Št 82.
Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt (»nijpmana ali v Gorici na dom po8iljana:
V86 leto      ........In K
'.'•...........m •
»i,...........r> >
posamične Številke stanejo 10 vin.
„S06a'* ima nasNlnje kradne priloge: Ob no-,cm letu ..Rattpot po Soriškem in GradiJeanskeio" in .ialipet po IjnMJaai in taanjikjti,mesijJC\ *»Jjecha. trat v letu ..Voiai rec* tcleutc, paraffcovl* pošteii"* t«s".
Karoinino sprejem« aprarništvo v Gosaki ali« § te«, 7 I- nadstr. * »Goriški Tiskarni« A. Gabršo&k U m»MU brei deposUne aaroSnine se ae oitramo
Oglasi in poslanice se računijo po IVtit-vrstah c> ..ukano I-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krar*!f ¦ *t vimia rr--a. V«*krat po dogodfei. Večje črko po prostoru. — — Kekiatue i« «p»« v nredbi&kero dt>iu 30 v vrsta. 2a obliko in wbu30 oglato* odMaiijaruo vsako ©di»»vornait.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v torek dne 14. julija 1908.
Tečaj XXXVIII.
«Vb« ti narod, svobodo In napredek!«   Dr. K. Lavriž.
Uredništvo
so nahaja v Gospo3':i ulioi 3t. 7 v Gorioi v I. nad.tr. Z urednikom jo mogoč* 3 govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne tor od  9. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. TJpravnlStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnlno in oglase Je piaJatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo, ¦ Naročnina, reklamacije in drage redi, katere ce »padajo  v  delokrog  nrednigtva,   naj  se pošiljajo   le opravniStvn.                                               ¦
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCe« vsak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60.
»SoBa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski * ul., Jelhisu* v Nunski al., Ter. Leban na tekaliSSu Jos Verdi., Peter Kiobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt. v po kopališcni ulici, 1. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulioi St. 22; v Trstu v tobakaroi Lavrenfiifi na trgu dolla Casorma.
— TaUfoa it. 83.
»Gor, Tiskania« A. GabtSželt (odgov. J. Fabčio) tiska in zal.
Čisti računi.
V nedeljo so &#» rufuni sčistili, Mi smo -tcer ves fas govorili resnico ter označevali račune prav, aii Lahi so govorili baL aa-j.ruUio. V nedeljo pa so s*» stišiili računi lu-proti vsej javnosti, da vidi jasno {»red -eboj, kako je soditi dogodke v Gorici od '¦iukoStuega jKmedeljka dalje.
I, a hi s o b i 1 i v n e d e 1 j o m i r u i zato je bil mir }>o ulicah ter se je vržila kolesarska veselica nemoteno. V obihMii šle viki siji sli Slovenci v nedeljo popoldne po 'lekaliSvih, kjer so bili m binkoStui jionede ij»«k napadeni, fl»irno proti Velodromu. Lackih •ii>nion>iruiiioY su bilo uikjeri
Kdo torej dela nemir v <>ori«"i.' Kdo izziva'.' Slovenci ne. Slovenci so mirni. Tisti, ki delajo nemir, j«o Lahi, listi, ki izzivajo, so Lahi.
t V Lahi mirujejo, pa j*' mir! To stoji pribito!
Politična oblast ne jo trudila na ve itaciue, da bi mo^la dokazati, da so Slovenci i m vati in runiietji miru, toda tu se jej p.>-rečilo. V nedeljo je dobila t,i\ j.voje prizadevanje $K>iteuo lekcijo, iz. katere se go-podu •.u glavarstvu lahko kaj nam'i.
Lahi so kričali, da Slovenci izzivajo i«'r ¦iejajo nemir, v nedeljo pa so Lahi mirovali, In glejte, lep mir je bil v Gorili. Lmevnu, :;;-r Slovenci ni^o imeli nikake^a izzivalni::,! namena, ne v nedeljo in no o Binkoštih, S i>'m, da so mirovali, pa so poka/aH Lihi, da ta-o imeli prav o ilinko-tih, ko n> napadali .-!ov«"nre, obriti ?•(> tako sami sebe ia ob>o-j'-no je a tem vso tisto grdo bandii^lvo. katero je divjalo po tlorici o UinkoAiih.
Seveda je tM.-to v redu, in nimamo r.ic {¦roti temu, da je l/d mir v nedeljo. Ali Luku i.i bito moralo biti že na hiukoMui ponedeljek, pa bi si bili prihranili -kodu in ¦ lamažo.
Lah i &o »Mozovit o b 1 a m i r n n i,
Tisrn o tiinko$>tih m* kričali na v«» ^rla, 'ia je  Ja^tvo  »»oriee   v   nevarno.-ti.   da   treba
braniti to laStvo, Čez aesoc dnij pa jim je tako malo mar za lakvo (»orice, da ae nift vef nočejo boriti m lafttvo, marveft *• skrili «o Fe ter ptHtili v miru prav tiste Slovence., kateri ^ m« jim zdeli o llinkoštih tako strašno novarni la^tvu tlorice. (»MiieSili so so tako, da mora vsakdo le s pomilovanjem zreti na nje. Sledi j»» iz. njihovega mirovanja v nedeljo, da laitvo tiorice ni nit vredno. Prej taka uuema. sedaj popolna brezbrižnost. Ali ne čutijo, kako so vrjjji v stran laStvo (Jo-rire, za katero so toliko noreli V Sicer sorto-rili H*io prav, ker laAtvo (iorbv ni vredno pi.tkavfna oreha toda »trafltio so se osmešili, liaruut ^ledr laziva tiorice vo torej tudi očiščeni.
KakSui stojijo torej Lahi pred namiz Ponižani, poražeai, pobiti.
/a lopov stva na hinkuštui ponedeljek sum jih olepli z, bojkotom, iu rezultat je ta, da so vrgli >ucd staro sam lafttvo (Jorice, pri-;.nali, da so oni sami izzivati in pretepati, Hovimico (»a so pu.stili na miru in v (iorici se je nemoteno vršil« ua&a fiportna prireditev, ki je bila pred me-eceni duij fe tako .strašno nevarna luškemu značaju ta-ke^a ^ori^ke^a me>ta!
Na jie;iem ittiu /, računi, ki so za Lahe zaki*U>i, za nas pa kažejo pridobitve. Vzeli smo jim tudi mestno zastavo. Kar sama oh sebi j(< prišla med mestne Slovence misel : razobesiti mestno zastavo belo modro caj je vetji kos UB-e zastave, nedostaje le Se rdeče barve - ter ptijieti si tia pr>i znal' belo modri. To se je zgodilo in to je za na- pridobitev. Mi smo meščani kakor Lahi ter priznavamo mestno zabavo tudi za svojo. Doklej š<' ni vihrala nikdar na slovenjih veselicah v mestu, odslej |.;i bo veduo. Naša je tako, kakor iaska; s-kupna nam je mes.tua za-lava. Ali je Lahom to f/av ali ae, to nas čisto nit ne bri^a.....
Z računi srno zadovoljni. i're,l javnostjo stoji odkrito la>ko početje in naS položni je očrtan tako, da gledamo mirno v bodr»<'-nosi. Naša pota so dobra ie. vedejo k pravemu cilju.
