Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Wk
Leto XXVII. - Štev. 42 (1374)
Gorica - četrtek, 23. oktobra 1975 - Trst
Novi verski zakon v Sloveniji
Posamezna številka Lir 150
Predsednik Leone italijanski javnosti
V ljubljanskem Delu smo brali: »Osnutek zakona o pravnem položaju verskih skupnosti je te dni, potem ko je bil pripravljen v ustreznih organih skupščine, v koordinacijskem odboru pri RK (Republiški komite) SZDL in v slovenskem duhovniškem društvu, izročen v javno razpravo.« (Delo, 8 oktobra 1975.) Ker je novi zakon dan v javno razpravo, se drznemo tudi mi povedati nekaj misli o tem zakonu, ker se tudi mi čutimo del slovenskega naroda in slovenske Cerkve.
KAJ DOLOČA NOVI ZAKON
Osnutek novega zakona o verskih skupnostih za Slovenijo sprejema skoro v celoti dosedanji zakon o istem predmetu, ki je veljal za celo Jugoslavijo. Poleg tega ima novi zakon še dva člena, ki sta njemu lastna.
Predvsem je tu člen 5, ki pravi: »Prepovedano je v okviru verskih skupnosti ali njihovih organov organizirati in opravljati dejavnost splošnega ali posebnega družbenega pomena in ustanavljati organizme za tako dejavnost.«
V enem nadaljnjih členov je določeno, da se prekrški zoper določila v verskem zakonu kaznujejo z zaporno kaznijo do treh mesecev, dočim so se po starem zakonu kaznovali z globo.
RAZLAGA NOVEGA ZAKONA
Tone Poljšak, podpredsednik komisije SRS za vprašanja verskih skupnosti v Sloveniji takole razlaga člen 5: »Z določitvijo, da verska skupnost ne more opravljati dejavnosti, ki je splošnega ali posebnega družbenega pomena, je z generalno klavzulo postavljena meja tako imenovanemu prodoru verske skupnosti na razna področja družbenega dogajanja in vpliva, ki se mu del cerkva in cerkvenih krogov pri nas še ni ali pa ni povsem odrekel. Naša zakonodaja namreč predvideva in uveljavlja za vse pomembnejše družbene dejavnosti, kot so npr. organizacije osnovnega, srednjega in visokega šolstva ter izobraževanja na delovnem mestu, kulturne dejavnosti, zdravstvenega in socialnega varstva, otroškega varstva, športne in rekreacijske dejavnosti, komunalnih uslug in določenih gospodarskih ter drugih dejavnosti, da jih z zakonom opredeli kot dejavnosti, ki so splošnega ali posebnega družbenega pomena. Vse dejavnosti, ki jih posebna zakonodaja opredeljuje kot dejavnosti splošnega ali posebnega družbenega pomena, so torej področja, kjer verske skupnosti ne morejo organizirano delovati.
V zvezi s tem bi veljalo še posebej omeniti karitativno ali dobrodelno dejavnost, ki je eminentna za večino verskih skupnosti. Tudi za to dejavnost velja, da verske skupnosti zanjo ne morejo ustanavljati posebnih organizmov, služb in podobno. Nihče pa ne bo preprečeval dobrodelnega delovanja vernikov, ki se lahko pokaže predvsem v vseh javnih akcijah solidarnosti, pa tudi v neposrednem intimnem odnosu do tistih, ki so pomoči potrebni. Dosedaj nas je motilo in tudi v bodoče družba ne bo dopustila takšnih oblik karitativne dejavnosti verskih skupnosti, ki je z javnim nastopanjem po svojih oblikah in enostranski usmerjenosti izgubljala svoj temeljni namen in že mejila na politično propagando.« (Nedeljski dnevnik, 28. septembra 1975.)
Rudi Čačinovič, predsednik verske komisije, je pa izjavil: »Srno in bomo proti javnemu nastopanju verskih skupnosti v organizirani karitativni dejavnosti, ki je enostranska in meji na politično propagando.« (Delo, 9. oktobra 1975.)
NAŠE OPOMBE K NOVEMU ZAKONU
Iz besedila zakona In iz razlage obeh veljakov verske komisije je dovolj razvidno, kaj je namen 5. člena v novem zakonu o verskih skupnostih. Delovanje Cerkve hoče še bolj kot do sedaj omejiti na strogo versko področje ter preprečiti kakršno koli pojavo Cerkve in vernikov
izven svetišč. Toda pojdimo po vrsti.
1. Kako je nastal osnutek novega zakona? Pripravili so ga v raznih zaprtih krogih, tudi v duhovniškem društvu. Kaj so o novem zakonu rekli duhovniki v tem društvu, ni znano. So zakon sprejeli, kot jim je bil predložen? So mu oporekali? So zahtevali, da se popravi? Ne vemo. Eno drži: Slovenska vlada v Ljubljani se ni posvetovala s slovenskimi škofi o novem zakonu in ne z voditelji ostalih verskih skupnosti v Sloveniji. Vsaj javnosti to ni znano. Pač pa je dala osnutek v razpravo duhovniškemu društvu. S tem je slovenska partija znova pokazala neobčutljivost za realnost v katoliški Cerkvi. Jugoslovanska zvezna vlada je ob sklepanju konkordata s katoliško Cerkvijo vedela, da se mora obrniti na Sv. sedež, ljubljanska vlada noče vedeti, da slovensko Cerkev predstavlja in zastopa konferenca slovenskih škofov in ne kako duhovniško društvo. Zato vidimo v načinu, kako je prišlo do osnutka novega zakona o verskih skupnostih, ponižanje slovenske Cerkve in s tem slovenskih vernikov, ki še vedno tvorijo ogromno večino slovenskega naroda. Vlada ni smatrala, da je slovenska Cerkev zmožna dialoga z oblastmi v Sloveniji. In to v času po drugem vatikanskem koncilu, ki je tako močno uveljavil samostojnost in odgovornost krajevnih Cerkva. Za sobesednika si je vlada izbrala duhovniško društvo in ne slovensko škofovsko konferenco ali vsaj škofijske duhovniške svete.
2. Novi zakon v členu 5 odreka Cerkvi pravico do ene njenih bistvenih dejavnosti, namreč do javne in organizirane dobrodelnosti. Takšna dejavnost je lastna Cerkvi od apostolskih časov dalje. Poročajo Apostolska dela: »Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: Ne bi bilo prav, da bi mi opuščali božjo mizo in oskrbovali mize. Izberite si torej, bratje, izmed sebe sedem mož, ki so na dobrem glasu, polni Duha in modrosti; nje bomo postavili za to opravilo.« Izvolili so Štefana in še šest drugih mož, ki jih poznamo kot prve diakone (Apd 6, 3). V zvezi s tem izjavlja zadnji koncil: »Sv. Cerkev si dela ljubezni (karitativnosti) lasti kot svojo dolžnost in pravico, od katere ne more odstopiti« (Odlok o laiškem apostolatu, 8).
Kaj bi se zgodilo po novem zakonu v Ljubljani apostolom in prvim diakonom? Aretirali bi jih in obsodili na zapor do treh mesecev, češ da so se pregrešili zoper zakon o verskih skupnostih, ki prepoveduje Cerkvi »organizirati in opravljati dejavnosti splošnega in posebnega družbenega pomena«.
3. že iz tega je videti, da je novi zakon zanka, ki se vanju ulovi sleherni duhovnik in katoliški laik. Omenili smo, kako Tone Poljšak tolmači dejavnosti »splošnega in posebnega družbenega pomena«. Vanje vključuje vse, kar ni strogo versko: kulturo, šport, rekreacijo, otroško varstvo in podobno. Zato bo nastalo vprašanje: Kaplan se podi z otroki okrog cerkve in brca z njimi žogo: ali ne krši s tem čl. 5 novega zakona?
Katchistinja se po končani veroučni uri ustavi z otroki in z njimi ob spremljanju kitare poje popevke: ali ni to zoper novi zakon? župnik gre z romarji na Brezje; popoldne jih pelje na Bled ali k Bohinjskemu jezeru; tam se nekateri kopajo, drugi veslajo s čolni in župnik z njimi: ali ni to prekršek 5. člena verskega zakona? Kajti vse to bi lahko vzeli kot »dejavnost splošnega ali posebnega družbenega pomena«, saj ne molijo rožnega venca in niti ne ponavljajo deset božjih zapovedi.
Dalje: v Ognjišču je posebna rubrika »Poštni predal dobrote«. V njem otroci objavljajo svoje darove za misijone, za razne bolnike, invalide itd. AU bo to še dovoljeno?
Clen 5 je torej silno dvoumen in utegne postati prava past, ki se bo vanj lahko vsakdo ulovil.
Prejšnji teden je italijansko politično javnost vznemirilo dvoje dogodkov: odstop predsednika poslanske zbornice Sandra Pertini-ja, ki ga je kasneje sicer preklical in poslanica predsednika republike obema poslanskima zbornicama ter po njima vsej italijanski javnosti.
