1 - 3. januar 2002
ZA AVTOMOBILISTE
31
Porsche bo prihodnje leto prenovil model boxster.
Porsche prenavlja boxsterja
Porsche se pripravlja na
predstavitev športnega te-
renskega vozila cayenne, ki
naj bi na ceste pripeljal le-
tos.
Tovarna posluje in proda-
ja izjemno dobro, ima pa v
načrtu vrsto sprememb. Ta-
ko bodo letos nekohko pre-
novili boxsterja. To je porsc-
he, ki gre v promet celo ne-
kaj bolje kot znameniti 911,
bo pa dobil drugačna vrata.
odbijače, močnejše zavore in
izpopolnjeno podvozje. Spre-
menili bodo tudi 911, čeprav
še ni dolgo tega, kar so opra-
vili manjše popravke. Leta
2003 naj bi tako kupcem po-
nudili predvsem močnejši
motor, ki bo imel 3,8-litra
gibne prostornine in približ-
no 340 KM. Očitno je tudi,
da so se odločili za izdelavo
lani predstavljene carrere
GT. Avto naj bi na cestah vi-
deli že leta 2003, kar se zdi
sicer nekoliko zgodaj. S to
carrero naj bi konkurirali
Ferrariju, za pogon pa bo skr-
bel 5,5-litrski desetvaljnik,
ki bo razvil približno 560 KM.
To bo v vsakem primeru dvo-
sedežnik, izdelan iz lahkih
materialov (zato skromna te-
ža 1250 kilogramov), vseka-
kor pa cena ne bo lahka, saj
naj bi avto stal dobrih 700
tisoč mark.
Fiat zapira
tovarne in odpušča
če se je še pred nedavnim
zdelo, da je avtomobilska in-
dustrija »le« v krizi, je sedaj
jasno, da je v hudi in globo-
ki krizi. Vendar ne bo udari-
la enako po vseh. Očitno se
bo lotila predvsem tistih av-
tomobilskih hiš, ki imajo v
svojem programu cenejša vo-
zila oziroma ki izdelujejo av-
tomobile nižjih razr^ov.
Prvi v tej vrsti je, vsaj tako
se zdi, italijanski Fiat. Tako
Fiat sporoča, da bo zaprl kar
18 tovarn oziroma obratov -
večino na tujem, dve tudi do-
ma. Pred nekaj dnevi je mo-
ral oditi tudi prvi človek Fiat
Auta Roberto Testore, ki ga
je nadomestil Giancarlo
Boschetti. Ta je bil od leta
1990 na čelu Iveca, ki je prav
tako del Fiata in se ukvarja z
izdelavo gospodarskih vozil.
Ko bo Fiat zaprl omenjene
tovarne oziroma obrate, bo
število zaposlenih zmanjšal
za šest tisoč. Ta ukrep bo po-
sebej boleč predvsem v Juž-
ni Ameriki, kjer je Fiat do-
kaj močan (še zlasti v Brazi-
liji in Argentini), vendar mu
je šlo v zadnjih letih kar pre-
cej za nohte. Kot kažejo šte-
vilke, ima Fiat sedaj za 7,5
milijarde evrov dolgov, kar
se zdi velikanska vsota. Ka-
ko se je lahko to zgodilo? Kot
pravijo, so to stroški razvoja
in uveljavljanja novih avto-
mobilov, recimo stila (to je
avto, ki ga bomo pri nas vi-
deli šele v začetku leta), po
drugi strani pa drži, da Fiat v
zadnjih mesecih prodaja sla-
bo; prodaja avtomobilov naj
bi bila manjša celo za 200
tisoč. To pa je že številka, ki
je ni mogoče podcenjevati.
Ob tem se je seveda treba vpra-
šati, ali so to res edini razlo-
gi za krizo italijanske avto-
mobilske tovarne? Po neka-
terih raziskavah je Fiat v ta-
ko globokih težavah tudi za-
radi tega, ker veliko težje kot
konkurenti uvaja tehnične no-
vosti, od naročila do dobave
preteče veliko več časa kot
pri drugih ipd. Vprašanje je,
kako bo v prihodnje teklo so-
delovanje z General Motor-
som, ki je delni lastnik Fiata
(največ kapitala, in sicer 30,6
odstotka, je še vedno v ro-
kah družine Agnelli). GM
ima namreč v rokah 20 od-
stotkov vrednosti Fiata in lah-
ko bi se zgodilo, da bo veli-
ko bolj kot doslej vplival na
poslovanje apeninske avto-
mobilske tovarne.
Hyundai z novim
coupejem
Južnokorejski Hyundai
se je v kupejevskem razre-
du prvič pojavil s svojim
xcoupejem, sedaj pa se na
trge vozi njegova četrta ge-
neracija.