Mi Kremo naprej!....
Kojesarsice slavnost y Gorici
Pred dirko.
V   soboto zveter smo titali v BCorrieruu: „11 luogo di riunione per i cittadini, sia do-mani domeiuoa 12 corrento nel i»omeriggio al (Jiardino pubblico". Ta stavek je napovedal mir za nedeljo.
V   nedeljo dopolndne jo kazala Gorica svoje uavaduo lice. Po ulicah je bilo le malo gibanja, ker je pritisnila sloveča goriška vročina in ker ko ob nedeljah prodajalne zaprte v mesecih juliju in avgustu. Proti U. uri je postalo živahnejše, kajti prišli m kolesarji iz Trata iu na vrtu hotela Jelen" ne je v t.sil rMiiiimeu koncert. Lepa družba se je zbrala lam in vladalo je živahno vrvenje. Kolesarjev iz Trsta je bilo okoli 10, vseh TrŽa-čanov, katerih je prišlo mnogo popoludiie, je bilo nad tod.
Nad vhodom v hotel n.leleii" je vihrala mestna, belo modra zastavit, istotako nad kavarno ,(Vntrnl", kjer jo bilo živo, zlasti okoli druge iu tretje ure. Potem se jo začelo občinstvo shajati mi Velodromu. V dolgih vrstah so šli po Tokulistu Verdija iu Fr. Josipa proti Velodromu. Povdodi je vladal mir. Pred sloveto kavarno nKuropnu na Travniku ni bilo Ijmlij, le p.-i vratih jih je par kukalo nasproti kavarni „Centralu. Na Tekalifičih je bil mir, iu pred Gledališko kavarno je sedelo le par gospodov in dam. Laških demonstrantov ni bilo nikjer, sploh skoro nobenega Laha ni bilo na ulicah, Nit se ni zgodilo, iu orožniki in redarji, ki so bili postavljeni na poti proti Velodromu, niso imeli drugega posla nego premišljevati, kako peče goriško solnce.
Pardon ! Nekaj je vendarle bilo. Pred (iledalisko kavarno je stal tik redarjev M u-l i 11; v sin, ki se je odlikoval o Binkoštih v prvih vrstah demonstrantov, ter gledal, če imajo Slovenci kako slovensko znamenje, tinlo je gledal Muličev, iu ko je prifslo med drugimi par Slovencev z malimi slovenskimi znaki na prsih,   je   ukazal   sneti jih;  in re-
darji so jih potrgali s prsij. Čemu to? Radi Muliča V Mislimo, da bi bilo to početje prav lahko izostalo 1 Zdelo so je kakor izzivanje!
Pred „VelodroinoraM ia v »Velodromu" je bilo po tretji uri že živo. Ponosno so vihrale zastave, nad vrati pa je blestel kolesarski pozdrav »Zdravo" l V Velodromu so vihrale mestne, deželne pa tudi slovenske zastave, seveda je bilo te trwa postaviti tako, da bi ne bodle v oči kakega Laha, ki bi a kritičnim očesom opazoval Velodrom, Občinstvo se je v Velodromu lepo razvrstile okoli in okoli, vse 'je bilo polno, du je bil pogled na pestro množico krog in krog Veledroina naravnost čarovit. Okraski, muzej, menažerija, barake itd., vse jo bilo odi-čeno po naše. Občinstva iz mesta in z dežele se je nabralo okoli 6000. - Kolesarji so pridno Švigali sem in tje, dirkači pa se pripravljali na dirko.
Opažalo se je posebno mestni grb, ovit v dve slovenski zaBtavi.
Dirka.
Težko je pričakovalo občinstvo, da prične vBuored. Ko jo pričel, je ylodala med občinstvom velika živahnost in veliko zanimanje. Vrfiila so je dirka po objavljenem vsporedu, in sklep jurije je ta-Ie:
I. Tekmovalna brzohoja (6 krogov ™ 2000 m, maksimalni čas 13 minut): 1. Ivan Per ko — Trst, dospel na cilj v 9T>7«; 2. Edvard Busjan — Gorica, v 10*38«; 3. Anton Vuga — Solkan, v 11'.
Darila so tri: I. zlata svetinja, H. velika srebrna svetinja, III. mala srebrna svetinja. Prvi jo dobil So palico s srebrnim ročajem in napisom: Najboljši pešec I. narodne dirke.
H. Dirka juniorov (3 kroge = 1000 m, maksimalna vožnja 5 minut): 1. Josip Makarovič — Solkan, dospel na cilj v 1'32"; 2. Josip Modrijan — Trst, v 1'SG"-, 3. Božidar Potočnik — Prosek, v l'42\
Darila: velika srebrna svetinja, mala srebrna in bakrena svetinja.
III. DruSt.vena dirka „Balkana (3 kroge =  1000 m,   maksimalna vožnja 3
Dvajset let pozneje.j
Nadaljevanje
«= „Treti mušketirjev". =*=
Frencotki spisal:
=   ALBXANDRfi  DUMAS.   =====
(Dalja)
—  Je dospel brez posobnih dogodkov. V Cours-la-Reine daka na Vaše Veličanstvo.
—   Toda v katerem vozu se odpeljemo ?
—   Poskrbel sem za vse, spodaj že fcaka kočija na Vale Veličanstvo.
- Pojdiva h kralju!
D' Artagnan so prikloni ter gre za kraljico.
Mladi Ludvik je bil le oblečen, izvzemši čevlje in suknjo; pustil je, da ga je Laport« oblekel, a čudil te je na glas temu ter ga obsipal z vprašanji, na katera je odgovarjal Laporte samo s temi besedami:
—   Sir, kraljičino povelje je tako.
Postelja je bila odgrnjena, in videlo se je kraljevo perilo, tako obrabljeno, da je kazalo mestoma že luknje.
To je bila zopet priča Mazarinove skoposti..
Kraljica vstopi, d' Artagnan ostane na pragu. Ko zapazi deček kraljico, se izvije Laportu iz rok ter steče k njej.
Kraljica migne d' Artagnanu, naj pride bliže.
D' Artagnan jo slr.ša.
—   Sin moj, pravi Aaa Avstrijska ter pokaže na mirnega mušketirja, ki je stal tu odkrit,   glej,  to je
I gospod d'Artagnan,  ki   je  hraber  kakor eden   onih ;           -   Ali mi dovolite, Veličanstvo, da dajani pri celi
'starih  junakov,  o katerih tako radi  slišite, da vam|tej stvari povelja v vašem imenu?
pravijo moje daroe. Zapomnite si dobro njegovo ime in poglejte ga dobro, da ne pozabite njegovega obraza, zakaj nocoj nam stori veliko uslugo.
Mladi kralj vpre v Častnika svoje veliko, ponosno oko ter ponovi:
-¦•- Gospod d'Artagnan?
—   Da, moj sin.
Mladi kralj dvigne počasi svojo majhno roko ter jo ponudi mušketirju; ta poklekne z eno nogo na tla ter jo poljubi.
—¦ Gospod d' Artagnan, ponovi ie enkrat Ludvik ; prav, milostljiva gospa.