KRIČEČE RAZLIKE V PLAČAH
V	glasilu republikancev »La Vo-ce Repubblicana« je nedavno izšel članek o pretirano visokih plačah, ki jih imajo uslužbenci obeh zbornic, tj. parlamenta in senata. Podpredsednik vlade republikanec La Malfa že ves čas opozarja, da je treba tudi na državnem področju bolj varčevati, ako hoče vlada ohraniti državni proračun v sedanjih mejah.
Članku v republikanskem glasilu je sledil zakonski predlog Oskarja Mammija, tudi republikanca, naj parlament izvede preiskavo o razlikah med plačami. Mammi bi rad zvedel, kakšne plače prejemajo nameščenci pri predsedništvu republike, pri u-stavnem sodišču in vrhovnem sodnem svetu.
Listi so nato kot primer pretiranih plač navedli položaj nameščencev poslanske zbornice. Tako prejema njen tajnik 2,972j()U^ (skoro tri milijone!) lir na mesec, strojepiska pa 1.108.200 lir na mesec.
Razlika med nameščenci parlamenta in v državnih uradih je strahotno kričeča, saj zasluži državni uradnik z enakim položajem komaj 284.000 lir na mesec. Paznik v parlamentu prejema malo manj kot pol milijona, strojepiska v parlamentu pa je šla v pokoj s pokojnino 900.000 lir na mesec. Res prava »džungla plač«, kot so časopisi ta položaj označili.
Medtem pa so plače pri predsedništvu vlade v primerjavi s plačami v parlamentu skrajno nizke. Arhivar z 32 leti službe prejema npr. 246.130 lir na mesec, kar je tudi začetna plača diplomata. Naj višjo plačo (1.202.877 lir mesečno) bi moral imeti, vsaj na papirju, predsednik kasacijske-
ga sodišča, dejansko pa drugi, npr. tajnik poslanske zbornice, prejemajo mnogo več.
Državnih nameščencev je v Italiji 1.221.939. Zanje gre iz državne blagajne na leto 8.381 milijard 694 milijonov lir. Številke, ki so astronomsko visoke in se jih komaj predstavljamo.
Kritika republikanskega glasila je najbolj prizadela predsednika poslanske zbornice Sandra Perti-nija, ki se prišteva k socialistom. Napisal je pismo na podpredsednika vlade La Malfo in mu najavil svoj odstop kot predsednik poslanske zbornice. S to gesto je hotel braniti ugled ustanove, ki ji načeluje, čeprav priznava, da je bila kritika republikancev v bistvu utemeljena.
Pertini je še omenil v pismu, da se je sam odpovedal zadnjemu povišku, ki je bil priznan članom parlamenta in da je sedaj njegova plača za 200.000 lir nižja od plače strojepiske. »Vsa moja prizadevanja, da bi se uredile razmere, ki sem jih prejel od prednikov, so bila zaman.«
Napoved Pertinijevega odstopa je močno odjeknila v javnosti. Pertini, velik demokrat in odločen antifašist, znan po nepristra-nosti pri izvajanju svoje službe v parlamentu, je prejel številna solidarnostna pisma in pozive, naj ostane na svojem mestu. Tudi predsednik republike Leone ga je pozval, naj »zaradi obče državne koristi« ne odstopi. Pertini je prošnjam ugodil in odstop preklical.
Seveda pa se s tem preklicem vprašanje »džungle plač« ni rešilo. Odgovornost zanjo imajo predvsem politične stranke, ki so hotele svoje člane čimbolj nagraditi.
Zmedeni notranje politični položaj, v katerem je »džungla plač« le eden od kričečih primerov, je nagnil predsednika Leo-neja, da javno nastopi s svojo poslanico italijanskemu narodu. Prej je to že poizkusil v obliki izjav, ki jih je dal uredniku milanskega lista »II Corriere della Sera«, a brez zaželenega učinka.
Rimska Cerkev bije plat zvona
V	Rimu bodo čez ne‘ka(j mesecev občinske volitve. Tedaj bi se znalo zgoditi, da bodo v večnem mestu prvič prevzeli oblast komunisti. Ta možnost je nagnila kardinala vikarja rimsikega mosta Uga Polattija, da je sklical 9. oktobra rimske župnike in jim pri zaprtih vratih objasnil stališče Catlkve do komunizma v času, ko se tudi mnogi verniki (vštevši duhovnike in nekatere škofe) navdušujejo
imiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmiiimiii
ZAKLJUČEK
Kaj torej reči k novemu zakonu? Po našem mnenju bo to velik korak nazaj v čase stalinistične nestrpnosti v Sloveniji. Takšen kot je, ne bo pomagal k po-tnirjenju in k ureditvi odnosov med državo in verskimi skupnostmi v Sloveniji, temveč bo postal vir neprestanih konfliktov. če je to namen slovenske partije, ga bo z novim zakonom o verskih skupnostih gotovo dosegla. In vendar bi že zaradi mednarodnega ugleda Socialistične republike Slovenije kazalo, da živi v miru s katoliško Cerkvijo in ostalimi verskimi skupnostmi, ne pa da išče z njimi novih sporov.
K. H.
za neko povezavo krščanstva z marksizmom.
»Komunizem — je dejal kardinal Polet-ti — je tudi danes kat je vodno bil in vodno bo marksistični materializem. Iz taktičnih razlogov se lahiko zateka k verski strpnosti, a v bistvu je in bo ostal brezbožen, če prtide v Rimu na oblast, morda ne bo sprožil takoj borbe proti Bogu, hotel pa bo iz Rima napraviti mesto brez Boga.
Ne gre za politične in upravne interese, ki so pri prihodnjih občinskih volitvah v Rimu v igri; gre za vero in duše. Prav zato pričakujemo od političnih osebnosti, ki imajo vero, da temeljito pregledajo svoje ravnanje. Naj bo vsem jasno: nikdar ne bom soglašal s tistimi, ki popuščajo na ljubo komunizmu in marksizmu. In tega ne bom nikdar dovohl tudi svojim sodelavcem!«
Protestni pohodi molka
V	Švici so bili po raznih mestih, zlasti v Bernu in Ziirichu protestni »pohodi molka«, v katerih so pripadniki krščanskih veroizpovedi zahtevali svobodo vere in verskega pouka v Sovjetski zvezi in drugih vzhodnih državah.
DESET POGLAVIJ POSLANICE
Predsednik Leone na začetku poslanice ugotavlja, da obstaja v državi kljub režimu svobode, demokracije in socialne pravičnosti občutek nezadovoljstva. Država je v krizi, čeprav obstajajo zadostne sile, da bi se krize energično lotili in jo uspešno rešili.
Prvo poglavje je posvečeno parlamentu, ki svojega dela ne opravlja dovolj hitro in učinkovito; drugo poglavje govori o zastarelosti zakonodaje v zvezi z vladno dejavnostjo; tretje poglavje kritizira stanje v javni upravi. Javni funkcionarji bi se morali zavedati svojih dolžnosti. To velja tudi za sodnike. Rešiti bi bilo treba kočljivo vprašanje pokojnin. Postopek za njih dosego je vse predolg.
Deželni ureditvi je posvečeno četrto poglavje. Bolj bi bilo treba uveljaviti tudi pomen manjših krajevnih uprav. V petem poglavju se Leone izreka za oživitev vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL) in za reformo vrhovnega vojaškega sodišča.
Šesto poglavje govori o reformi pravosodja. Sodne urade bi bilo treba preurediti, skrčiti formalnosti pri postopku, hitreje ugotoviti pristojnost v kazenskih zadevah. Spričo vedno večjega zločinstva bi bilo treba državljane bolj uspešno zavarovati, glede začasne svobode pa bolj strogo postopati.
Najdaljše poglavje je sedmo. Posvečeno je gospodarskemu položaju v državi. Gospodarska kriza ni samo posledica mednarodnih dejavnikov, temveč tudi in predvsem notranjih struktur. Potrebno je realistično gospodarsko načrtovanje, beg kapitala v tujino je treba zajeziti, vprašanje nesorazmerij v plačah pogumno načeti. Leone tudi omenja neopravičeno izostajanje delavcev iz službe tako v javnem kot zasebnem področju. Škodljivi so tudi medtedenski prazniki, ki bi jih bilo treba odpraviti. Leone se je nadalje zavzel za socialno skrbstvo, za ljudska stanovanja in za korenito obnovitev davčnega sistema, ki naj ne zadene le stalnih dohodkov.
Osmo poglavje obravnava sindikalno dejavnost. Uresničiti je treba 39. člen ustave, ki zadeva svobodo sindikalnega združevanja in 40. člen, ki zagotavlja pravico do stavke. Ta pravica sicer mora ostati, a ne sme priti do njene zlorabe, kajti nekontroliran val stavk je eden dejavnikov sedanje gospodarske krize.