Novi kupe oziroma coupe
je seveda modernejši, vseka-
kor naj bi bil, tako tovarna,
tudi boljši, je pa tudi prostor-
nejši in daljši (439 centime-
trov). Prvič je bil avto na og-
led na lanskem frankfurtskem
avtomobilskem salonu, je pa
bilo takoj očitno, da ima to-
varna s tem avtomobilom pre-
cej ambicizone načrte. Šport-
nosti avtomobilu zanesljivo ne
manjka, marsikje govorijo kar
o t.i. ferrari looku, za povrh
je količnik zračnega upora
ugodnješi kot prej (sedaj 0,34).
V notranjosti najprej razburi-
jo odlični Recarovi športni se-
deži in pa velika količina raz-
ličnih merilnikov. Vsaj kot za-
nimivost kaže omeniti tudi to,
da ima coupe merilnik, ki meri
trenutno vrednost navora! S
prtljažnikom in njegovo pro-
stornino se avto ne more po-
sebej dokazati (312 litrov), kar
seveda ne more biti nič pose-
bej novega, vendar je res, da
je zadnja sedežna klop deljiva
v razmerju 50/50. Motoma po-
nudba je kar pestra. Trije mo-
torji z gibnimi prostorninami
od 1,6, preko 2,0 do 2,7-litra
(V6) ponujajo od najmanj 105
do največ 167 KM, kar zadoš-
ča za najvišje hitrosti od 185
do 220 km/h.
Kot pravijo pri Hyundaiju
Avto Trade, ki je uradni pred-
stavnik tovarne pri nas, naj
bi novega coupeja začeli pro-
dajati spomladi, pri čemer
naj bi najcenejša izvedenka
stala nekako 3,2 milijona to-
larjev.
Hyundai coupe ima t.i. ferrari look.
Št. 1 - 3. januar 2002
32
FILM
Celjski prvaki leta
Bilo je tesno in za las, a magija je na koncu premagala eksplozivni
ljubezenski trikotnik
če smo si v prejšnji šte-
vilki privoščili filmski spre-
hod, ki nas je peljal povsod,
malo doma in malo po sve-
tu, je prav, da tokrat, za pr-
vi teden novega leta... po-
stanemo konkretno lokal-
ni, t. j. se statistično ozre-
mo naravnost v Celje.
Ampak preden se posveti-
mo prvakom, naklonimo ne-
kaj prostora tistim, ki jih po-
navadi ne omenjamo. Poražen-
cem, ali - morda je bolj pri-
meren pridevnik - samevaj o-
čim filmom. Najmanj gleda-
ni filmi se pravzaprav lahko
povežejo kar v ciklus. Ruski
klasik - Tarkovski, od Solari-
sa do Žrtvovanja, je pritegnil
okoli 20 gledalcev na predsta-
vo. Drugi filmi, ki se vrtijo okoli
teh številk, so mnogo moder-
nejši: tu je Sončna stran ulice
(nemška verzija Sladkih sanj),
Dekle na mostu (francoska sa-
momorilska romanca z gdč.
Paradise), Romanca - še ena
ekstravagantna mešanica por-
nografije in drame; pa celo ra-
čunalniški fantasy hitek Dun-
geons and dragons, ki se je v
Celju zaustavil na točno 100
gledalcih. Toliko, da dobite
vtis.
Sedaj pa preskočimo 100
mest na lestvici navzgor -
mimogrede omenimo, da se
je letos doma zavrtelo prib-
ližno 30 filmov več kakor lan-
sko leto - in pristanemo na
petem mestu, ki ga s svoji-
mi brhkimi 6578 gledalci dr-
ži kratkokrili Dnevnik Brid-
get Jones. Renee se je zau-
stavila tik pod številko 7000,
Zemeckisov Brodolom pa jo
je presegel za dobrih 500 pa-
rov oči. Hormonska Ameriš-
ka pita 2 je v zadnjih tre-
nutkih iztekajočega se leta
morala popustiti pred ma-
gičnim navalom Harryja Pot-
terja, ki se je v času pisanja
tega članka (torej slab teden
dni pred menjavo letne šte-
vilke) povzpel na 7985.
Predvidevamo, da ga praz-
novanja ne bodo prestraši-
la, ampak kvečjemu ohrabri-
la in bo poletel preko ma-
gične številke deset tisoč ter
udejanil frazo »najbolj gle-
dan filma leta«. Do zadnje-
ga diha je absolutni celjski
rekord lanskega leta branil
Pearl Harbor. Ljubezenski
zgodbi, ki najde katarzo v
bombnem napadu, so pri-
merjave s Titanicom očitno
zadoščale, da je presegla ma-
gično mejo 10 tisoč gledal-
cev in to za natančno 64 lju-
di. Da bo slika jasnejša, še
nekaj povsem celjskih pri-
merjav: rekorder leta 1999,
Mumija, je zbral »komaj«
6275 gledalcev, lanskoletni
Oskarjevec in razbijač Gla-
diator pa se je kot Celjski
film leta zaustavil na lepih
8974 (in za las prehitel Mi-
sijo nemogoče 2). Torej še
vedno daleč pod ljubezen-
sko - vojno dramo in Pot-
terjem
Tako: 2001 je v predalu,
stave za 2002 pa že lahko po-
časi padajo: ste za Gospodar-
ja prstanov, drugo epizodo
Lucasove Vojne zvezd - Na-
pad klonov, Tom Cruisa z Va-
nilla Sky, Harry Potterja 2...
ali kaj petega?