V tem trenutku se začuje neko iumenje, ki je prihajalo vedno bliže.
-- Kaj je to? pravi kraljica.
—   O, o! odvrne d'Artagnan ter napne hkratu svoje tenko uho in svoj bister pogled, to je ljudstvo, ki revoltira!
—   Bežati moramo, pravi kraljica.
—   Vaše Veličanstvo mi je izročilo vodstvo te zadeve : ostati treba in zvedeti, kaj hoče to ljudstvo.
—   Gospod d' Artagnan !
—   Jaz hočem biti odgovoren za vse.
Nič se ne rodi hitreje nego zaupanje, kjer je na mestu. Kraljica, ki je bila sama polna moči in poguma, je čutila pri drugih ti dve čednosti v najvišji meri.
—   Storite, kakor veste, mu pravi, zanašam be na vas.
—   Ukazujte, gospod. - Kaj pa hoče zopet to ljudstvo ? vpraša kralj,
—   Videli bomo, odvrne d' Artagnan. Nato odide naglo iz sobe.
Ropot je naraščal, zdelo se je, da je objel vso kraljevo palačo. Slišati je bilo klice, katerih pomena ni bilo mogoče razumeti.. Jasno je bilo samo to, da pomenja to vpitje vstajo. Kralj, na pol oblečan, kraljica in Laporte so ostali vsi, kakor so bili, skowo nepremično na mestu ter poslušali in čakali.
Comminges, ki je bil ta večer na straži v kraljevi palači, je prihitel; imel je na dvoriščih in po konjušnicah kakih dvesto mož, ponudil jih je kraljici na razpolago.
—   No, pravi Ana Avstrijska, ko je videla, da se je vrnil d'Artagnan, no, kaj je?
—   Milostljiva gospa, razširila se je govorica, da je zapustila kraljica palačo ter odvedla s seboj kralja, in ljudstvo hoče dokazov, da to ni res, sicer grozi, da poruši kraljevo palačo.
-- O, to je preveč! vsklikne kraljica, in dokažem jim, da nisem odšla 1
D' Artagnan je videl kraljici na obrazu, da namerava dati kako nasilno povelje. Približa se jej ter ji pravi tiho:
—   Veličanstvo, mi še vedno zaupate? Pri tem glasu se kraljica strese.
—  Da, gospod, zaupam vara popolnoma... Recite.
(Dalje pride.)
minute): 1. Jo8ip Modrijan — Trst, dospel na ciljvl'4l8; 2. Božidar P o točni k — Prosek, v l'42tt; 3. Evgen Vižin — Trst, v 1*47 \
Darila: zlata svetinja, velika srebrna in mala srebrna svetinja.
IV.   Društvena dirka ..Gorica" (8 kroge = 1000 m, maksiraalnn vožnja 3 minute): 1. Jos. Mak ar o vi 6 — Solkan, dospel na cilj v 1*31"; 2. Edvard Ru s j a « — Gorica, v 1'34"; 3. Anton Mozetič — Solkan v 1'35".
Darila: zlata, velika srebrna in mala srebrna svetinja. Prvi je dobil Se trak z napisom : Prvak kolesarskega društva /»orlci*.
V.  Dirka hitrosti (1 krog 333 m, maksimalna vožnja 28 sekund): Edvard Rusjan, dospel na cilj v 28 sek,, iz Gorice (edino darilo).
Darila: zlata svetinja, dar g. predstd-nika kolesarskega društva »Gorica", Rod. Drufovka.
VI.    Narodna dirka (3 kroge » 100U m, maksimalna vožnja 2 min i: 1. Jos. Modrijan — Trst, dospel na cilj v 1'37"; 2, Anton M ose tU — Solkau, v J'SO"; 3. Evgen Vižin — Trst, v 1M0".
Darila: zlata, velika in mala srebrna svetinja.
VIL Glavna dirka (10 krogov ~ 3333 m, maksimalna vožnja 8 minuti: 1. Edv. Rusjan — Gorica, dospel na cilj v 617"; 2. Jos. Makarovifc — Solkan v 6*17V- 3. Jos. Modrijan — Trst, v 618«.
Darila: zlata, velika srebrna in mala srebrna svetinja.
Po končani dirki so nastopili vsi zmagovalci ter napravili 1 krog.
Pripomniti moramo tu, daje pred in med dirko godba tukajšnjega pešpolka št. 47. »vi-rala prav dobro razne slovanske pesmi, med njimi našo „Hej Slovani!"
Po dirki.
Pirlčel je ples, ki se je razvil prav živahno, občinstvo je posedlo okoli miz, mal del občinstva pa je odšel domov. Lepo je bilo videti pestro občinstvo, kaka se je prijetno zabavalo. Srečkanje za novo dvokolo, vredno 300 K, se je vrSilo ob splošnem zanimanju. Kolo je dobil g. Ivan Likar, notarski uradnik v Gorici, Itazni pevci se peli, zvečer pa so letali v zrak umetnini ognji, nasproti na Kalvariji pa je tudi pekalo iz raket in bomb. Umetalne ognje je proizvajal znani naš pvrotehnik Perdo Makuc. Posebno lepo je bilo kolo s kolesarskim grbom. G. Makuc je vreden vse pohvala.
Tržaški gostje so odhajali, drugo občinstvo pa je ostalo še na Velodromu v prijetnem hladu poletne noči. — Ves čas je vladal mir in red.
Končno moramo omeniti, da so prodajale cenj. dame prav pridno razne reči v dobrodelne namene.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
fe Št. afldreil. — Kedo se ne spominja basni, kako je prišel jež, ko je bil lačen in potreben gorkega stanovanja, moledovat k lisici, češ naj ga ohrani za nekoliko časa.
No, lisica se je ježa usmilila in ga k sebi vzeto, ter s tem storila telesno delo usmiljenja. Ko se je pa jež najedel s tem, kar je lisica pripravila v svoj brlog, začel se je jež raztezati dan za dnem tako, da je sčasoma postat popoln gospodar lisičjega brloga. In takega ježa imamo tudi v St. Andraža. Prišel je k nam ponoči, potreben lepega stanovanja in dobre hrane. In res, posrečilo se mu je; dobil je hrano in stanovanje na račun drugih. No, nekaj let je bil popolnoma miren, doklej ni spoznal odnošajev svojih rediteliev. Ko je bil pa gotov svoje nakane, začel se je raztezali io razteza se dan za dnem vedno v večej meri v dosego svojega namena. Postati hoče popoln gospodar v občini, ali drugače rečeno: on hoče to, da moramo mi plesati, kakor bode on godel. Kedo je ta jež? Jože Kosovel fe Sela na Vipavskem, ki pase duše štandrežkih kmetov.
Ko srečamo tega minca kjers si bodi, vidimo, da ta g. vedno nekaj misli, kajti vedno ima glavo proti tlom obrnjeno.