V	devetem poglavju je govora o korupciji, ki jo je treba kaznovati z veliko strogostjo, v zadnjem, desetem, pa Leone predloga ustavno reformo, po kateri predsednik republike ne bi mogel biti več izvoljen za novo mandatno dobo.
Na zaključku poslanice Leone ugotavlja, da je zaradi krize vrednot mladina zmedena in brez idealov, k čemur je mnogo prispevalo tudi socialno neravnovesje v družbi. Državljanom je treba vrniti vero v demokracijo in svobodo ter jih rešiti občutka negotovosti in strahu.
Svoboda — je predsednik Leone zaključil svojo poslanico — je najvišja in nenadomestljiva dobrina, a povezana mora biti s pravičnostjo.
Deset let sinode škofov Coni B. socialist Giuriciii in Sltvenci
Pred desetimi leti, 15. septembra 1965 je papež Pavel VI. ustanovil sinodo škofov in s tem izpolnil željo II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.
V teku desetletnega življenja se je škofovska sinoda sestala štirikrat in obravnavala vprašanja izredne važnosti za življenje v cerkveni skupnosti in v civilni družbi. Zbrani škofje so razpravljali od službenega duhovništva do pravičnosti na svetu, od škofovske zbornosti do evangeliza-cije in dviga človeštva.
RUBINOVE IZJAVE
Glavni tajnik škofovske sinode rnsgr. Rubin, ki je že na delu za pripravo naslednjega zasedanja, ki bo leta 1977, je dal vatikanskemu radiu v zvezi z desetletnico ustanove tele izjave:
V teku zadnjega zasedanja sveta glavnega tajništva škofovske sinode, ki je bilo prve dni marca lanskega leta, so člani tega sveta stavili nekatere predloge za prihodnjo sinodo. Sv. oče je hotel, predno se odloči za izbiro teme, vedeti za mnenje škofovskih konferenc in vodij kongregacij rimske kurije. Zainteresiranim sem zato poslal konec preteklega meseca v zvezi s tem posebno okrožnico. Še vedno prihajajo glavnemu tajništvu odgovori in nasveti na to vprašanje z odgovarjajočimi obrazložitvami in utemeljitvami.
Glavno tajništvo sedaj prouču-
V	poročilih na radiu in v časopisju skoro ne mine dan, da ne bi bilo govora o ponovnih bojih med palestinskimi gverilci, ki so mohamodanci ter med falan-gLsiti, ki so kristjani. Vlada se sicer trudi, da bi sprti stranki pomirila, toda bojii vodno znova izbruhnejo, talko da je Število msrttvih im ranjenih že preseglo Število tisoč.
Nekateri so izrazili mnenje, naj bi Libanon razdelili v dve državi z mohamedansko in krščansko večino, a to hi prispevalo k še večji napetosti v deželi. Treba je a tari ti vse, da se prepreči versika voijma.
Kako je moglo priti do teh notranjih nasprostev? Vzroki so čisto politična, a se žal klijejo z interesi obeh vorslkiih skupin.
V	Libanonu je skoraj polovica prebivalstva mohamedanske vere, druga polovica pa so maruniti, lij. vzhodni kristjani, ki so združeni z Rimom.
Vlada v Libanonu je v sporu mod Izraelom in Arabci uradno nevtralna, toda ta nevtralnost je kaj krhka, saj so se palestinski gverilci po izgonu iz Jordanije zatekli v južni Libanon, od koder uprizarjajo izpade na izraelsko ozemlje. Izraelci jim vračajo milo za drago. Tisiti, ki so pri tam najbolj prizadeti, so domačini.
Zato zahtevajo maroniitski kristjani že dolgo časa od Vlade, naj onemogoči Pale-
je vse te predloge in bo poskrbelo za posebno poročilo o njih, ki ga bo potem predložilo sv. očetu.
Čim bo sv. oče določil temo za prihodnjo sezono, bo naša naloga pripraviti prvi osnutek o predmetu. Ta osnutek bo služil škofovskim konferencam kot podlaga za razpravljanje, ki naj bi ga izvedle v krajevnih Cerkvah.
Ta listina, ki se imenuje linea-menta, tj. glavne linije teme, bo potem ko jo bo glavno tajništvo pripravilo in jo bo odobril sv. oče, poslana patriarhom-metropo-litom vzhodnih Cerkva, predsednikom škofovskih konferenc in vodjem kongregacij rimske kurije s prošnjo, naj pošljejo tajništvu svoje pripombe, predloge in nasvete o temi in v pogledu njenega razpravljanja.
Predvideva se, da bo potrebno za študij in posvetovanje te prve listine s strani omenjenih organizmov najmanj eno leto. Nato bodo pripombe in predlogi, ki bodo prispeli, služili glavnemu tajništvu za sestavo osnutka, ki bo moral predstavljati osnovo razprav na sinodi.
Naši odnosi s škofi se razvijajo prek škofovskih konferenc in se nanašajo na vse, kar je v zvezi s pripravo sinodalnih zasedanj. Glavno tajništvo sinode se pri svojem delu drži smernic, ki jih vsebuje Motu proprio »Apo-stolica sollecitudo«, ki je bil objavljen 15. septembra 1965 in je z njim papež Pavel VI. ustanovil sinodo škofov.
stincam vojne akcije na libanonskem ozemlju. S tem pa mohamedanski ded prebivalstva, ki simpatizira z gverilci, ne soglaša. Tako je pnišlo do prvih sipopodov.
Zelo pa se je stvar pred kratkim zaostrila, ko so mohamedanci iz vasi Mymiat napadili samostan Deir in pri tem umorili tri maromitske menihe, iz okolice pa je moralo bežati okoli 15.000 kristjanov v mesto Tripoli v severnem Libanonu, ker so tamkajšnje krščanske vasi gverilci obstreljevali z granatami.
Maronitski kristjani imajo svojo lastno domovinsko obrambno organizacijo, ki jo na kratko kličejo »falango«. Seveda nimajo ti falamgisti ničesar skupnega s kakim fašizmom kot bi jih rada levičarska propaganda označila. Ko je bilo to gibanje pred 30 leti ustanovljeno, si je nadelo naslov »Libanonsko socialdemokratsko gibanje«. Tudi danes še vodno zastopa krščanslki socialni program, torej je vse prej kot desničarsko.
Gibanje vodi trenutno Pierre Gemayel, ‘ki ima dobro organizirano mladino, katera je tudi oborožena. Gemayel stoji na stališču, naj palestinski begunci ne dobijo libanonskega državljanstva, ker bi s tem število mohamedamoev v državi nesorazmerno naraslo in prevrnilo obstoječe razmerje med obema verskima skup-nostima.
(PISMO IZ TRSTA)
Uradno sporočilo predstavnikov Italije in Jugoslavije o doseženem sporazumu glede priznanja dokončne meje med obema državama, kakor jo je začrtal Londonski sporazum iz leta 1954, je tržaško prebivalstvo sprejeilo kot povsem naraven in realen zaključek mučnega povojnega vprašanja glede pripadnosti Trsta in zahodne obalne Istre.
Tudi pretežna večina istrskih beguncev, ki so po drugi sivetovni vojni zapustili svojo deželo, se je povsem sprijaznila z novo stvarnostjo in ni politično reagirala na zadnji sporazum. Tudi italijansko vsedržavno in krajevno časopisje je pozitivno vzelo na znanje prizadevanje beograjsike in rimsike vlade, da odstranita Se zadnje pravne dvome in negotovosti glede obmejne razmejitve.
Eden redkih časopisov, ki se je naravnost ositro zagnal proti temu nadaljnjemu koraku sprave med Italijo in Jugoslavijo, je tržaški »H Picoolo«, ki se je drugače vsa ta leta znal spretno pretvarjati, a je
V Gorici se je 17. oktobra sesltalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki je svoje zasedanje posvetilo več važnim problemom. Posebej je bil govor o krizi, ki je dejansko, čeprav še ne formalno, zajela deželno vlado; govor je bil nato o odmevih na doseženi sporazum glede dokončne ureditve meje med Italijo in Jugoslavijo, o slovenski šoilsiki problematiki ter o seminarju Slov. skupnosti v Števarjanu.
V uvodnem delu je deželni tajnik Slo venske Skupnosti dr. Drago Stoka poročal o razgovorih, ki jih je imel 15. in 17. oktobra z deželnima tajnikoma PSI Tringa-lejem in DC Toniuttijem. Na teh ločenih ■sestankih je Slovenska skupnost ponovno opozorila na še nerešena vprašanja slovenske narodne skupnosti v deželi, ki morajo biti postavljena v ospredje, posebej v tem obdobju, ko je bil sklenjen spora-catn med Italijo in Jugoslavijo glede do končne ureditve meje in drugih odprtih vprašanj. Dr. Štoka je deželnega tajnika DC opozoril tudi na stališče Slovenske skupnosti, ki je odločno proti taki zaščiti Krasa, kot si jo danes zamišlja deželni odbor. Ton ut tii je Slovenski skupnosti izročil spomenico DC, ki obravnava sedanije politično stanje v deželi ter odnose DC z drugimi političnimi silami.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je nato razpravljalo o vsebini pisma, kii mu ga je PSI poslala 10. oktobra, in v katerem predlaga sestanek vseh strank ustavnega loka v zvezi z novo nastalim položajem v naši deželi, posebej po letošnjih junijskih voditveah.