PETER ZUPANC
Divja dirica
Pohlep kot glavni psiho-
loški vzvod človeštva. Neum-
nost kot glavni spremljeva-
lec pohlepu. Boleča avantu-
ra kot poduk o dobrodelno-
sti. In ljudje, bolj vodljivi,
bolj predvidljivi, kot podga-
ne v labirintu. Divja dirka se
v svoji suhi osnovi sliši kot
kak kritični esej človeka, ki
je že tako daleč v obupava-
nju zaradi soljudi, da... da se
jim lahko le še histerično sme-
je. Človeka, ki ve, s čim se
prekrije pohlep: z nenehnim
premagovanjem razdalje... z
zbirko prevoznih sredstev
(avto, avtobus, kombi, vlak,
helikopter, balon, raketo-
plan, itd. John Candy bi te-
mu rekel Letala, vlaki in av-
tomobili.)... z zbirko še bolj
neverjetnih preprek tem pre-
voznim sredstvom (krave, ba-
zeni, uhajajoče srce, name-
njeno presajanju, oboževal-
ke /LoyeLucy, psihotična pro-
dajalka veveric Kathy Bates
v preigravanju vloge iz Mi-
sery, itd.)... in z ekscentrič-
nostjo, ki je sama sebi opra-
vičilo. Neumnosti? Seveda.
Toda neumnosti v skladu s
konceptom. Jerry Zucker je
zelo dobro vedel, kaj počne.
Oživlja - hm, recimo temu
»klasiko«, filmov množičnih
dirk, in se manj abstraktno
kot nekoč v Goli pištoli, s stal-
no nevsiljivo nenaključnost-
jo, norčuje iz vsega na poti.
Izbira igralcev je opravljena
z veliko mero natančnosti,
igralci so izredno držani na
vajetih, ali pa je vsaj tako vi-
deti. Tista stara fama o »ge-
nialnih improvizatorjih, ki se
jim moraš ves čas med sne-
manjem smejati in zaradi
smeha prekinjati snemanje«,
tule pade v vodo. (Improvi-
zatorji na žalost velikokrat
pozabljajo omeniti, koliko
dela, ne, koliko življenja vla-
gajo v svoje »umetnije«. Če
se temu da tako reči.) To ni
tiste vrste film Jim Careya ali
Robina Williamsa ali Mike
Myersa, ki bi se mu zgodba
ali poanta ali celo nepoanti-
ranost povsem izgubila zaradi
njihovih muh in obsedeno-
sti, ali tiste vrste film, kjer je
igralec pomembnejši od re-
žiserja, ker se mu morda re-
žiser niti ne upa ugovarjati.
Vsi »junaki« so enakovredno
neumni, enakovredno pol an-
tipatični, pol simpatični, in
enakovredno »uporabljeni«.
Nihče ne izstopa. Celo: če iz-
stopa po zapomljivem obra-
zu, mu je zato dana manjša
minutaža nastopanja {Rowan
Atkinson). Zgodbe ni ravno
za polno košaro, vendar jo
je vsaj za kak lepo natočen
kozarec; več originalnosti ne
bi škodilo; toda skeči so do-
bro porazdeljeni in dovolj
polni podrobnosti, film pa
premore vsaj dva, ki sta prav
zaradi podrobnosti (pa tudi
čistega idiotizma) sposobna
izvabiti smeh do solz. In na-
vsezadnje... tudi konec je
»srečen« bolj zato, ker se zgo-
di po »srečnem« naključju,
kot pa zaradi pameti in spo-
sobnosti udeležencev dirke, j
Eeee... kaj že vlada svetu? j
PETER ZUPANC j
Ocena: polno uživaška
šestica od desetih možnih
(6/10)
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (24.12. do 30.12.)
Princeskin dnev-
nik je v zadnjem
lanskem tednu za las
ugnal Blondinko s
Harvarda, obe pun-
čari pa sta s prvega
mesta potisnili že
rahlo opehanega
Harrya Potterja, ki
pa se je kljub temu
prigrebel do naslo-
va najbolj gledane-
ga filma v lanskem
letu. Uspeh obeh de-
klet je bil pravza-
prav predvidljiv, saj
so narodu, ki doživ-
lja katarzo ob Esme-
raldi in podobnem
španskogovorečem
smetju, zgodbe o gr-
di rački, ki zraste v
laboda, pisane na kožo. Reševanje vdove Grace je bilo pre-
več angleško komorno, da bi obnorelo celjsko publiko, svoj
del izkupička je posnifal tudi Johny Deep, zelo zanimiva pa
je vztrajna navzočnost Intimnosti. Čeprav gre za evropski
festivalski film, so kontroverzna zgodba in popoprani pri-
zori očitno zelo mamljivi. Solidno je svojo pot začela tudi
adrenalinska franšiza Luca Bessona Taksi 2, ki pa jo čaka
spopad s še eno 'urnebesno' komedijo Divja dirka.