Pregovor pa pravi, da pošteni in trezno misleči .človek drži glavo po koncu in da pravični Be celo še smrti ne boji.
i          Kaj ta g. vse  misli,   to nam ni znano,
I pač pa nam je znano to, da on vedno gleda, I kako bi svojega bližnjega, ki ne trobi v nje-I gov rog, uničil oziroma mu* škodovat. Evo j nekr.j izgledov:
j           Prva in naj veča misel njegova je ta,
I kako M uničil .Bralno in pevBko društvo", I ki je naprednega mišljenja. — Neko mater, I ko se je njen sin nekaj pregrešil zoper svoje stariše, nagovarjal jo je, naj ga spodi iz hiše i in naj mu ne da ne jesti ne piti edino zato, J ker je dotični član tega društva. AH mati, katera ljubi svojega sina ic ki ve, kaj je lju-I bežen prave matere do svojega lastnega otroka, I mu odgovori: G., otrok je moj, in če ga od i sebe »pustim, in mu ne dam ne jesti ne piti, I kakor Vi želite, kaj bo potem? AH morda I moj otrok, ki bode trpel lakote, ne postane i lahko tat na sramoto mene in očeta itd. V I Tako je žena povedala. Prav I I           Drugi slučaj: Mtžnar ima svojega polu-
I brata pri sebi na stanovanju proti gotovemu I plačilu. Dotični pa opravlja službo blagajnika I pri »bral. in pev. društvu"; zato je padel pri J g. nuncu v nemilost. Zahteval je, da ga mora I polubrat-mežnar spoditi od sebe, ako ne od-I stopi od omenjenega društva. No, brat raežnar t bi ugodil nunčevi želji, ako bi ne šlo za 10 I K, ki mu jih plačuje- svoj polubrat za stano-I vanje in hrano na teden. Ali v sovraštvu sta j pa vendar bila nekaj čaia zaradi tega. j           Ne smem pa  pozabiti,   da je dotičnik
tudi član .Sokola",  morda da tudi to ni po volji g. nuncu. — Ko je pa videl g. nune, da tako ne gre,  dobrikati se je zač«l dotičnemti in 1. maja ga je sam  nagovarjal, da naj od-I stopi od  »bral.  in pev. društva" in da naj I pristopi k njim, da vstanove poleg vže enega j Še eno novo društvo,  pri katerem bode imel več zabave, kajti pri tem novem društvu bode j vsi štandrelka inteligenca  itd.   Dotični član I mu je pa kar v obraz povedat, da s tako in-I teligenco se on ne  mara  pečati in da rajčl i ostane tam, kjer je.     •  Da se v klerikalnih I društvih  nahaja kaj  izvrstna Inteligenca, to J nam je popolnoma znano. Posebno se odlikuje j par njih z laško kletvijo. lu tudi minulost nekaterih je kaj »ioteligentna", vredna popisa. Kako . g nune ljubi svojega bližnjega po Kristusovih I načelih, mora:::o tudi povedati. Tukaj je neki j krčmar,   ki   ima   vedno mnogo obiskovalcev, I posebno iz delavskega stanu. To g. nuncu ni l bilo po volji.  Napovedal je krčmarju bojkot. I Ko je dotični krčmar to zvedel, izročil je lepega uunca odvetniku.   Po vplivu odvetnika, I da m je g. nune izogni! tožbe, pri katerej bi [ bil gotovo kaznovan, je g. uunt moral plačati I odvetniške stroške.
J           G. minca strašno jezi tudi. če kedo bere
ali pa če je kedo naročen na Časopis BHoča". j Tega on smrtno sovraži in ne ve, kako bi se t nad njim maščeval. Pred kratkim se je osebno J kaj grobo zaletel v g. Fr. Zavndlava, vele-I posestnika tukaj, da mora opu^iti „Sočou itd. V tega moža se je ta g. vže večkrat zaradi j tega zaletel in skušal vže na vse načine, kako J bi g« vjel v svojo mrežo, ali vse zastonj. Ta j mož vže dobro ve sam, kaj je prav in kaj I ne, brez teroriziranja od takega politikujočega J nunčka. Ta g. ima tudi jako lepo utaniro I do onih, kateri ga rede, posebno onih, ki ne I trobijo v njihov rog. Daja jim jako lepa imena, I ki delajo čast njegovemu stanu. •-- Povemo 1 tudi g. nuncu, da nam je prišlo še nekaj po-J sebnega ua uho o njegovem delovanju proti j neki osebi. Manjka Še nekaj informacij, po-I tem vže poročimo.
ORpzarjamo na koncert pri Jelena", ki se Trši jelri zvečer ob 8V,.
Domače vesti
Zl MU ST Cirili in Mitlll je nabrala gospica Pavla Kontel iz Ajševice pri krstu Radivoja K 6 z željo, da bi bil zvest svojemu narodu.
Xa družbo sv. Cirila in Metoda daroval g. Jakob Mara ž iz Vrtojbe K o, ker se ni mogel udeležit: veselice na naroden praznik 5. t. m. pri „Zlatem jelenu". Hvala!
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral g. Krištofič pri omizju v gostilni pri »Kavalinu« K 1. Hvala l
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo K 3 50 o priliki krsta Ivanke Bedna tik.
Gosp. Jos. Kovan je daroval družbi sv. Cirila in Metoda K 4, ker se ni mogel udeležiti veselice.
Med Slovenci poučnega izleta na Dunaja nabral Julijan Makuc iz Solkana v veselem krogu v Laksenburgu v korist družbi sv. C. in M. znesek 5 K 40 vin. Živeli 1
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v gostilni g. Jos. Poljaka, župana v Grgarju K 5. Darovali so g. Župan K 1-08, ostalo se je nabralo med gosti.
Iz LflkUCJ. —- Današnjim dnem odposlalo se je vodstvu Ciril M. družbe v Ljubljani znesek K 106, katerega smo nabrale v posebnem šatoru ob prilike dvajsetletnice tuk. rokod. društva. — K temu se je nabralo v blagu: gg. Kat. Hmelak pecivo, R. Kuavs pecivo, A. Rollett pecivo, Mar. Kovač pecivo jajca, masla, malinovec, Mar. Blaško (Mojstrova) slanine, masla, jajc in malinovec, L. Tomažič peciva, jezik, malinovca, gos. Jože Vidmar 1 salam, Mar. Bolko (Fricetova) 1 petelinček, jajca, Lovre Postel 1 kg sladkorja ; nabralo se je v denarja: gg. Franc Hmelak K 10, Franica Slokar K 3, Kristina Kompara K 3, Mar. Slokar (Pavlmčkova) K 2, Ernest Bevk K 2, Tereza Kompara (Kbnv pari) K 2. Mar. Kompara (Kompari) K 2, Ignac Bolko K 2. Stanko Soban K 1, Klementina Kompara K 1, Marija Podgornik K 1, Kristjan Slokar, Marija Kompara, Marija Kompara, Kovač Marija, Vincenca Kovač po 40 vin., Tereza Kompara 48 vin., Anton Kompara, Žeika Črnigoj, Lojza Kovač, Maks Iiatič, Janez Bolko, Mar. Kompara, Marija Batič, Ivana Kete po 20 viu., Milka Leban 28 vin., Te;eza Čopič, Slokarji 30 vin.
Vsem darovalcem ter vsem, kateri so kakorkoli k tej svoti pripomogli, ter onim, ki so preplačali, iskrena zahvala l
Lojzika  TomaŽič, nadučitelja soproga.