Tajniškemu poročilu je sledila diskusija, v katero so posegli člani deželnega tajništva, in sicer goriški pokrajinski tajnik Paulin, tržaški pokrajinski tajnik Dolhar, predsednika svetov Hanoj in Bratuž, Marjan Terpin, Mljač in drugi.
Po izčrpni diskusiji je deželno tajništvo sklenilo, na podlagi iznesenih stališč, sprejeti vabilo deželnega komiteja PSI na sestanek o perečih problemih na ravni strank ustavnega loka, in tu vztrajati na predlogu, da se ustvari v deželnem svetu večina, kateri bodo rešitve vprašanj slo venske narodne skupnosti bistvene važno sti, tudi v luči zakonskih predlogov, ki jih je Slovenska skupnost predložila v deželnem svetu.
V zvezi s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo je deželno tajništvo Slovenske skupnosti potrdilo pozitivno oceno. V pričakovanju objave dokončnega besedila sporazuma pa si pridržuje pravico analitične ocene posameznih delov sporazuma. Vendar že iz do sedaj znanih podatkov izhaja, da se bodo morali pripadniki slovenske narodne skupnosti v deželi Furla-nijii-Julijski krajini trdno nasloniti na lastne sile, kajti izkušnje učijo, da se nobeni sporazumi in izjave dobre volje ne izvajajo avtomatično, ampak je potrebna po Ulična in moralna volja večine in odločnost in vztrajnost prizadete manjšine, da se stalno in enotno bori za izvajanje sprejet ih obveznosti do nje.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je naito odločno zavzelo za odprtje slo venskih šol v videmski pokrajini ter za rešitev vseh še nerešenih vprašanj slo venskih šol v Trstu in Gorici, še posebej pa za ureditev primernih šolskih poslopij
sedaj spot pokazal svoje pravo lice. V svoji ihti je šeil celo tako daleč, da je začel prikazovati Rim in rimsko vlado kot glavna krivca za sedanje stanje tržaškega mesta in njegovega pristanišča, potem ko se je svoj čas po končani vojni najbolj potegoval za njegovo priključitev Italiji.
Slovenci se takšnemu Ptocolovemu pretvarjanju prav nič ne čudimo, ker iz lastnih izkušenj vemo, da volk včasih menja dlako, ne pa svoje živalske narave. Čudimo pa se bolj nekaterim znanim predstavnikom političnea življenja, ki se oči-vidno niso še mogli znajti v novi politični situaciji ter so do zadnjega skušali ribariti v kalnem.
V	misiih imamo ne toliko predstavnike neofašistične stranke, ki so pač idejni nasledniki propadlega fašističnega režima, ampak recimo vodilnega predstavnika socialistične stranke (PSI) Giannija Giiu-ricina iter dva republikanska občinska svetovalca. Prav tako se je javnost čudila protestnim izjavam upokojenega ško
in za takojšnje ponovno odprtje četrtega razreda slovenskega trgovskega strokovnega zavoda v Gorici, za ustanovitev katerega se je slovenske politična stranka vedno zavzemala.
Zborovanje zastopnikov evropskih škofovskih konferenc
V	Rimu je bilo od 14. do 18. oktobra zborovanje zastopnikov evropskih škofovskih konferenc, ki so razpravljali o naslednjih vprašanjih: škof v službi vere, poslanstvo škofa kot služba vere, učiteljska služba v Cerkvi in bogoslovna znanost. Tajnik evropskih škofovskih konferenc je naš rojak dr. Lojze Šuštar. On pripravlja ta simpozij evropskih škofov.
Jubilej uniatske Cerkve na Dunaju
Prad 200 leti so dobili ukrajinski verniki, ki so se združili s katoliško Cerkvijo, svojo farno cerkev in semenišče na Dunaju. Talkrat je bil namreč velik del Ukrajine vključen v avstrijsko cesarstvo.
V	zvezi s to obletnico so bile 11. in 12. oktobra letos velike slovesnosti na Dunaju. V cerkvi sv. Barbare, ki jo upravljajo ukrajinski uiniaiti, je bila koncele-bnirana maša pod vodstvom nadškofa dr. B uka tika iz Beograda, v dvorani znanstvene akademije pa je bila slavnostna prireditev, ki se je je udeležil tudi predsednik avstrijske republike dr. Kinschlager.
Bralci pišejo
Ali je tobak res tako škodljiv?
Pred petdesetimi leti niso bili zdravniki tako prepričani kot danes, da povzroča tobak tetke bolezni kakor so pljučni rak, razim obolenja na prebavilih itd., vendar so ga ivedno odsvetovali mladini, šibkim in bolehnim osebam. Zenske v tistih časih niso kadile, razen kakšne osamljene mestne dame, na deželi smo pa videli včasih kakšno ciganko s cigareto v ustih.
Sedaj pa hočejo nekatere ženske biti tudi v tej slabi navadi enakopravne z moškimi, čeprav trdijo zdravniki, da lahko povzroči nikotin pri materinstvu hude posledice za potomstvo.
Če potujemo z vlakom, ki prevaža študirajočo mladino, se lahko prepričamo, kako tekmujejo mladoletna dekleta s svojimi kolegi v puhanju dima, ne oziraje se na to, če je sopotnikom prav ali ne. Tudi po mestu jih srečujemo v manjših skupinah s knjigami v levici in cigareto v desnici.
Bati se je, da bo ta za zdravje in žep zelo škodljiva moda prodrla tudi v vrste naše mladine; zato bi bilo prav, da bi naši zdravniki kaj več napisali o učinku nikotina na naš organizem. Dijaški klubi in krožki naj bi .na enega svojih sestankov povabili predavatelje, ki bi jih podrobneje sezrumili s tem problemom.
Če so veliki ,narodi začeli boj proti kajenju, smo dolžni tiuli mi skrbeti za zdrav naraščaj. Namesto cigaret, ki pravijo, da so žeblji za rakev, si bomo raje preskrbeli dobro čtivo in več prispevali v kulturne namene v tej splošni krizi.
Zaskrbljeni oče
fa msgr. Santina.
Kot rečeno, je največ prahu dvignil primer socialista Giuricina — ki je med drugim imel funkcijo tržaškega podžupana. V svojem govoru v občinskem svetu se je odločno postavil proti temu, da italijanska vlada prizna sedanjo mejo med bivšima conama A in B Svobodnega tržaškega ozemlja za dokončno. Po njego vem bi jo bilo treba ohraniti kot »začasno« in tako čakati na priložnost, da bivša cona B pride spet pod Italijo. Takšno zadržanje je opravičil z dejstvom, ker je on sam doma iz Istre. Kako se to ozko osebno domačijsko stališče sklada z inter-nacionalističnimi načeli socializma, je prava uganka.
Kakšno vlogo je ta socialist Giuricin igral v PSI, nam nazorno prikazuje navdušenje dnevnika »II Picoolo« nad njegovim zadržanjem, talko da mu je z velikim poudarkom objavil celoten govor, ki ga je imel v tržaškem občinskem svetu.
Isti (list je dal precejšnjo objavo tudi Giuricinovi pobudi, ki je, kot znano, pred nekaj tedni prijavil javnemu tožilstvu na sodišču potek poročnega postopka v slovenščini na tržaški Občini, ki ga je opravil slovenski odbornik dr. Dolhar. Kaj ga je pa motilo pri (Slovenski .poroki kot socialista, isaj tu ni bila vmes nobena cona B ali Istra?
Iz tega se vidi, kako se je znal spretno prikrivati v socialističnih vrstah, čeprav je zastopal vse prej kot socialistična načela. Čudno je tudi, da ga je strankino vodstvo nemoteno puistilo izvajati politiko proti pravicam Slovencev in ga pozvalo k odgovornostim šele sedaj ob primeru obmejnega sporazuma!