PRIHAJAJO
Divja dirka
Jerry Zucker bil včasih sinonim za urnebesno komedijo, ki
morda ni ravno pokala od inteligenčnih bicepsov, imela pa je
ravno dovolj ironije, ali bolje sarkazma, ter akrobatskih gagov, da
so se tresle dvorane. Možakar, ki je stal za takšnimi hiti, kot sta
Gola pištola in Ah je pilot v letalu, je tokrat obudil podzvrst, ki jo
je Hollywood zanemarjal vse od šestdesetih let - velik dogodek,
najpogosteje skupinska dirka na komičen način. Zaradi številnih
kaskaderskih vložkov so Divjo dirko poimenovali kar James Bond
komedija, glavna obsesija nastopajočih pa je kaj ne narediti, da
bi zmagali. Kajti vse ostalo je dovoljeno. Igralska zasedba je na
papirju strupena - Rowan Atkinson, VJhoopi Goldberg, Guba Goo-
ding Jr, Kathy Bates in John Lovitz...
Kroicodii Dundee v Los
Angeiesu
Paul Hogan se nikakor ne more otresti svojega ausijevskega
naglasa, bušmanskih razvad in Linde Kozloivski. Zato je sled-
njo poročil, iz vseh treh pa zmesil tretje nadaljevanje sedaj že
sage o Micku Dundeeju, pustolovcu, ki je avstralsko divjino
zamenjal za ameriško urbano džunglo. Tokrat se misija dogaja
v Los Angeiesu, kamor je premeščena njegova filmska (in tudi
resnična žena), pridruži pa se jima sin Mickey. Prvo nadaljeva-
nje je bilo finančno uspešno, tudi drugi del je pokasiral četrt
milijarde dolarjev, koliko jih bo že tretje nadaljevanje, pa je
odvisno samo od vas, dragi kinoljubci.
Niti besede
Ugledni newyorški psihiater dr. Nathan Conrad [Michael Dou-
glas) dobi klic kolega, naj pregleda mlado Elisabetho Burrovvs
[Brittany Murphy), ki je že dolgo brez razloga nasilna, vsakršno
zdravljenje je spodletelo, vse diagnoze so bile napačne. Dr.
Conrad je njeno zadnje upanje. Izkaže se, da je tudi ona njego-
vo. Neizprosni kriminalec Patrick B. Koster [Sean Bean) je na-
mreč ugrabil doktorjevo hčerko, v zameno za njeno izpustitev
pa mora dr. Conrad iz Elisabethinega omračenega uma izbeza-
ti šestmestno številko. Ugrabitelji spremljajo vsak njegov gib in
ves čas špečejo na uho »...niti besede, doktor...«. Napeta srh-
Ijivka po romanu Andrewa Klavana in v režiji Garya Flederja [Ne
zaljubi se, ko si že mrtev. Zbogom, dekleta).
Gremo v kino!
Dosedanji opus Luca Bessona pozna kar nekaj celjskih \
ljubiteljev filmov. Najpogosteje ste našteli Nikito, Veliko i
modrino. Peti element. Podzemlje in Leona. Sreča si je to-1
krat izbrala Lilijano Ojsteršek iz Škofje vasi, Ireno Žohar
iz Štor in Francija Tovornika iz Dobja.
Nagradno vprašanje: V kraljevski družinski komediji |
Princeskin dnevnik igra slovita Juhe Andrews, ki je med
drugim izredno uspešna avtorica otroških knjig. Svojo filmsko
kariero je začela v Disneyevi uspešnici, za katero je bila
nagrajena z oskarjem. Zanima nas naslov filma, tisti, ki
veste za katera dva filma je še bila imenovana za oskarja, pa
boste imeli dodaten bonus pri žrebanju.
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-'
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 7. januarja. Izžrebali
bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma.
Št. 1 - 3. januar 2002
NASVETI
33
Modna provokacija
leta: krzno!
Zdaj, ko smo vsaj za silo
zajeli sapo od bučnih praz-
novanj in čustvenih turbu-
lenc, ki nam jih je povzro-
čal praznični december, je
čas za pogled naprej. l\idi
v modo, ki bo obeležila pr-
ve mesece leta 2002 in je v
letu 2001 pošteno razburka-
la naš odnos do narave, eli-
tizma, estetike... Gre seve-
da za provokacijo leta, po
mnenju mnogih najbolj per-
verzno modno muho, krz-
no.
Gotovo ni potrebno ponav-
ljati vseh »krvavih« zgodb o
mučenju živali na račun pri-
dobivanja tega dragocenega
materiala, protestov in oseb-
nih napadov (celo avtorica va-
ših modnih utrinkov je bila
deležna javnih in resnih gro-
ženj, če v medijih samo še
enkrat omeni besedico krz-
no). Pa se je svet od vrtel na-
prej in mimogrede dokazal,
da so potrošniki pač še en-
krat nasedli provokaciji, ka-
kršnih v teh dekadentnih ča-
sih nikakor ne manjka...