Mitttfl II |li»izi|l. ™ Med onimi, ki so prestali maturo, je naveden tudi Anten Toukli. Dostavljamo, da je Anton Tonkli napravil maturo z odliko, kar je zadnjič po pomoti izostalo.
Maturo je napravil tudi Roman S i raci č iz Gorice, ki je bil zadnjič pomotoma izpuščen.
Zl Sanitetnega ISlttlltl pri naraenništvu je imenovan dr. Ivan Vrčon.
Zl  Silita  Grtprčtčivs  koče na Krnu so , došla v tek. letu sledeča darila:  posojilnica j in hranilnica v Tolminu   100  K, posojilnica ! v  Kopru   25  K,   županstva:  Bovec  10  K, Mire n *H) K, Grahovo  20 K ; obč. starešine _
I v Bovcu zložili 22*60 K; Ignac Gruntar, c. ( kr. notar v Ribnici 50 K; Fr. Gatej v To!- j mtKU nabral  1092   K; dr.  Rud.  Gruntar v
J Tolminu 100 K; Čisti  dohodek S. Gregorči- j
l čeve akademije z dne 5. t. m. v Tolminu 140 K. Dalje je darovala Dež. zveza za tujski promet 120 K v društv. namene, in neki odlični ro doljub je obljubil tudi 100 K za S.
' G. kočo.
Najsrčnejša hvala vsem blagim dobrot-nikom. - Naj bi jim sledilo mnogo posnemovalcev!
I                              Odbor Soške podružnice.
Odkritje nagrobnika in spominske plošče Simonu Gregorčiča se bo vršilo dn»» «;. j septembra t. 1.
Utrl |6 davi v Gorici laški deželni po-j sianec in industrijalec Krnest Holzer. Pokojnik je bolehal dlje časa za srčno hibo, kateri je danes podlegel. Holzer je deloval j mnogo v trgovsko-obrtni zbornici, pri zavodu j za pospeševanje obrti ter je užival v iudu-strijalnem svetu ugled. Holzer je rodom Lju-j bljančan. Ko je prišel v Gorico, je stopil med j Lahe, ki so ga "radi delavnosti in nadarjenosti I r^di sprejeli med se ter ga volili tudi za de-I želnega poslanca. Pokojni je govoril prav j dobro slovenski; ko ga je kdo radi tega po-J prašal pri kaki prireditvi n. pr. zavoda za J pospeševanje obrti med Slovenci, je rekel | povdarjaje: »saj sem ljubljanska srajca"!
I           Pltlrfl IftlJ«.  —  Govori se, da bi bili
J našli pred Veledromom petardo; govori se pa I tudi, da so našli eno v ulici Formica št, 25. v pritličju ter da jo je policija zaplenila. — V prostorih Mazzinijancev »Circolo popolare" je I bila  včeraj  popoludne do noči  dolga hišna I preiskava. Policija je zaplenila vse polno raznih rečij. Poleg tega je bilo nekaj hišnih pre-I iskav  pri nekaterih  članih BCircolatt,  ki so j stali  ob   zadnjih   dogodkih  v  Gorici bolj v j ospredju.   Natančneje  ni  mogoče poizvedeti, Vsekakor pa  utegnejo priti interesantne reči I na dan.
Dr. VlOler, znani laški hujskač v Gorici, J je -il klican včeraj pred okrajno sodnijo, ker ' se  je mi binkoštni  ponedeljek  umeševal  v
] aretacijo Marcuzzija v Gosposki ulici. Pri raz-    I
I pravi se je izgovarjal, da sta aretacijo izvr-     I
I šila dva tržaška pol. agenta,  katerih ni po-    I
I znal. Sodnik Covačig ga je oprostil. Branil je    S
I dr. Venierja dr. Pinavčig; dr. Venier je imel    i
I tako slabo vest, da se ni upal.sam  zadostno    I
I braniti, — Kakor čujemo, je proti razsodbi    I
I vložena ničnostna pritožba.                                h
Kokird« z RtStnt BMfl, modro-belo, so no-    I
j sili Slovenci v nedeljo v Gorici. Dijak P. se    S
j je vračal domov malo  po polnoči. Na Komu    I
j sta ga prijeli  dve laški barabi v gosposkih    i
j suknjah ter zahtevali, naj vrže proč kokardo.    I
j Dijak se je seveda branil.  Tu pa ga je ena    !
I baraba udarila v hrbet, druga pa ga je močno    M
I ranila na roki. Ena laška baraba   v gosposki    S
] obleki je imela modro suknjo   in bele hlače,    1
I droga je bila oblečena črno.                              H
I           Na Komu se klati rado po noči precej   1
sumljivih ljudij okoli.   Sedaj v času napadov   I
i ni bilo varno zlasti  na Komu in tam okoli.    I
j Kakor se vidi iz navedenega slučaja,   se po-   I
I navijajo  tam  napadi.   Za varnost pa ni po-    1
j ekrbljeno prav nič.   Na   Komu ponoči lahko   1
ubijejo človeka,   pa ne dobi nobene pomoči.   1
Tam bi morala biti policijska stražnica, kakor   1
je potreba   takih  stražnic  po   razuih   delih    1
t mesta.  Nič upanja nimamo,   da bi prenehali   1
j ponočni   napadi,   zato pa treba poskrbeti za   I
javno varnost primerno.  Tako,   kakor je se-   I
daj, ni  poskrbljeno prav nič.  Naj se vendar   1
zganejo na glavarstvu ter storijo, kar treba v   I
tem ožim.                                                         1
Oelilnifi Mtluei (i kiutilin bpm | A. I
i Krl2l!6l sta dolžila  starašini deželni poslanec   1
t M. Zega in G. MalniČ, pristaša S. L. S.,  da   I
ima neko posebno pogodbo, vsied katere je   I
kanalska občina škodovana v svojem imetku.   I
Poslanec in  župan   Križnic  ju je tožil radi   i
I prestopka zoper varnost časti. Tožba se je   9
i vlekla na dolgo ia široko.   Klerikalni listi so    j
udrihali po  Križnica,  lagali, da je sodnik v   I
Kanalu v razsodbi izrekel grajo županu glede   j
njegovega ravnanja z občinskim premoŽenjem,   I
na ker je morala lažnjiva  „Goricaa priobčiti   j
uradni popravek, tulili so klerikalci okoli ter   j
se zaganjali v Križnica. Ali kaj se je končno   I
zgodilo? V soboto se jo vršila v Gorici pred   I
okrožno sodnijo razprava,  pri kateri sta bil«   j
klerikalca  Zega  in   Maluič  obsojena   na   j
globo po 30 K in pa troške,  katerih ni   j
malo, bosta morala plačati. Klerikalci so s«   j
prezgodaj veselili.  Hoteli so anesti zaupanje  j
kanalskemu županu  in  poslancu g. Križniču,   I
ali  skazala se  je pravica in blamirana sta   j
ostala Zega in MalniČ   in Ž- njima vsa črna   ] banda,  ki je uprizarjala gonjo proti gospodu Križniču.
