A Karalijčev Krilati ujetnik Zunaj je gosto snežilo. Zasuta va-sica je komaj dihala pod toplo sne-ženo odejo. Jablana na vrtu se je zibala nad plotom kakor mlada nc-vestn, okrašena z belim cvetjem. Pod streho pred skednjem so br skali trije lačni vrabčki po slami in iskali žitna zrna, ki so ostala po le-tošnji mlatvi. Janko jc stal pri oknu, otiral z dlanjo zapoteno ste-klo in poželjivo jjledal, kako se raz-inršeni, osiroteli ptički bližajo nje govi pasti. Jankova past je biia iz dveh okroglih začrnelih strešnikov. fci sta bila povcznjena drug na dru-gega. V spodnjem je bila pe.ščica rumenega prosa, zgornji pa je bil lahno podprt z dvema vejicama, ta-ko da sta strešnika zgoraj zijala. Zgornji je bil za pokrov. Ko je eden izmed vrabcev videl proso v pasti, je veselo začivkal in priskakljal, da bi se nazobal. Druga dva sta skaka la okoli, a se nista upala približati. Čudno se jima je zdelo in svarila sta svojega tovariša. »Pazi — tole ima čudno podobo.« Toda lačni vrabček ju ni slišal. Priskakljal je prav do pasti in za-čel hlastno zobati. Niti opazil ni, da je z nožico zadel ob klinček. Vejica se je zraaknila in zgornji 'strešnik je pokril spodnjega. — Vrabček je ostal v temi. Janko je v hiši zakričal in stekel kar v noga-vicah ven. Vzel je past s krilatim ujetnikom in jo prinesel v toplo so-bo. Skrbno je zaprl vrata in pri- vzdignil strešnik. Vrabček je glasa no začivkal in izletel. A\enil je, da je spet v prostosti ter je naglo zletel kvišku, toda s perotmi je zadel ob strop. Brž je zletel k oknu. začel kljuvati in se zaletavati z glavico v železno mre-žo, slednjič pa je utrujen padel na tla. Janko ga je vzel v roke. »Zdaj sem te pa ujek, je rekefl »takoj poiščem škarje, pristrižeM peroti in potem bomo videli, kakj boš letal«. ¦ »Počakaj malo, da se vrne m« ma,« je grozil vrabčku, »dala mi b^ škarje«. Vtaknil je ptička za srajco, sedel k nknu in se zamislil. 1 »Tik, tik, tik« — je bilo Jankova srce. I »Kdo neki tolče?<<.je vprašal vrM »Jaz,« je odgovorilo srce. ¦ »Pa kdo si ti?« 3^B »Jankovo srčece.« 3PR »Ali veš,« je dejal vrabček, da mi hoče Janko pristriči peroti?« 127 »Ah, tale Janko, kaj vse ugatija čeno pišče, nekoliko zarumenel ta deček!« je globoko vzdihnilo Zraven piščeta narezan bel kru srce. Janko ni dolgo pomišljal, počept »Ali mi more.š pomagati?« je pod korito in iztegnil roko. K »Ne morera,« je reklo srce, »ker maj se je dotaknil kruha, se je b ima Janko vato v u.šesih in če bi go- rito poveznilo in ga pokrilo. Deii vorilo, me ne bi slišal. Toda popro- je začel kričati. Iz rdeče bajtice , sim sen.« prišla belolasa starka. Dvignila Večerilo se je. Vasica je polago- korito, prijela Janka za roko, n ma izginjala v nastajajoči sivi temi. pogledala v oči in zakrieala: Nevidni sen je tiho stopil pred »Aha, to si ti, ki loviš male vra dečka in ga poščegetal po vekah. čke v past in jim s škarjami sti Srce ga je poklicalo in mu pripo- žeš peroti? Čakaj, te že naučim!« vedovalo, kaj hoče Janko stOTiti. Vlekla ga ]e \ bajto, snda z t\( »Kaj ne, da boš pomagal vrab- velikanske škarje, narejene iz dv« čku.« je prosilo. krivih sabelj. »Dobro«, je prav tiho zašepe- »Kaj mi hočeš storiti?« je vpf tal sen in zaprl Janku oči. šal Janko in trepetal kakor Hst. Deček je pri priči zaspal. Sanja- »Odrežem ti roke, ki so hote lo se mu je, da hodi po snegu. Šel neoboroženemu vrabčku pristri je bos po ozki, krivi stezi v velik, peroti.« star gozd. Rad bi se bil za kaj pri- »Ne, ne, ne —«, je kričal Jaflb jel, da bi se odpočil, roke si je na vse grlo. ogrel, toda ni imel niti koščka kru- Prebudil se je in se ozrl okrog s« ha, niti ni bilo ognja v belem. za- be. Nikogar ni videl. Sam je bil .sneženem gozdu. temni sobi z vrabcem za srajc< Hipoma je stala pred njim — boH Dolgo si Je mel zaspane oči. Potei ve, kje se je vzela — iruijhna, rdeča je vzel vrabca izza srajce, ga nes bajtica. Na strehi je bil dimnik in nežno v dlani, odprl okno in ga spi kadilo se je iz njega. Pred bajtico stil ven. je stalo veliko leseno korito — pod- Vrabček je zletel in izginil v hla< prto kakor past. Pod koritom je ni, zimski večer. UZrl krožnik. Na krožniku celo pe- (Frevedel dr. Fran Bradat.l