Iz vseh teh dejstev in dogajanja lahko kot Slovenci potegnemo logične in pametne zaključke, da v italijanski stranki imajo lahko tu pa tam bolj odprte ljudi za naše probleme, a zanje ne bodo stranke šle v ogenj. Tako bo tudi v prihodnosti: predvsem od nas samih bo odvisno, koliko pravic bomo uživali. Skratka, nasloniti se moramo še bolj kot v preteklosti na lastne politične, gospodarske in druge sile. - Opazovalec
S TRŽAŠKEGA
»Lurd« v Podlonjerju
Pri nas smo se domenili, da bomo imeli vsaj enkrat mesečno večerni blagoslov, da bo talko več skupne molitve tudi v našem kraju. Večerni hlagoslov bo vsako zadnjo nedeljo v mesecu, prvič sedaj to nedeljo 26. oktobra zvečer ob petih z naslednjim sporedom: rožni venec za misijonske namene, blagoslov s kratko adoracijo Naj-svetejšega in nato barvni film, dokumen-tar o letošnjem slovanskem romanju v Lurd. Film je lep in zanimiv za vse, najbolj seveda za udeležence pa tudi za druge, ki so že bili v Lurdu ali bodo enkrat šli prvič. Film je kot fotograf in tehnik pripravil salezijanec g. Franc Pohajač iz Marijanišča na Opčinah.
Vabimo na obisk predvsem lurške romarje od Sv. Ivana in s Kaitinare, seveda dobrodošli tudi iz drugih krajev, kjer težko čakate na ponovitev' tega filma v domači župniji; v zimskem času ga boste lahko videli povsod, kjer boste želeli. To nedeljo ob petih zvečer nasvidenje v Podlonjerju. V naš kraj vozi avtobus št. 35. - F. St.
Armenci ostajajo verni
Armenci so eden tistih narodov, ki so bili sosedam vedno trn v peti. Večina ozemlja armenskega naroda je v severni Turčiji, kjer pa so jih Turki lata 1917 popolnoma iztrebili. Kar se jih je rešilo prod pokalom, živijo sedaj v inozemstvu, zlasti v Sev. Ameriki.
Del Armencev je ostal v sklopu Sovjetske zveze, kjer imajo svojo repubUko. Teh Armencev je dva milijona. Poglavar armenske Cerkve se imenuje »katolikos«. Sedanji je Vasgon I. in je že obiskal papeža Pavla VI. Nedavno je bil v Londonu, kjer je izjavil, da je vernost armenskih vernikov v SZ v porastu. Danes je v sovjetski Armeniji 70 % otrok krščenih, so pa predeli, kjer so krščeni vsi otroci. Armenski katoličani izdajajo tudi svoj mesečnik »Edžimuacfiin*. Tiskajo ga v 5.000 izvodih, stenski koledar pa v 10.000 izvodih.
Armenci so razkolniki, 200.000 pa je katoličanov'. Ti imajo svojega patriarha Ba-taniana s sedežem v Beinutu (Libanon).
V »Letu žena«, ki ga letos človeštvo praznuje, tudi afriška žena prihaja vedno bolj do veljave. Njena udeležba pri bogoslužju, bodisi pri branju beril ali prošenj bodisi pri folklorni glasbi je postala nekaj vsakdanjega
luuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliuluiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
/MM nlmi i libamm
»m im   milim  ................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i i .
Sestalo se je tajništvo Slovenske skupnosti
Občni zbor Slovenskega akademskega društva
V	soboto 18. oktobra je bili v mali dvorani Katoliškega doma 18. redni občni zbor Slovanskega akademskega dnuišitva v Gorici. Občni zbor posameznih združenj je pomemben dogodek ne samo za društvo, ampak za našo Zvezo samo. Praiv je, da vemo drug za drugega, saj vsako društvo skrbi na svojem področju in v svojem kraju za isto stvar, to je za kulturno obogatitev našega človeka.
Ko smo letos praznovali 20-eltoioo obstoja društva, smo se vprašali, ali ima sploh smisel nadaljevati v takih razmerah, ko je zelo razširjena potrošniška miselnost. Prišli pa smo med letom do zaključkov, da so značilnost naše dobe majhna občestva.
Ena talka Skupnost je tudi SKAD. Poleg tega se moramo dan za dnem spraševati, ali predstavlja delo, ki se mu posvetimo v določenem trenutku, res najboljšo pot. Te ugotovitve so sad raznih srečanj, ki smo jih letos imeli s člani in drugimi .skupinami iz Slovenije, Trsta in drugih krajev. Zato je naše delo letos spremljal trezen optimizem.
Društvo je 16. decembra priredilo Pre-garčev večer, pri katerem 'je bila prisotna tudi prevajalka Jolka Milič. Marca nam je L. Bratina govoril o krščanski antropologiji v E. Kocbeku, maja pa se nam je predstavil A. Kobal. Običajno štefano-vainje je ostal edini zabavnodružabni večer. Posvetili smo se zahtevnejšemu delu.
Veliko truda je zahtevala priprava brošure, bi je kot kronika 20-lertnaga delovanja morala iziti. In to predvsem, ker mora 20-letno delovanje dobiti svoj prostor v zgodovini goriškega kulturnega življenja. Primerna slavju je bila tudi proslava.
Druga zahtevna pobuda je bila razstava dokumentov o odporništvu in pa proslava sama, pri kateri smo sodelovali s pripravo odra, recitalom, spremnimi diapozitivi in glasbo.
Nič manj pomembnega mesta ne zavzemajo stiki, ki smo jih vzpostavili z nekaterimi še nepoznanimi društvi: goriški CUG, ki je pripravljen sodelovati vsaj pri eni kulturni pobudi, verska občestva v Sloveniji, Trstu in skupine v Furlaniji, Beneški Sloveniji in Kanalski dolini.
Z drugimi društvi pa smo stike še poglobili. Sem spada v prvi vrsti tržaški SKK, iki je gostoval pri nas z igro »Skupno stanovanje«, njegov član Marijan Jav-nikar pa je decembra 1974 prikazal tri svoje filmske posnetke. Te stike podcenjujemo, tudi nehote, vendar bi se morali zavedati, da poleg osebne obogatitve igra tu veliko vlogo sporočilo o našem delovanju in življenju, ki prodre med te skupine.
Tretja pomembna stran takih srečanj je opora, ki jo lahko dobijo v nas društva, ki delujejo v slabših razmerah (v Ulkvah, v Benečiji). Poleti smo še priredili žabniške počitniške razgovore. Dnevi so privabili veliko mladine, da še nikoli talko, in so temu vzporedno vzbudili precej hrupa. Po našem mnenju je bil hrup neumesten, kar smo tudi povedali na sobotnem večeru. In še prispevek k posvetu o slovanskem šolstvu, ki ga je pripravil SLORI v Trstu v letošnjem septembru.
Več 'sodelovanj a je bilo letos med odborom in člani ter drugo mladino, kar se je tudi poznalo pri dolu. Seje so biile javne in dobro obiskane. Dva člana sta stopila v odbor Goriške Mohorjeve druž-
be, pri Katoliškem glasu je redno prisoten naš predstavnik, sami pa sodelujemo s prispevki. Član društva je postal upravnik koče sv. Jožefa v žabnieah, člani pa mu pomagamo pri upravi. Še vedno zbiramo na sedežu revije in časopise, podpisujemo jamstva za državno iknjižnico, o božiču se spomnimo vseh predavateljev z voščili, naših odlikovanih ljudi pa s čestitkami.
Pri letošnjem delovanju smo zašli v finančne teežave in pomagati smo si morali, kot smo vedeli in znali.
Pozitivna je bila razprava o srednješolski mladini ali drugi mladini istih let, ki nima ustreznega samostojnega združenja. Temu vprašanju bomo posvetili kasneje širši sestanek.
Ob kancu naj izrazimo še zaupanje novoizvoljenemu odboru, naj ga spremlja pri delu veselje in vztrajnost. Koristno in dobro opravilo eno delo se bo pa samo hvalilo. - eta
Razstava Bolaffievih del v palači Attems
Tržaška občina je pred kratkim izdala obširno knjigo »Vittorio Bolaffio 1883-1931«, v kateri so barvni posnetki umetniških del tega pomembnega gariško-trža-škega slikarja. Uvodno besedo z naslovom Ricordi di Vittorio Boiaffio je prispeval znani Antonio Morassi.
Posnetki del so razdeljeni po naslednjih .poglavjih: portreti, mesto in dežela, potovanje v Indijo, pristanišče, risbe, album. V poglavju album so zbrani tudi mnogi dopisi, zanimivi posebno za bibliografijo.
Slikarjevo delo je bilo predstavljeno zastonikom likovne umetnosti, zbranim konec septembra na srednjeevropskem srečanju v Gorici. Do konca tega meseca pa je še odprta v palači Attems na Kornu razstava Bolaffievih del.
* * *
Ustanova za srednjeevropska srečanja je pravkar izdala že peti zvezek o delu goriškega filozofa, pesnika, pisca in slikarja Karla Michalstaedtarja, in sicer knjigo o njegovem slikarskem delu. Knjigo je uredil in pripravil prof. Campailla z univerze v Genovi.
»Opera grafica e pittorica«, peti zvezek o Micheistaedterju šele danes odkriva izrednega duha njegove osebnosti, goriškega mladeniča judovskega rodu na pragu našega stoletja, žrtev duhovne krize, ki ga je zajela, je leta 1910 napravil samomor.