L' EC9 iil Utinlta je priobčila včeraj članek JBianc o azzurr o,"  kije vzbudil v  i mestu občo pozornost.   Pravi, da so nekateri  ; Lahi,   ko   so videli,   da razobešajo Slovenci  | mestno  zastavo,   vsklikali:   „Konečno so se ! vendar  udali   Slovenci   ter  so »prejeli naše i barve." „L' Eco" pa pravi,  da tako tolmačenje   ni  pravo,   Slovenci   da so dosegli tak uspeh, kakor si boljšega niso mogli želeti; s ' finim političnim taktom so stopili pod mestno I zastavo,  pod laško  zastavo,   pod zai,iavo laškega municipija, sredi svoje veselice so jo j razobesili   ter   rekli:   Tu pod   njo se stoji J dobro. Pravi, da bi bilo boljše, da so Slovenci J prišli s svojo trobojnico, kakor pa da so se po 9 lastili barv „ciUadinovw. Skončuje s trditvijo, 1 da je bila slovenska nedeljska slavnost velik j moralen udarec za Lahe.       Komentar naj si napravi vsak sam i
Vltflltl inStfl »Pritr^ir se je vršila v nedeljo zvečer v mestnem vrtu. Veselica je j bila primerno slabo obiskana. Mnogo Lahov l je ta dan odšlo iz Gorice v i^st in drugam, j mnogo jih je os&lo doma, jo da veselica I daleč ni tako vapela, kakor se je mislilo. Ker ni godba hotela igrati prav tako, kakor so I zahtevali neki mladiči, bi bilo prišlo kmalu J do pretepa. Peli so in kričali, potem pa se i poizgubili po kavarnah.
I            PMirijM llSir.   —  Poročali  smo,  da
i krožijo po Gorici ponarejeni goldinarji in krone. J Sedaj so zaprli nekega človeka, ki je aa j sumu, da je razpečaval ponarejeni denar. j Stltl StOllM je potrdila iz nova goriškemu j metropolitanskemu kapitelju pravico, ki mu I jo je podelil že papež Klement XIV. leta j 1772., da imajo vsi njegovi členi — tudi J častni kanoniki — naslov »pronotarii aposto-| lici superaumerarii*. Zato smejo nositi mitre. I          J8Stl!nir Mlceil zraven   trga  tudi   brusi
I svoj jezik proti Slovencem. Poroča se nam, I da ga je neka ženska že pošteno oštela. Pri • njem kupuje mnogo Slovencev. Priporočamo gu
Pri Volčjltiragl je zadel železniški stroj v tovorni vlak, in sicer okoli polnoči med soboto in nedeljo. Nekaj vagonov je mofino po-r škodovauih. Ranjen je bil lahko 1 zaviral
Javni ples t ŠtipiSV se vrši v nedeljo 19. t. m. v prostorih g. Humarja.
Z|8bijMi- — V nedeljo je zgubil  nekdo na Velodromu mošojiček, v katerem  je  bilo okoli 40 kron   denarja.   Pošten  najditelj  je naprošeu, da istega j»i?fiese, v ina^jjpra^ ničtvo, kjer dobi dobro nagrado.
Vftjlikl priti« je bil v nedeljo na Placuti v Moserjevi gostilni. Ranjena sta neki dra-gonec in neki topnič&r.
Kupu|te itlgiiiei Imžfei. sv..eidii..ii Mtltfi — To je §e toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi „kato-ližkimi" vžigalicami, katerih dobifiek na pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene, Te vžigalice so narejene nalaSfi m to, da bi se Škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba p« ne sme trpeti škode, zato kupojmo vžigalice družbe av. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične   namene   pripravljenih.
Zveza narodnih društev.
astttl bnlilfl im\H v Oseka in z razvitjem združena veselica sta se vršila v nedeljo ob zadostni udeležbi občinstva, ako se pomisli, da je napravila kolesarska »Javnost v Gorici vsaki prireditvi na deželi veliko konkurenco. Govoril j<* dr. Dinfco Poc, predsednik »Zveze narodnih društev* o pomenu zastave, navdnieval in tudi navdušil je občinstvo. Zastava še je na to razvila, s sliko m, Cirila in Metoda na eni strani, na drugi pa z napisom „Bog in narod !• Vspored je bil zanimiv in točno izvršen. Pelje je bilo prav dobro, igro nBob iz Kranja" so poskrbeli diletantje druitva »Naprej* iz Doroberga in želi obilo pohvale. Omeniti moramo navdušena in požrtvovalna dekleta iz Oseka, ki »o mogo pripomogla k temu, da io je slavje tako izborno izvršilo. Ob enem kličemo društvu, naj le deluje po tej poti za pravo izobrazbo svojih članov in drugih občinarjev!
Spominjajte se pri vseh prilikah tudi prepotrebne Z. N. I)., ki skrbi za izobrazbo ljudstva!
Tf|iviki-ilrtii ti fstjiMe vesti.
Illlt I Prifl priredi Trgovsko obrtno društvo dne 8, avgusta ter je sestavilo za klet sjtodaj navedeni načrt, ki je velezanimiv ter m z istim ponuja izletnikom res mnogo ter je vsekakor pričakovati, da se izleta udeleži, kdor le more. Cena za izlet jei z ozirom na program izredno nizka, to vsled tega, ker je bilo društvo v stanu zagotovili si mnogo olajšav za voznino io za bivanje v Pragi. Udeležbe je pričakovati tudi zato, d« se v večjem Številu primerno reprezentujejo obmejni Slo venci.
Pojasnila daje izletni odsek Trgovsko obrtnega društva  ? Uorici, ulic« sv. Ivana 7.
Priglasiti se je naj kasneje do •2 5. t. m.
Načrt izleta v Prago na jubilejno raz i tavo, ki se  vrfti 8. avgusta t 1.
I.  dan: Na kolodvoru sprejem od Čehov t*»r slovenske kolonije v Pragi. Nato odkazo-vanje stanovanj. Po triurnem odmoru ogled mesta.
II.  dan: Ob 10. uri zjutraj sestanek v kaki restavraciji s kratkim predavanjem o Pragi Ob 12. uri kotilo. Ob 1. odhod na razstavo, ki se površno ogleda cela. Zvečer vrtni koncert na Žofinju.
III.  dan: Sestanek ob 9. uri zjutraj. Ogled mesta in praških znamenitost^. Poset kralje*pga muzeja. Ob 1. kosilo. Popoludne poset narodopisnega muzeja ter mestnega muzeja. Večerja v Obori, v velikem parku blizu razstavišča. Zvečer poset razstave ter raznih zabavišč na razstavi, ki je čarobno razsvetljena.
IV.  dan: Sestanek ob 8. uri ter odiiod na razstavo. Na razstavi se razdele udeleženci na oddelke, kojim bo na čoiu poseben vodnik, ki jim podrobno razkaže posamezue oddelke, za katere se bodo hoteli zanimati. Kosilo v 7. okraju blizu razstavišča. Popoludne odhod na kraljevi gred hradčanski, dalje ogled svetovno znane zakladnice loretske, biblijo teke ter slikarske galerije strahovske. Nato odhod na razgledni stolp Petrin. Zvečer po prosti
volji v gledališče, sokolsko telovadnico, poset vrtnih koncertov in sploh drugih zabav.