Krzno pa se je, kot živ do-
kaz, da je moda predvsem
odraz stanja v družbi, vrnilo
v prve vrste in postalo eden
izmed ključnih elementov se-
zone jesen-zima 2001/2002.
Pravo ali
umetno?
Mimogrede - za dober po-
naredek je danes treba odšteti
skoraj tako astronomsko vso-
to kot za naravno krzno.
Krzno je prisotno skoraj v
vseh modnih segmentih; ta-
ko pri prestižnih modnih od-
jemalcih kot pri »džinsarjih«.
In ne le v oblačilni industri-
ji, temveč tudi pri opremi sta-
novanj ali avtomobilov. Krz-
neno posteljno pregrinjalo,
preproga, prevleke sedežev
v vašem mobilnem stanovanj-
cu... Predrago?
Obstaja seveda še (januar-
skim izsušenim denarnicam)
prijaznejša možnost: krzno
kot metrsko blago. Za spret-
ne šivilje, ki bodo iz tega meh-
kega in toplo božajočega ma-
teriala ukrojile nov plašč, jak-
no, letos super trendovsko
kučmo ali pa zgolj ovratnik,
s katerim se imenitno pope-
stri lanski plašč.
In še eno prijazno lastnost
ima krzno - razen, če je obar-
vano v močne, intenzivne od-
tenke, je kot modni detajl pri-
merno za vse postave in sta-
rosti.
Zakaj ne bi torej januarski
oblačilni monotonosti pri-
voščili nekaj poživljajoče,
trendovske mehkobe?
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Da je kučma v stilu Ane
Karenine znova modni hit
zimskih pokrival, je pravil-
no odgovorila Lenka Ko-
vačič, Planina 73,3225 Pla-
nina pri Sevnici. Za
nagrado si bo lahko izbrala
modne hlače Zarje Scale
Petrovče.
DESKANJE
PO SPLETU
Filmi, filmi...
Do pred kratkim sem se
v večini primerov, ko je bi-
lo treba najti kakšno infor-
macijo iz sveta filma, zna-
šel na www.imdb.com, In-
ternetni filmski bazi podat-
kov, o kateri sem tudi že pi-
sal. Zdaj pa sem našel por-
tal, ki ga bom tudi kdaj obi-
skal. Imenuje se iFilm
(www.ifilm.com), ki pa prej
omenjeni bazi najbrž ne bo
skakal v zelje. Poglejmo za-
kaj.
Naj najprej zapišem, da gre
pri iFilmu za bolj magazin-
sko zasnovo portala. Kaj to
pomeni? Nič posebnega, le
da so podatki zasnovani na
filmskih izsekih in novicah
in ne na dejstvih, tako kot pri
omenjeni IMDB, zato bom
slednjo tudi prenehal ome-
njati kot referenco, saj gre za
dva različna koncepta, ki sta
praktično neprimerljiva.
iFilm se ukvarja večinoma
z novejšo produkcijo, na
njem pa boste lahko našli
predvsem kratke izseke iz fil-
mov, se o njih pogovorili,
izrekli mnenje in podobno.
Ustvarjalci portala so se prav-
zaprav odločili, da bodo čim
več poskusili povedati s sli-
ko, filmom. Zato se tudi ime-
nuje iFilm, kajne?
Tako imate v desetih raz-
ličnih kategorijah na voljo
ogromno filmskih napoved-
nikov, izsekov, reklam in po-
dobnega materiala, ki ga lah-
ko gledate na različnih reso-
lucijah, ki jo bo v končni fa-
zi najbrž določila širina va-
še povezave v internet. Na vo-
ljo so naslednje kategorije,
oziroma kanali, kot so jih poi-
menovali: akcija, animacija,
znane osebnosti, erotika, ko-
medija, drama, gejevski in
lezbični filmi, študentski fil-
mi, znanstvena fantastika in
TV spoti. Malce nenavadna
porazdelitev, ki pa ne moti
preveč.
Na osrednji strani boste
našli tudi takoimenovane na-
lezljive vsebine. Saj veste, to
so tisti bolj ali manj hecni
filmčki, ki si jih na veliko po-
šiljamo po elektronski pošti
in s tovrstnim povečanim
prometom spravljamo v je-
zo in obup upravljalce omre-
žij. Tukaj so rubriko s tovrst-
nimi filmi, duhovitimi rekla-
mami in podobno zabavno
navlako poimenovali kar vi-
rusna zakladnica. Jasno, tak-
šne zadeve se po Internetu po
naši zaslugi širijo hitreje kot
tisti pravi računalniški viru-
si.