S tam delom bo izkopana iz pozabe pomembna goriška osebnost, za Gorico pa novo pričevanje, da so se v preteklosti na njenem območju križale poleg narodnostnih tudi idejne in kulturne silnice iz Sredozemlja in srednje Evrope.
Ljudje
Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak, kotalkarja openskega društva Polet, sta se udeležila -državnega prvenstva v umetniškem kotalkanju v Pordenonu' in osvojila odlično drugo mesto.
Marijan Kravos, mladi tržaški umetnik (.rojen 1948, lete 1973 je dokončal v Ljubljani umetnostno akademijo), je odpri razstavo grafik v galeriji «Corsia Stadion« in se tako prvič predstavil tržaškemu občinstvu; razstava bo odprte do 23. okt.
Slovenska prosveta v novi sezoni
Na sedežu Slovenske prosvete v Trstu se je v torek 14. oktobra sestal širši odbor te organizacije in razpravljal o delu v tekoči sezoni. Predstavniki krajevnih društev so se domenili za nekatere skupne pobude, ki jih bodo izvedli v tej sezoni, govor je bil tudi o tekmovanju »Mladi oder«, katerega so se lani udeležila štiri društva, in ki bo letos ponovno razpisano.
Društva so se nadalje domenila, da vsaj en večer posvetijo nedavno preminulemu slikarju Tonetu Kralju. Kjer bo mogoče, bodo tudi pripravili razstavo del, ki so pri nas dosegljiva. Glede napovedanega spominskega obeležja, ki bi ga morali postaviti letos septembra na Re-penitabru, je predsednik poročal, da je bilo iz tehničnih razlogov preneseno na prihodnjo pomlad.
Sestanek so sklenili z razpravo o nekaterih notranjih organizacijskih vprašanjih. Izražena je bila želja, da bi se v delo krajevnih društev vključili mladi in da bi še med seboj bolj povezali, ker le tako bo mogoče uresničiti nekatere širše pobude kot sta bili na primer svečanosti v Gonarsu in v Rižarni.
To so seveda bistvena organizacijska vprašanja, katera bo moral pretresti občni zbor, ki bo v začetku prihodnjega leta.
Število vpisanih
Dokončni podatki o številu -vpisanih na slovenske šole vseh vrst in stopenj na Tržaškem pričajo o razveseljivem paraist-ku. -Letos je vseh vpisanih 2.785, lani pa 2.660. Številke za -posamezne šole so sledeče:	osnovne šole 1.329 (lani 1.336),
srednje šole 790 (723), industrijska poklicna šola 65 (45), učiteljišče 129 (101), .trgovski tehnični zavod 206 (186), znanstveni licej 180 (184), klasični licej 49 (66), tečaj za vrtnarice 37 (19).
XIV. Slovenske športne igre
Pretekli teden so se zaključile Slovenske športne igre. Trajale so približno mesec dni, nastopilo pa je nad 800 tekmovalcev s Tržaškega in Goriškega, ki so se pomerili v 19 športnih panogah.
Ta množična manifestacija zamejskega športa, ki se ponavlja vsaki dve leti in je bila letos že 14. zapovrsti, je tudi to pot uspela. Vendar je bilo opaziti neko utrujenost, ki se je izrazila v upadu števila udeležencev in v zmanjšanem prizadevanju društev. Na prejšnjih igrah je šlo zlasti za to, da bi zajeli čim več takih tekmovalcev, ki se sicer med letom nikjer ne udejstvujejo. Letos je bilo tega manj in to je škoda.
29. oktober v Društvu slovenskih izobražencev
V	ponedeljek 20. oktobra je bil začetni večer v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Verjetno ne bi mogli izbrati bolj posrečenega programa kot je bil na sporedu: bilo je govora o 30-latn-iai obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem.
Po uvodnem predavanju prof. Jožeta Peterlina o vzdušju tistih dni pred tridesetimi leti je prof. dr. Anton Kacin govoril o začetkih slovenskega šolstva na Primorskem, kjer je on sam sodeloval.
V	-neki skromnosti je svoje ime kar zamolčal, a je gotovo doprinesel zelo velik delež, posebno pri organizaciji šolstva na Goriškem. Za njim je govoril prof. Maks šah, ki je navedel pot od prvih začetkov pa do sedanje ureditve, ki še vedno traja.
Po predavanjih se je vnela živahna debata, v katero so posegli zlasti tisti, ki -so bili morda tedaj študentje, niso pa vedeli za ozadje, v katerem je rasla naša šola. če jo bomo ljubili in če se je bomo oklepali z enako voljo kot je bila ustvarjena, potem bo tudi obstala.
Ob kancu je predsedujoči časnikar Saša Martelanc naznanil, da bo prihodnji sestanek 27. Oktobra in bo posvečen 29. oktobru 1918, trentku, ko smo dobili Slovenci svojo državo. O tem pomembnem zgodovinskem dogodku bo govoril časnikar Franc Jeza. Začetek ob 20.15.
Pivovarne Dreher v dolinsko občino ne bo
Zadnje mesece se je -mnogo govorilo in pisalo, da namerava holandska družba, ki je odkupila pivovarno Dreher v Trstu, zgraditi nov obrat na industrijskem področju v dolinski občini. O tem se je razpravljalo tudi na javnem sestanku v Bo-Ijunou meseca avgusta, ki ga je sklicala dolinska občinska uprava. Tržaški tednik »II Meridiane« pa je pisal, da je občina Dolina že dala povoljno mnenje za postavitev nove pivovarne.
Politične stranke -in slovenski tisk so različno komentirali novico o zgraditvi nove pivovarne na področju hriba Sv. Roka (Koramačnika). Tako so se svetovalci Slovenske skupnosti v dolinskem občinskem svetu izrekli proti temu, da se
V	nedeljo 26. oktobra bo nastopil v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu »Slovenski oder« z Dobričaninovo veseloigro
»SKUPNO STANOVANJE«
VABLJENI!
to (področje prepusti industrializaciji.
Tržaški list »Gospodarstvo« je temu problemu pred tedni (posvetil veliko pozornost ter se odločno izrekel proti industrializaciji hriba Sv. Roka v ‘korist vele-kapitalisitianlih družb ter v izključno škodo naše narodnostne skupnosti.
Pred kratkim pa je enotna federacija tržaških sindikatov CGIL, CISL in UIL posredovala novico, da so se holandski lastniki pivovarne Dreher premislili ter odpovedali zgraditev nove pivovarne pri Boljuncu.
Upajmo, da se sedaj ne bo kdo našel in' začel zagovarjati stališče, da je .treba vabiti pivovarno Dreher, naj pride v dolinsko občino.
če je namreč pivovarna »snažna« industrija, lahko ostane v mestu, če jo pa hočejo preseliti v dolinsko občino, da se meščani rešijo smradu, potem imaijo tudi dolinski občani ne samo pravico, ampak dolžnost povedati svoje mnenje in se upirati postavljanju nadaljnjih tovarn in »smrdljivih« še posebno. - Občan
Letošnji praznik vernih duš
Katoliška Cerkev obhaja 1. novembra praznik vseh svetnikov, 2. novembra pa spomin vseh vernih rajnih. Ce je 2. november prišel na nedeljo, se je v preteklosti spomin umaknil nedelji in se je zato praznoval 3. novembra. Prvič, odkar je v veljavi novi bogoslužni koledar, bo letos spomin vseh vernih na nedeljo 2. novembra. Ker je po novem ta spomin v stopnji slovesnega praznika, bodo vse maše na to nedeljo za rajne. Po novem misalu se maše za rajne po obredu v ničemer ne razlikujejo od ostalih maš.
      ....................
Šolski problemi na Goriškem
Šolski odbor v Gorici se je sestal v četrtek 16. oktobra in se porazgovoril o številnih perečih problemih, ki tarejo slovenske šole v Gorici. Predvsem je vzel v pretres ukinitev 4. razreda na Trgovski šoli. Navzoči so enodiušno obsodili ravnanje višjih šolskih oblasti, ki so temu edinemu šllovensikemu strokovnemu zavodu v Gorici odvzele možnost, da nudi dijakom celotno strokovno izobrazbo ter jih usposobi tudi za -nadaljnje študije na univerzi. V zvezi s tem so se odločili, naj se nadaljuje akcija za preusmeritev zavoda iz strokovnega v tehnični zajvod zunanjetrgovinske smeri.
Potem so razpravljali o stanju poslopij slovenskih šol v Gorici. V-sa poslopja so že stara, saj so bila zgrajena ob koncu preteklega 'in v začetku zadnjega stoletja. Vsa ‘leta po zadnji vojni na nihče na njih opravil -kakih večjih popravil. Ni storila občina, ki ima poslopja v najemu, ni storil lastnik, ki najemnino pobira.
Zato je prišlo do tega, da so oblasti prepovedale nadaljnjo uporabo telovadnice v šoli v ul. Randaccio, ker ne odgovarja higienskim predpisom. Prav tako kričijo po modernizaciji vse higienske naprave na naših šolah.