V.  dan: Poset razstave oziroma izlet na posebnem panika po Vltavi v Metalk. Mod potjo opazovanje paroplovnih regulacijskih naprav. V Melniku poset in ogled svetovnozna-nih melniških vinogradov in vinskih kleti.
VI.  dan: Sestanek na razstavi, zopetni pregled razstave oziroma obisk tovaren in kulturnih zavodov kakor se bodd udeleženci zn-
Zvečer odhod v domovino.
Dostavek: Želeti je, da se čim več vinogradnikov in sadjerejcev udeleži izleta na jubilejno razstavo v Pragi, katerega priredi Trgovsko obrtno društvo dne S. avgusta t. 1. Namerava se namreč prirediti pri tej priliki sestanek s češkimi trgovci, v svrho, da bi priredili v Pragi ugoden trg za naše sadje in naSe vino, V Pragi, na licu mesta se poučite, kaj zahtevajo tamoinji običaji, kako blago zahtevajo in po kakih cenah. Na ta način bo mogoče zjedinitf se za ugoden izvoz naših pridelkov.
V načrtu za izlet v Prago, priobčenem v tem listu, je zlasti velikega poučnega pomena za vse vinogradnike izlet v Meloik, kjer se lahko na lastne oči vsak ndeležet *sc prepriča, kaj m lahko doseže z umnim kletarstvom.
Ker j© cewa K 110*— v kateri je obsežena vožnja, hrana in stanovanje v Pragi, vstopnina na razstavišče in razne zabave izredno nizka, a izlet nudi mnogo lepega in koristnega ter tudi potočnega, je pričakovati izmed vinogradnikov in sadjerejcev obilne udeležbe.
Rlriililtlf kll(l|lUh MStSltf. ' Pred kratkim je stavil član naše gosposke zbornice, prejšnji državni poslanec dr. pl. Grabnmvr predlog na izvolitev posebne komisije, obstoječe iz devet članov, katere naloga bi naj bila proučiti vprašanje o preosnovi kmetijskega zemljiškega kredita. Predlog je bil sprejet. S tem se je začelo znova resno delo za rešitev vprašanja o razdolženju kmetijske posesti, ki je od leta 1803. % malimi presledki počivalo, — Je pa tudi to vprašanje o razdolženju kmetijstva ue samo najnujnejše in najvažnejšo, ampak tudi najtežavnejše. -Na kmečkih posestvih je vknjižena ogromna sveta dolg«. Ni ga skoraj več zemljiflča, ki bi ne bilo s tem ali onim dolgom obremenjeno. Hranilni, posojilni, zasebni, dedinski, pupilarni denarji so na tem in onem zem* Ijittu vknjiženi, mnogokrat celo kar po vsti na enem in istem zemljišču. K temu Se pridejo različni kupuinski ostanki, preži vi tki, za-ženila, volila za pobožne namene itd. «- Ti dolgovi od leta do leta rastejo in sicer neprimerno k naraščanju vrednosti posestev. Tako se je n. pr. dognalo za leto 18U0, da se je samo v tem letu na novo vknjižilo na poslopjih z več, kakor 4'/2 odstotnim obresto-vanjem 70 milijonov MX» tisoč in 018 goldinarjev ali 143,01.1.230 K. — Jasno je, da se mora na neki način zemljišča razbremeniti, ako sploh hočemo ohraniti kmečki stan ter zabranili popolni propad kmetijstva. Kakor pa stuo že omenili, je vprašanje o razbremenitvi kmetijskih posestev eno najtežavuejih in najbolj zamotanih. Ali se naj kmetu za-braoi prosto razpolaganje nad svojo imovino ? Ali se mu naj onemogoči zastaviti svoje po sastvo in ni najemati denar? Ali se naj da pravico posojati denar na kmečka pospstva, torej pečati se z zeinljeknjižium kreditom samo nekaterim, zato posebno ustanovnim denarnim zavodom'/ AH se naj zakonito določi, da se sme vknjižiU na posestva samo dolg posebne vrste, n. pr. tak dolg, bi bo imel k večjemu zakonito določene obresti od-plačljiv v letnih obrokih in neodpovedljtv ? •— Vsiljuje se dalje vprašanje, ali je mogoče reSiti zadevo o razbremenitvi kmečkega posestva le na ta način, da se uredi zemljiški kredit, ali pa je potrebno, da se reši obenem s preosnovo zemljiškega kredita tudi cela vrsta drugih agrarnih vprašanj - n. pr. o dednem pravu, o prepodajah od očeta na sina, o prevžitnih pravicah, o zabranjenju razkosavanja zemljišč, o nerazdelnih posestvih itd. Rešitev enega edinega agrarnega vprašanja zdi se nam polovično delo, zamašenje ene luknje izmed stoterih. — Pri reSitvi teh agrarnih vprašanj se bo treba ozirati na nove razmere, v katerih živi in dela sedaj kmetijstvo; gledati se bo moralo, da se vzlic mo-morebiti strogim zakonitim določbam omogoči zdrav razvoj kmetijstva, da se kmečkemu človeku, ki je delaven, varčen in dober gospodar, ne zabrani pridobivanje in zboljšanje gmotnega položaja. Ne smemo pozabiti, da je
že davno prešlo naše kmetijstvo iz patriarhalnega gospodarstva v denarno in kreditno gospodarstvo nove dobe, kar je čisto naravno, ker se noben stan ne more postaviti s tokom časa v nasprotje, ue da bi trpel pri tem škodo. — Pazno bomo zasledovali razvoj vprašanja o preosnovi zemljiškega kredita. — Upamo, da predlog dr. pl. GraNavrja spravi agrarna vprašanja na površje tm* jih dovede do ugodne rešitve v prospeh tudi slovenskega kmetijstva. -- „N. L."" "*""**
Razne vesti.
Slovanski kongres v Pragi je bil otvor-jen včeraj. Otvoril ga je slovesno praški župan dr. Gros, goste je pozdravil dr. Kramar.
Cir pomllosti poslinci dume. — v merodaj-nih krogih se govori, da pomilosti car poslance dume, ki so bili radi podpisa vibor-škega proglasa obsojeni v ječo. Bržkone bodo pomiloščeni dne 12. avgusta, na rojstni dan prestolonaslednika. Poslanci bi imeli presedeti v ječi še nekoliko tednov.
Vifni Jezikovni razsodba IržtiRtgi sodišča. -Nekateri češki prebivalci Opave so se pritožili na državno sodišče, ker je šlezijski deželni odbor rešil f nemškem jeziku njihovo pritožbo proti nekemu sklepu občinskega sveta. Državno sodišče jo razsodilo, da je deželni odbor s tem kršil pravice jezikovne enakopravnosti. Člen 19. drž. osnovnih zakonov velja za vse javne pritožbe, tedaj tudi za šlezijski deželni odbor, katerega uraduo področje obsega pokrajine, kjer sta tudi češki in poljski jezik v deželi navadna jezika. Dokler ni zakonite ureditve jezikovnega vprašanja, so odločilne določbe § 19. državnih osnovnih zakonov. Ta razsodba je velike važnosti za Slovence na Štajerskem, Koroškem in Primorskem.
Velik poinr. — V soboto popoldne je vpepelil velik požar tekom treh ur ceio vas Benadue na Francoskem. Zgorelo je nad 100 poslopij. Ostale so samo cerkev, šola in gostilna.