Kljub odličnemu prvemu
vtisu moram za konec doda-
ti, da me je pri ogledu neka-
terih filmskih izsekov moti-
lo občasno nedelovanje apli-
kacij. Pravzaprav sem imel
težave, ker se mi v Media Pla-
yerju ni hotel zagnati film-
ček, to pa mi je uspelo šele s
pomočjo Quick Timea. In
obratno, tako, da sem izklju-
čil napako na svojem raču-
nalniku. Pred vsakim izse-
kom se tudi požene kratka
reklama, toda to je najbrž ce-
na, ki jo bomo morali v pri-
hodosti zmeraj bolj pogosto
plačevati za brezplačne vse-
bine.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Nagradno vprašanje januarja
Kaj sestavlja trendovski stil »moulin rouge«?
a)	Korzeti, čipke, erotični elementi v oblačenju;
b)	Krznene kape, volnene rokavice, mufi.
Št. 1 - 3. januar 2002
34
NASVETI
ZDRAVNIK SVETUJE
Varujmo zdravje s
prehrano in zdravili
Zdrava in polnovredna hra-
na je pomembna za preven-
tivo bolezni srca in tudi za
preprečevanje rakastih in pre-
snovnih bolezni. PraAilno iz-
brana hrana znižuje maščo-
be in holesterol v krvi, tele-
sno težo, krvni tlak in krvni
sladkor. Poznamo veliko diet,
najbolj znane so diete, ki jih
priporoča ameriško kardio-
loško združenje (AHA).
AHA priporoča dieto 1 stop-
nje vsem srčnim bolnikom a
tudi zdravim. Dieto 11 stop-
nje priporoča ljudem z obsto-
ječo boleznijo ožilja ali po-
višanim holesterolom. Med
diete, ki se jih priporoča, so-
di tudi Mediteranska dieta, a
tudi Dash, žitna in Ornish die-
ta, ki vse zmanjšujejo tvega-
nje za ponovni infarkt.
Različni dodatki v prehra-
ni imajo pomembno vlogo v
presnovi maščob (omega 3,
lecitin, vlaknine...). Ker raz-
lični proizvajalci in samozva-
ni zdravilci priporočajo zdrav-
ljenje povišanih maščob v kr-
vi z različnimi pripomočki,
kot je česnova tinktura in dieta
s pitjem jabolčnega kisa, smo
opravili kontrolno raziskavo
o stanju holesterola in maš-
čob v krvi pri bolnikih s po-
večanim holesterolom v kr-
vi. Holesterol so pred tem us-
pešno znižali z zdravili, ki jih
poznamo pod skupnim ime-
nom statini.
Po znižanju holesterola, (ta
se je z zdravili znižal na 5.8
mmol /1), so se vsi bolniki
prehranjevali po dietnih na-
vodilih za srčne bolnike, po-
leg tega pa so uživali še če-
snovo tinkturo s Kozjanske-
ga ter pili domač jabolčni kis
(po navodilih proizvajalca).
Po treh mesecih smo pri bol-
nikih ponovno določili nivo
holesterola in maščob v krvi.
Opravili smo tudi primer-
javo teh rezultatov z rezultati,
ki smo jih dobili ob prejšnji
raziskavi ob držanju stroge va-
rovalne diete, ki jo bolnikom
z ishemično boleznijo in hi-
perlipidemijo priporoča zdru-
ženje kardiologov. V program
stroge varovalne diete je bilo
vključenih 150 bolnikov. Dieta
je nadzorovana in kontrolira-
na tudi v Zdravilišču Šmarješ-
ke Toplice (70% ogljikovih hi-
dratov, 20% maščob, 10% be-
ljakovin rastlinskega porekla
in 35 g vlaknin). Pripravljena
so enotna navodila. Žita in vsi
dodatki so pripravljeni v enot-
nih paketih. Hrano so bolniki
pripravljali po enakih recep-
tih.
Rezultati zadnje raziskave
so bili presenečenje za prei-
skovance, a tudi za nas, ki
dolga leta zdravimo te bol-
nike.
V znani študiji z Varoval-
no dieto je bila povprečna
vrednost holesterola pred te-
stom 7.6 mmol/1, po testu pa
6.1 mmol/1. Trigliceridi so
padli s 3.4 na 1.9. Krvni slad-
kor je padel s 6.1 na 5.8
mmol/1.
Pri »zdravljenju« 12 bolni-
kov s česnovo tinkturo in ja-
bolčnim kisom pa je bil hole-
sterol pred testom 5.9 mmol/
1, po testu pa 8.5 mmol/1. Tri-
gliceridi so se povečali z 1.2
na 2.5 mol/I, krvni sladkor
pa s 5 mmol na 5.2.
Zaradi tako jasnih rezul-
tatov in, da preprečimo ško-
dljivo samozdravljenjeali ne-
kontrolirano zdravljenje pri
zdravilcih, moramo vse te re-
zultate oceniti in jih posta-
viti na pravo mesto.
Varovalna dieta, ki smo jo
uporabili pri bolnikih s hi-
perlipidemijo je enostavna in
omogoča zelo dober uspeh
zdravljenja z dieto, znižanje
holesterola v krvi tudi tistim
bolnikom, ki zaradi stranskih
učinkov zdravil ali zaradi dru-
gih okvar ne smejo uživati sta-
tinov niti v kombinaciji z dru-
gimi zdravili.