Zaradi -tega so navzoči sklenili, da se mara začeti akcija, naj se goriška občina odloči -in pripravi vse potrebno, da se vsaj v teku prihodnjega poletja uredijo
šolska poslopja, da bodo kolikor toliko odgovarjala potrebam sedanjega časa. Saj grozi nevarnost, da bo higienski urad enostavno prepovedal uporabo poslopij za šolsko dejavnost. Kaj bo potem?
Prav zaradi tega je nujno, da goriška občina pristopi k izvajanju načrta za gradnjo novih poslopij za slovenske šole v ulioi Čampi. Tam je predvideno, da bodo i-medi sedež otroški vrtec, osnovna šola in trgovski zavod, ki bi maral biti združen is telovadnico. Za gradnjo otroškega vrtca so že pripravljeni načrti in nakazan denar. Zakaj se ne začne vsaj s temi dali? Kako so potrebni novi šolski prostori, je razvidno tudi iz tega, da bo tečaj za vrtnarice v popoldanskih urah, ker ni prostorov dopoldne.
Nujno potrebna so tudi poslopja za enotno srednjo šolo v ul. Randaccio in za osnovno šolo ter vrtec, ki se visi stiskajo v dveh starih poslopjih. Z nekoliko več dobre volje od sitraini pristojnih oblasti bi se problemi slovanske šole lahko začeli reševati.
Ker pa te dobre volje ni opaziti, so navzoči sklenili, da se vse učno in neučno osebje slovenskih šal na Goriškem ter dijaki pozovejo k enodnevni stavki v soboto 25. oktobra. Naj bi ta istovka, ki je teko zelo upravičena, našla solidarnost vse slovenske javnosti, zlasiti še vseh šolnikov.
  milnimi  .......................................  (luninimi.........lunin..........................umni...................................................
JOŽE JURAK
Ekumensko potovanje po južni Nemčiji
(6)
Muzej še daleč ni popoln, a da obiskovalcu dovoljno sliko o nečloveškem sistemu, ki je hotel zavladati nad svetom. Podzavestno smo po ogledu teh prostorov čutili potrebo, da se zberemo ob Kristusovem oltarju in prisostvujemo daritvi sprave.
Sešli smo se v cerkvi Kristusove Rešuje Krvi, ki jo upravljajo že omenjene karmeličanke. Posvetil jo je 22. novembra 1964 pomožni škof Johannes Neuhausler iz Munchna, ki je bil v letih 1941/45 sam zapornik v tem taborišču.
Zgradili so jo nemški katoličani v želji, da prispevajo k zadoščevan-ju tega, kar so njih brezsrčni rojaki storili hudobije v letih 1933/1945. V cerkvi je tudi kip dachauske Matere božje, ki so jo isalvatori-janci iz Sudetov poklonili duhovnikom za
njih kapelo v baraki št. 26.
Poleg ikarmeličanskega samostana in samostanske cerkve so nemški katoličani na severnem koncu taboriščne ceste zgradili iz surovih kamnov, ki so jih nabrali v reki Isar, katera teče skozi Munchen, kapelo Kristusove smrtne groze, ki je 13,6 m visoka in 14,2 m široka.
Svojemu namenu je bila izročena 5. avgusta 1960 ob mednarodnem evharističnem kongresu v Miinchnu. Ob navzočnosti 43.000 udeležencev kongresa jo je prav tako blagoslovil že omenjeni škof Neuhausler.
Ob kapeli stoji samostojen zvonik. Zvon so poklonili nekdanji zaporniki iz Avstrije, Vsak večer vabi s svojim glasom k molitvi in spominu na žrtve tega taborišča. Čeprav .tega taborišča rti več, obstajajo pa še druga. Pisatelj Solženicin je nanje pogumno opozoril. Prav je, da nismo enostranski in misj-imo tudi na trpine, ki hirajo po taboriščih širom Sovjetske zveze.
In še enega ne pozabimo: oče kazenskih taborišč je Stalin, predstavnik drugega sistema, tki se je izkazal prav tako nečlo-
veški kot nacizem. -Še več bi lahko rekli: Hitler se je učil pri Stalinu in nacizem je brat komunizma. Rjava ali rdeča barva, oboje izhaja iz diktature in sloni na teptanju osnovnih človečanskih pravic.
EKUMENSKI ŽIVLJENJSKI CENTER
Po ogledu dachauskega taborišča smo zavili na cesto, ki pelje proti Augsburgu. Tam naj bi prenočili.
Augsburg je tretje največje mesto na Bavarskem. Danes šteje 260.000 prebivalcev. Mesto je polno zgodovinskih spomenikov in v raznih slogih zgrajenih stavb. Je univerzitetno mesto, kar mu je v vseh dobah dalo poseben pečait. V njem se je med drugimi slavnimi možmi rodil tudi voliiki glasbenik Mozart.
Njegova preteklost sega v leto 14. pr. Kr. Takrat ga je ustanovil oesar Avgust kot vojaško oporišče. Njegova lega ga je napravila za važno cestno križišče. V rimskem času se je po svojem ustanovitelju imenovalo Augusta. Zlasti okrog stolnice, ki je vredna ogloda, je najti ostanke iz rimskih časov. Mogočen je tudi rotovž, tj.
mestna hiša. Sploh je stari Augsburg en sam muzej, ki na vsak korak izžareva preteklost.
Od Munchna do Augsburga je 90 km. Osem kilometrov prod mestom smo se obrnili proti jugu, da obiščemo kraj Ott-maring. Kraj je tipičen podeželski trg in bi bil še danes nepomemben, če ne bi v njem nastalo ekumensko naselje, ki mu pravijo Nemci Ekumanisches Lebenszen-tnum — ekumenski življenjski center.
Center se je porodil iz želje vnetih protestantskih in katoliških mladincev, da bi živeli v ekumenski skupnosti, se vedno bolj spoznavali in molili za edinost Kristusove Cerkve. Tako so nastale zgradbe, v katerih živijo tako posamezniki kot družine. Ustavili smo se v hiši, ki nosi ime po papežu Janezu XXIII.
Sprejel nas je mladenič, nemškega rodu, ki pa je izredno dobro govoril italijansko. Razložil nam je smisel centra, način življenja in prikazal odnose, ki vladajo med prebivalci tega ekumenskega naselja. V spodnjih prostorih je katoliška kapela. Tabernakelj in kip Matere božje tar oltar. V prvem nadstropju je
ekumenska molilnica. Tako katoličani kot evangeličani se poslužujejo obojnih prostorov. Duh strpnosti, ki je Kristusov duh, jih povezuje.
Cutil-i smo, da je nad krajem božji Duh, ki veje kakor hoče in koder hoče. Zdelo se nam je, da je vstala prva Cerkev, ki je bila polna molitve, bratske ljubezni in dobrih del. Ottmaring nas je navdušil in in obenem duhovno poživil. Kristusova Cerkev ni v zatonu. Plrad njo so nove razsežnosti, nova obzorja.
Noč je že bila, ko smo dospeli v Augsburg. Ostal je le še čas, za namestitev v hotelu in za večerjo. V recepciji nas je sprejelo dekle iz Medžimuirja v Jugoslaviji. Kasneje smo se kar navadili, da smo po restavracijah srečavali ljudi iz naših krajev.
Nemci brez tuje pomoči že ne zmorejo več peljati svojega gospodarstva. Brez Hitlerja in osvajalnih vojn so postali »Herrenvolk« — gosposko lj-udstvo. Nemška marka je zasenčila dolar. Trideset let po izgubljeni vojni je Nemec s svojimi proizvodi in kot turist preplavil ves svet.
(Drugič naprej)
V nedeljo 26. oktobra ob 16. uri bo v Katol. domu v Gorici
prireditev v korist misijonom
Nastopila bo števerjanska mladina z Govekarjevo ljudsko igro
»LEGIONARJI«
Pred igro in v odmorih bo na dobitkih bogat SREČOLOV v korist misijonov.
Seminar Slovenske skupnosti v Števerjanu
Preteklo nedeljo je imela Slovenska skupnost v deželi Funlaniji-Julij ski Benečiji svoj drug iStuidijisOci seminar. Prejšnji mesec so se člaini slovenske politične stranke zhraii v Ovčji vasi in v dvodnevnem srečanju (pretresli vrsto važnih političnih ter idejnih vprašanj. Sedasj pa je bil seminar posvečen specifični temi o odnosih med Slovensko Skupnostjo in drugimi strankami. Udeleženca seminarja so vzeli v pretres vlogo Slovenske skupnosti v deželnem olkviru ter podčrtali njeno avtonomijo. Slovenska skupnost se vsak dan sooča z vsedržavnimi strankami in mora zato imeti do njih jasno stališče. Njeni odnosi moraijo predvsem temeljiti na popolni enakopravnosti, poleg tega pa morajo sloneti na osnovah statuta Slovenske skupnosti.