V MlmptSl so zaprli Mmerika Hur-gerja, uradnika pri centr. trg. in obrt. akcijski družbi, kateri je hotel potom ponarejeno hraullne knjižice dvigniti pri omenjeni banki 6000 K.
K 25 letni slanosti I. slotinskega druitva „Unu V Kamniku dne lf». in Iti. avgusta t. 1. poklonil je naš plodoviti skladatelj g. Krnil Adamič kaotato: „Dan slovanski", besede Simona Jenko.
U$t M ŠOii OdriSlO mladino začne izhajati še ta mesec v Učiteljski tiskarni. Vsebina listu bo poučna in zabavna. Naslov mu bo Naše bodočnost. Letos bo izhajal kot brezplačna priloga „Dom. ognj.", drugo leto pa kot samostojen list. Nov list je prvi korak k emancipaciji naše mladine od škodljivih vplivov.
Slabi l8llni U tobak bo letos v Dalmaciji. Dočim se je druga leta dobivalo za tobak 4 miljone kron, ne bo letos niti četrtega dela.
Velikanski požar je divjal preteklo noč v Trstu v ulici Miratnar. Požar je nastal v skladišču lesa bratov Feltrinelli. Požar m je raztezal na 2000*.
Ki)jiže9i)osf'.
X. OitasuisM - BaraHskh l msravrskltj fflil.
— (Notatki). Lw6w. Nakladem drukarni M. Schmitte i spolki 1908. Odlični poljski časnikar Ostaszewski - Baranski je obelodanil Že celo »rsto potopisov. Potoval je po Švedski in Norveški, obiskal Dalmacijo („Z Krainv stu wysp" 1902.), potoval po Češki in Belgiji ter leta 1903. izdal odlične delo o svojem potovanju po sloveuskih krajih nZ nad Dravvy, Sawy i Svezy", zapiski z wycieczki po Styrji, Karyntji, Krainie, Goyeji i Pobr-zežu avst.8 V svojem najnovejšem delu „Z morawskiej ziemi" popisuje Moravsko. Knjiga je vseskoz zanimiva. Živi krajepisi so prepleteni z zgodovinskimi spomini in pojasnili o narodnostnih, gospodarskih, kulturnih in političnih razmerah. Kdor prečita to lepo delo, dobi pravo podobo o Moravski, o njeni preteklosti in o njeni sedanjosti, pa tudi o vzrokih, razmerah in o njih razvoju. To delo kaže, kako znatne in prekoristne sadove rode shodi slovanskih časnikarjev. Shod *-' Ljub. ljani je pisatelja privabil v naše kraje in ga je napotil^ da je seznanil poljski narod s Slovenci in s slovenskimi razmerami, shod slovanskih časnikarjev  v Hradištu na Morav-
skem pa je dal pisatelju povod, da je polj- -skemu občinstvu popisal Moravsko. Kolikega pomena je to za praktično, za dejanjsko uresničenje slovanske vzajemnosti in za medsebojno spoznavanje Slovanov, leži pač na dlani.
Proda se
dvokolo, dobljeno pri sreekanju v Velodromu. Več pove Janko Likar, solicitator pri gosp. dr. Mariju Pascoletto, e. kr. notarju v Gorici.
Sprejme se takoj učenca za trgovino.
Natančneje se izve pri g. Josip Marmolja v Mirnu.
wwwwwwwwwwwwwwm
Odda se u najem
malo stanovanje.
Ueč se fzuii pri lastniku g. Petru Coliču, Rušlclj šl. 32.
Kupi se
gosposka hiša ali uila z 150 do 200 oralou zemlje u bližini.
Ponudbe   je   pošiljati  na
gosp. Della Zotta Via Mo-
nache štev. 16.
Proda se hišaz vrtoni
{' Vipolžah šh 26 h) 29.
Cena kron 2600.
Natančneje se izve  pri g. Franca 60-ijevščik, ulica MorelH št. 14. I. nadstropje.
Anton Potatzky v Carici.
Na sredi Rs*telja 7..
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
NtlceneJ« kapmllSa alrnberikegi In dr«bo«ga bltia tet Mcinh, preje la ¦Itlj.
POTREBŠČINE
n pisarnice, kadilce in popotnike.
NajbolJSe šivanke za šivalne stroje. POTREBbCINE
tu krofuše in idvtfarje*
Svetinjlce. — Kožni venci. —- Masne knjlitee.
lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in'detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje,
krožni ar je, prodajalce po sejmih in trgih
'            ter na deželi.   2    35-8
Cenj. dame in gospodje  - pozor! #) ***************
Imate e Šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega Izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Bri|iinl-iiDtifii(irijipdoe%«1
uporabi brezšumno.
irieinal-Victoria »troji ^ggr
za domačo rabo in obrtne namene.
Origiial
¦*•*.***'"«*
^^^^j^E35ž3E^3E3E3E:
„_________  J» pravnejši
*. umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Orlginal-Viclorla Jtrsp ,¦«,";;L
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »OriginlVIctoria« trdo? In dragih Šivalni* strojer, dvokolas >Pnca«, orodja, nuiletle la vseh lovskih priprav pri frrdU
KBRŠBVANI & CDK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica In popravljaluica BIVA CASTJžLLO fit. i.
~~ Cdlno pristni^ THIERRT^JE^TbALŠAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovaaa steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5-. THIEBRI-JEVO centifolijiao mazilo.Razpošilja sa najmanj 2 dozi za K 3 60. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domače sredstvo   se rabi proti
slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd.
Naročila in nakaznice je nasloviti:  A. TMwry, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri BogaSki-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
Peki3 diHideT)
gorica - labatišče štev. 22. - gorica
^ zaloga: ~=
koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporoča  se  slav.   občinstvu  za  obilen   obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene.
Svoji k spojini!
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,-
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir           -itjjm"   rrr              ^age v soteski
Gorica drž. kol. — Solkan     ~* JJWWW^*'       (|ast verskega zaloga).
Osrednje voflstvo: Trst intaa iella Torre ii L
Intararban. telef.: Gorica it 74, Trst S!. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. G. Gode v. Edit, Zaloge: Solkan;  Trst,  Via  della caserrna 4;
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva; Egjrpt in Levanta. Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale, — Letna produkcija K 600.000.
Izdelke pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični iti fotografieni z t vod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°,
: Zadružne glavnica I 80.010. ~- Garancijski reserva K 180000. — Reserva za izgube K 21.000.
Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo Slov/enci za Vselej
le hiapčeVali tujcem.
Smrti gospiiije! Poshšajte milo iz te iernače tovarne! Melek je izvrsten. Cene oiajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s soliicem Poskusite ln sodite!
*                                                                      Svoji k svojim!
I Hotel Siidbahn - Gorica
!|                   Telovadni trg. - Hotel prvega reda.
I V   središču   mesta,   brezpravna   lega,   tik   mestnega
I   parka, najobsežnejši senčnati park, priznano najhlad-| neji vrt. Sobe z električno razsvetljavo od K 4'— M naprej.   Celodnevna   oskrba s   stanovanjem  K  10 —
II                                      Supe po 2 K.