Na drugi strani pa je razi-
skava tudi pokazala (čeprav
je bilo število preiskovanih
bolnikov na srečo majhno),
da zdravljenje z navedenimi
aternativnimi zdravili (česno-
va tinktura, jabolčni kis), ne
daje takšnih rezultatov, o ka-
kršnih se govori. Večina bol-
nikov je ob kontroh še pri-
pomnilo, da se je povečalo
število napadov bolečine v pr-
sih, pa tudi nepravilno in pre-
komerno bitje srca.
Zato smo za vse bolnike
ponovno uvedli zdravljenje
s statini in varovalno dieto,
saj je v številnih študijah do-
kazano, da le kontrolirano vo-
denje hiperlipidemije daje za-
res ugodne rezultate, ki omo-
gočajo, da se z znižanjem ho-
lesterola v krvi zniža število
bolnikov z ishemično bolez-
nijo srca, število infarktov,
nenadnih smrti, ponovnih
operacij na srcu, ter podalj-
ša življenjska doba.
Zato priporočamo, da se
zaradi preprečevanja zaple-
tov in, da se prepreči napre-
dovanje arterosklerotskega
procesa pri zdravljenju po-
večanega holesterola v krvi,
a tudi maščob, posvetujemo
s svojim zdravnikom, ki poz-
na učinkovite diete in moder-
na uspešna zdravila, in se ne
zdravimo po nasvetih, ki ne
prenesejo strokovne kontrole
oziroma kritike.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik svetu-
je.
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Pravilno shranjevanje piškotov
Pravzaprav je potrebno
kar malo discipline, da lah-
ko sveže, dišeče in hrust-
ljave shranimo in jih kar
takoj ne pojemo, ker so pač
takooo dobri. Potrebno jih
je shraniti v kovinskih
škatlah, nato pa dati v hla-
den prostor. Da bodo piš-
koti hrustljavi ravno tako
kot prvi dan, se je potreb-
no skrbno držati nekaj pra-
vil.
Nekaj
nasvetov
Prvo pravilo je dobro za-
prta škatla. Lahko pa jo na-
domestimo s steklenim ko-
zarcem in pokrovom z navo-
jem.
Vsako vrsto piškotov je po-
trebno shraniti v svojo škat-
lo.^
Škatlo je potrebno prej
skrbno oprati z vročo vodo
in jo nato osušiti. Nato jo je
potrebno še obložiti s peki
papirjem (pergamentnim).
Piškoti naj bodo popolno-
ma ohlajeni. Npr. okras mo-
ra biti popolnoma suh. Da bo-
do piškoti ostali čim lepše
okrašeni, med plasti dajte po
list papirja.
Suho pecivo bo ostalo sve-
že celo dva do osem tednov,
če bo shranjeno v hladnem
prostoru. Piškote, ki vsebu-
jejo veliko maščobe, npr.
marcipanovi, je potrebno
shranjevati v posode za za-
mrzovanje in nato hraniti v
hladilniku, toda ne več kot
en teden. Piškotov s čokola-
do pa nikar ne hranite v za-
mrzovalnih posodah in nato
v hladilniku, sicer bodo po-
siveli. Vse druge piškote pa
lahko tudi odlično zamrzne-
mo.
Medeni piškoti teknejo še
posebej dobro, če najprej dva
do tri tedne stojijo. Takrat še-
le dobijo tipičen okus. To vr-
sto piškotov je potrebno pu-
stiti vsaj en dan odprto, tako
da se zmehčajo. Nato jih lah-
ko hranimo v porcelastih po-
sodah. Da bo medeno peci-
vo še sočnejše, dajte v poso-
do svežo pomarančno rezi-
no. Ko postane suha, jo za-
menjajte.
Če postane pecivo trdo: piš-
koti bodo spet krhki, če bo-
mo na papir položili dva krh-
Ija jabolka ali pa, če boste po-
sodo prekrili s krpo, ki ste jo
napojili z rumom in nato po-
krov zaprli. Pecivo iz listna
tega testa in kuhanega testa p
je najbolje ponuditi sveže.
NINA STERGAl
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
»Rojena sem 2.12. 1952.
Zaposlena od 1.3. 1970 do
4.9. 1975, ter od 1.12. 1976
dalje neprekinjeno vse do
danes. Vmesno obdobje
sem prekinila zaradi vars-
tva otrok. Rodila sem dva
otroka. Sem invalid II. ka-
tegorije. Ali je kakšna mož-
nost delovnega presežka
pri podjetju glede na to, da
sem invalid, če se ne bom
mogla invalidsko upokoji-
ti, kajti ne morem več dela-
ti in sem veliko v bolniškem
staležu.«
Delovni invalid je oseba,
pri kateri je ugotovljena po-
polna izguba delovne zmož-
nosti, kar ima za posledico
invalidsko upokojitev. Enak
izraz se uporablja tudi za ose-
bo, pri kateri je zmanjšana
delovna zmožnost za delo na
delovnem mestu, na katere-
ga je bila razporejena pred
nastankom invalidnosti.
