Tržaške vesti. —t— Pravljfca o treh urah reč. Ožitanje neprevidne člankarice G.-eve, da učiteljice trž. okolice nveč" delajo, nego ojihovi kolegi in to, natanko izračunjeno, tri tedenske ure več, je, kakor smo že omeoili, na jako šibkih nogab. Ali ker mi ničesar ne trdimo, za kar bi tudi ne znali navesti trdnih podatkov, hočemo daues na podlagi uradne statistike za šol. leto 1908.—09. (za leto 1909.—10. še ni izdana) pretipati kosti oni pravljici o treh urah. V trž. okolici poučuje v razredih 38 učiteljev in 45 učiteljic. Med te ne uštejerao seveda štirih voditeljev večjih šol, ki so zaradi obiliee pisarniškega dela oproščeni vsakega pouka v razredih. Na oraenjene učne 08tbe odpade, ako odbijemo posebe plačane ure verouauka, ki ga poučujejo tuintam tudi učitelji, 1915 tedenskib. učnih ur, ia sicer 858 na ucitelje, 1057 na učiteljice. Navadna divizija nam sedaj pokaže, da odpade povprečno tedenskib ur 227, na učitelja in 237, na učiteljicov trž. okolici. Od ouih 3 ur več sta skopneli tedajže 2/3. Ear še ostane kot plus na račun učiteljic, (t. j. ena ura) pa se izenači s tem, da od 45 učiteljic poučuje le aedem v višjih razredib (IV. in V.), ostalib 38 pa v nižjih, kjer je manj popravljanja nalog, ali celo nič, in manj muke za disciplino. Od 38 ueiteljev pa poučuje 23 v višjih razredih in le 15 v nižjih (y prvem tazredu poučujejo le štirje učitelji; učiteljic pa 15.) Naiavno je tedaj da učiteljicam nalagajo ženska ročaa dela v razredih, da se delo in trud in uporabljeni čaa kolikor toliko izenačijo pri obeh spolih učnih oseb. Ali hočemo iti še dalje. Tržaške tovarišice zahtevajo, da se po vseh šolah nastavi ueiteljice ročnih del. Toje pravična zahteva in mogofe bodo z njo v doglednem času piodrle. Pravična je zahteva pa le s pedagoškega stališča, a ne s stališča onih famoznih „3 ur več"; pravična ravDotako, kot zahteva po apecialistih za rissuje, petje itd. Če se učiteljicarn to posreči, jim odpade tedensko okolo 160 ur, t. j. 37, ure na učiteljico na teden. Potera bi naše tovarišice ,,delale" (po G.-jevi) le 20 ur na tedeD, in njihovi tovariši 22V, (povprečno). Za to predoost pa menda ne bodo zahtevale enakih plač^ z učitelji, obdaroyanimi z družino itd. itd. člankariea G.-evaje vse to stremljenje trž. tovarišic (tozadevni memorali leže že na magistratu) ali utajila ali ni vedela o DJera, drugače bi se tako ne bahala z onirai tremi urami dela več, ki — ne eksistujejo. Oe se pa nastavijo učiteljice rožnih del, potem pa — potem zagovarjamo rai našo višjo plačo lahko z več ur tra- jajočim delom. Aut — aut! Že to kaže površnost člankarice in piškayost njenih argumentov. Hvala Bogu, da znamo še račuaiti. Ia vkljub rezultatom tega računa, je naša trž. učit. organizacija najtoplejše podpirala zahtevo naših tovarišic za ustanovo učiteljic ročnih del. Nismo je ne smešili, ne podcenjevali. Ce pa naše tovarišice dosežejo to (tudi z našo pomočjo), potem naj si vzamejo y pretres tudi sledeče razmerje: učiteljica : 20 ted. ur = učitelj : 227, ted. ur. Nadaljne korake do izenačenja plač z učitelji pa n a j postavijo na temelj povsem drugih argumentov, negoli jih je podala G.-eva. Tržaški tovariši. —t— Manifestaeijskl shod tržaških SloTencev v vseučiliški zadevi se je vršil preteklo nedeljo ob ogromni udeležbi. Na shodu sta govorila dr. Vilfan y iraenu politiškpga društva »Edinost" in državni poslanec dr. Eybar. Na shodu je bila sprojpta naslednja resolucija: BTržaški Slovenei, zbraui dne 19. junija 1910 v Narodnem domu v Trstu odklanjajo očitanje, da nasprotujejo kulturuim zahtevam drugega naroda, katere so obrekovalci sami pouižali v predmet politiške kupčije ; poudarjajo svoje zahteve po sloveuskih ljudskih šolah za tisoče slovenskih otrok v Trstu, po sredujih strokovnih šolah in po slovenskem vseučilišču; odobvujpjo stališče „Jugoslovanske zveze" in složno postopanje državnozborskih poslancev, ki ne dopuščajo, da se na šolskem polju da Dasičenim zatiralcpm edino, kar jira manjka, dočirn odrekajo oni, ki se danea upa.jo v imenu kulture obsojati Slovence, tem poslednjim najelpmeutarnejše na kulturnem polju; izrekajo državnemu poslancu Eybafu zaupanje ter ga pozivljajo, naj s tovariši vred nadaljuje zapričeti boj : za kulturo in pravico slovenskega naroda." Ta resolucija je bila sprejeta z groraovitira ploskanjera. K resoluciji se je oglasil za bpsedo dr. Joss. Mandic in predlagal, naj se pooblasti politiško društvo BEdinostu, da naj pošlje na BSlovaosko Eaoto" brzojavko, v kateri izražajo tržaški Slovenci željo in pričakujejo, da bodo v tem tako važnern vprašanju vsi avstrijski Slovani ia zlasti Cehi podpirali Jugoslovane in še posebe tržaške Sloveuce. Dr. Eybar je predlagal, naj se pošlje enako brzojavko tudi BPoljskemu kolu", ker so Poljaki, žalibog, ravno taki afaristi, kakor Italijani in se ne brigajo za druge Slovane. Oboje je bilo z odobravaojem sprejeto. —t— Za šolo na Opčinah. Mestni magistrat je predlagal mestnemu svptu nakup parc. 2449 na Opčinah v obsegu 1882 štirjaškib sežojev in to za ceno 30.500 kron kot stavbišče za gradnjo novpga šolskpga poslopja na Opčinah. Svet. tov. F e r 1 u g a je mestnemu svptu toplo priporočil, naj sprpjrae predlog magistrata. Obenem je izrazil željo, da bi prišle čimprej na vrsto tudi druge šole v okolici, namreč v Gropadi, Eocolu in Sv. M. Magd. Predlog magistrata je bil enoglasno aprejet.