Če ima delovni invalid
zmanjšano delovno zmož-
nost, to pomeni, da je tudi
preostala delovna zmožnost
zmanjšana, pa naj gre za
opravljanje svojega ali dru-
gega ustreznega dela. Glede
na preostalo delovno zmož-
nost se lahko delovni invali-
di razvrščajo v 11. oz. 111. ka-
tegorijo invalidnosti in lah-
ko pridobijo pravico:
•	do dela s skrajšanim de-
lovnim časom;
•	do razporeditve oz. zapo-
shtve na drugem ustreznem
delu;
•	da poklicne rehabilitaci-
je ter
•	do ustreznega denarnega
nadomestila.
Pišete, da ste delovni in-
valid II. kategorije, kar po-
meni, da je pri vas ugotov-
ljena zmanjšana delovna
zmožnost, oz. da glede na
preostalo delovno zmožnost
delate s skrajšanim delovnim
časom (npr. štiri ure dnev-
no) ter morda prejemate tu-
di nadomestilo manjše pla-
če na drugem ustreznem de-
lu.
Smisel razvrstitve delovnih
invalidov v II. oz. III. kate-
gorijo invalidnosti je, da še
vedno kljub zmanjšanju de-
lovne zmožnosti lahko oprav-
ljajo neko pridobitno delo na
svojem ali drugem ustreznem
delu. Zakonodaja ščiti tovrst-
ne zavarovance, kajti delov-
no razmerje jim ne more pre-
nehati iz naslova tehnološke-
ga viška, razen če to izrecno
želijo.
Nezdružljivo je dejstvo, da
bi imeli delovni invalidi
ugodnosti pri upokojevanju,
če bi jim delovno razmerje
po njihovi volji prenehalo iz
naslova tehnološkega viška.
V	primeru poslabšanja va-
šega zdravstvenega stanja, po-
tem ko ste glede na preosta-
lo delovno zmožnost že za-
čeli opravljati svoje oz. dru-
go ustrezno delo, lahko po
šestih mesecih ponovno za-
prosite za predstavitev pred
invahdsko komisijo, ki bo
lahko glede na novo stanje
ugotovila popolno izgubo de-
lovne zmožnosti, posledica
pa bi bila invalidska pokoj-
nina.
Če bi bila ocena invalid-
ske komisije drugačna, se lah-
ko starostno upokojite, ven-
dar kot delovni invalid ne uži-
vate ugodnosti glede pogojev
in odmere upokojitve.
Ob že izkazani pokojnin-
ski dobi bi se lahko predvi-
doma starostno upokojili
maja 2009, takrat ko bi do-
polnili 37 let pokojninske do-
be, če bi seveda bili ves čas
do upokojitve zaposleni oz
zavarovani.
V	pismu ste zapisali, da ste
prekinili delovno razmerje
zaradi varstva otrok. Veljav-
na zakonodaja s področja pol
kojninskega in invalidskeg
zavarovanja določa, da se|
zavarovalno dobo šteje tudj
čas skrbi za otroka v prven
letu otrokove starosti dj
31.12. 1999, če v tem čas|
oče ali mati ni bil zavarovan
na drugi podlagi, če je bj
otrok v tem času državljan
Republike Slovenije in če j(
bilo njegovo stalno prebiva-
lišče v Republiki Sloveniji
Ob izpolnjevanju vseh zal>
tevanih pogojev se vam lah.
ko v skupno pokojninsko do-
bo doda še dve leti zavaro-
val ne dobe iz naslova skrbj
za otroka.
Naj ne bo odveč opozori-
lo, da je potrebno na Zavo-^
du za pokojninsko in inva
lidsko zavarovanje vložiti sa-
mostojni zahtevek za vštetjf^
omenjene dobe.	|
Ob novem dejstvu vašfj
skupne pokojninske dobe, k:|
bi vključevala tudi čas dvelij
let skrbi za otroke, se bi lah-
ko predvidoma upokojili ok-i
tobra leta 2007 upoštevajoči
znižanje starostne meje za Itj
mesecev iz naslova dveh otrd'
pod pogojem, da je vsak otrol
državljan Republike Slovenije,
za katerega ste skrbeli ali gaj
vzgajali vsaj pet let.	j
Nov zakon o pokojnini
skem in invalidskem zava;
rovanju, ki velja od 1. ja,
nuarja 2000, je prinesel \
slovenski pokojninski sil
stem veliko sprememb. Če
prav se bodo določila zako^
na uveljavljala postopoma
v naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil.
Na vaša vprašanja zato od
govarja Peter Šalej, vodja
oddelka za pokojninsko il
invalidsko zavarovanje pil
celjski enoti ZPIZ.
Št. 1-3. januar 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
35
Št. 1-3. januar 2002
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 1-3. januar 2002
INFORMACIJE
37
Št. 1-3. januar 2002
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 1-3. januar 2002
39
INFORMACIJE
St. 1 - 3. januar 2002
40
FOTOREPORTAZA
Št. 1 - 3. januar 2002