Seminar je vodil predsednik deželne Slovenske Skupnosti Miitko Špacapan, daljši uvodni poročili pa sta imela oba pokrajinska tajnika, Rafko Dolhar za Trst in Damjan Paulin za Gorico. Deželni tajnik Drago Stoka je podrobno osvetlil zlasti zadnje razplete v deželni politiki in poročal o krizi leve sredine, ki je zajela tudi deželno upravo. Razvila se je plodna in živahna razprava, iz katere je izzvenela odločna politična volja po vedno večji uveljavitvi Slovenske Skupnosti v vsej deželi ter (po njeni vedno jasnejši programski usmeritvi.
Udeleženci števerjanskega seminarja so tudi rasspravljali o bodočem deželnem glasilu Slovenske skupnosti, ki naj bo odraz dela in življenja naše politične stranke. Vsi so soglasno ugotovili nujnost tiskovnega organa, ki je nenadomestljivo informativno sredstvo vsake politične stranke.
Nedeljski seminar v števerjanu je ponovno potrdil pravilnost enotne deželne organizacije Slovenske Skupnosti, ki se je osnovala na majskem kongresu v Devinu. V tem smislu bo tudi deželno tajništvo nadaljevalo z začetimi akcijami in dajalo pobude za nove načrte.
Reforma italijanske televizije
V zveai z reformami in novostmi, ki se predvidevajo v Okviru italijanske televizije, je glavni svet Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici na izredni seiji dne 8. septembra 1975 z odobravanjem vzel na znanje, da misli državno vodstvo RAI-TV vpeljati tudi televizijske oddaje v slovenskem jeziku.
Vendar želimo pri tem opozoriti na nevarnosti, da se pri sestavljanju programov za te oddaje ne vpelje kaka politična ali ideološka diskriminacija. Zato želimo, da bi bodoče TV oddaje za slovensko prebivalstvo v Italiji bile ideološko odprte, politično široke in da bi zajemale celotno ozemJije, kjer prebivajo Slovenci v mejah italijanske republike, to se pravi od Trsta prek Goriške in Slovanske Benečije do Kanalske doline. Le V takem primeru bodo slovenske TV oddaje dosegle svoj namen.
Istočasno pozivamo vse odgovorne pri vodstvu RAI-TV, da pritegnejo k formi-
ranju programov bodočih televizijskih oddaj za Slovence osebe, ki bodo pristojne in ki bodo zastopale vse politične in zlasti kulturne komponente slovenskega prebivalstva v Italiji. Na ta način se bo ohranil pluralistični značaj novuh oddaj in bodo te v resnici pospeševale »dejavnosti in pobude, ki se tičejo kulturne zakladnice jezikovnih manjšin« (le attivita e le iniziative riguardaniti il patrimonio cultu-rale delle minoranze linguistiche), kot pravi deželni zakon z dne 2. julija 1969, štev. 11.
V upanju, da bo vodstvo RAI-TV upoštevalo navedene naše želje in predloge, izražamo svoje spoštovanje.
Gorica, 8. septembra 1975
Dr. Kazimir Humar, predsednik Dr. Silvan Kerševan, tajnik
Število vpisanih na slov. šolah
Vpis otrok v slovenske osnovne šole na Goriškem je letos naslednji (v oklepaju število učencev v lanskem šolskem letu): Gorica: ul. Croce 99, ul. Randaccio 61, Skupno 160 (145); Pevma 34 (28); Podgora 22 (24); Štandrež 56 (56); Števerjan 45 (42); Skriljevo 1 (2); Štmaver 4 (6); Plešivo 4 (3).
V goriškem didaktičnem ravnateljstvu je torej letos vpisanih 326 otrok, lani 306. Porast je 20.
Sovodnje 59 (49); Rupa-Peč 40 (33); Vrh 17 (20); Doberdob 77 (76); Jamlje-Dol 36 (41).
Skupno v doberdobskem didaktičnem ravnateljstvu 229 otrok, lani 219. Porast znaša 10.
Na vseh osnovnih šolah na Goriškem je letos vpisanih 555 otrok, lani 525. Število je naraslo za 30 otrok.
Če analiziramo te številke, vidimo, da stalno narašča število slovenskih otrok na obeh osnovnih šolah v Gorici. Razlog za to je predvsem v tem, da se v mesto selijo mlade družine s podeželja. Drugi razlog pa je gotovo tudi ta, da se razne zaspane goriške družine začenjajo zavedati dejstva, da slovenska šola nudi otrokom večje možnosti za zaposlitev doma kot pa italijanska šola. Zaradi vedno večjega obiska je zmeraj boj nuijno, da slovenske osnovne šole in otroški vrtci v mestu dobijo tudi ustrezne šolske prostore, če so morda nekateri na goriški občini tiho računali, da se bomo Slovenci v mestu asimilirali in ne bomo potrebovali novih šolskih poslopij, lahko sedaj ugotovijo, da so se ušteli. Število naših otrok stalno raste in iiz vpisa v otroških vrtcih je sklepati, da bo rastlo njih število tudi v prihodnje.
Tudi na vaseh vidimo, da število vpisanih otrok skoro povsod počasi, a stalno narašča. Npr. v šolskem letu 1973-74 je bilo vseh otrok na slovenskih osnovnih šolah 503; leta 1974-75 pa 525; lotos 555. V treh letih je torej zraslo število za 52 otrok. Takšen porast vzbuja lepo upanje tudi za naprej.
Sovodenjska občina o prosti coni
Znano je, da je zakon o prositi coni, ki je zadeval goriško in sovodenjsko občino, zapadel. Treba je zato pripraviti
predlog in osnutek za novega.
S item v zvezi se je 16. oktobra sestal na izredni seji svet občine Sovodnje. Pripraviti in odobriti je bilo treba tudi resolucijo, ki naj bi bila poslana tako predsedniku vlade kot zastopnikom političnih • strank.
V resoluciji je rečeno, naj bi novi zakon o prosti coni veljal za dobo 15 let. Novost v tej resoluciji je predlog, naj bi prosta cona obsegala vse ozemlje goriške in sovodenjske občine, torej tudi vse predele na desnem bregu Soče na Majnici. S tem bi bila dana možnost graditi gospodarske objekte tudi na tem področju. Resolucija še pravi, naij bi po novam zakonu imala besedo o prosti coni tudi občina Sovodnje, to je, imela naj bi svojega predstavnika v vseh krajevnih upravah, kjer gre za prosto cono.
Na koncu seje je svetovalec manjšine Branko čemic pozdravi novega tajnika sovodenjske občine, ki je prvikrat vodil sejo, dr. Jožka Prinčiča. Dejal je, da je veselo dejstvo, ko je prvič v zgodovini sovodenjske občine domačin prišel na to pomembno mesto. To vliva upanje, da bo delo v korist občine še uspešnejše.
»V imenu skupine Slovenske skupnosti in v imanu občanov, ki jih imamo čast zastopati — je dajal Branko Čamic — vas iskreno pozdravljamo in izražamo toplo željo, da bi zastavili svoje mlade moči v dobrobit slehernega domačina ter ob opravljanju nesebičnega dala ostali med nami še dolga leta. Istočasno se zahvaljujemo dosedanjemu tajniku dr. Štefanu Bulkovcu za izvršeno delo in mu želimo obilo uspeha na novem delovnem mestu.«
Novi tajnik dr. Jožko Prinčič, se je za izrečene pozdrave toplo zahvalil in med drugim dejal, naj bi ostale slovenske občine sledile zgledu sovodenjske in si oskrbele tajnika slovenskega rodu. - R. D.
Prva letošnja premiera SSG
Z uprizoritvijo Leskovčeve drame »Dva bregova« je Stalno slovensko gledališče v Trstu stopilo v svojo trideseto sezono. Premiera je bila v sredo 16. oktobra v Kulturnem domu.
»Dva bregova« je drama iz življenja beračev, ki jo je leta 1928 napisal Anton Leskovec. To je tudi najbolj znano dalo tega slovenskega dramatika, ki se je rodil leta 1891 v Škofji Loki, umrl pa lata 1930. Dva bregova sta svet beračev na eni strani, svet gospode na drugi, med obema pa ni prehoda.
Delo je režiser Jože Babič temeljito predelal in prikrojil današnjemu gledalcu. Rezultat je vsaj zanimiv in reči moramo, da ga je občinstvo ugodno sprejelo. Priznanja so bili deležni tudi igraloi in nosilec glavne vloge Anton Petje, ki je prikazal lik Macafurja, kralja beračev. Vskla-jana z značajem igre je bila scana Demetrija Caja, važno vlogo pa je imala tudi glasba, za kataro je poskrbel Aleksander Vodopivec.
Misijonska nedelja v Gorici
Misijonska misel je še vedno živa med našimi ljudmi. To je dokazala tudi letošnja misijonska nedelja. Po cerkvah so pri vseh slovenskih mašah verniki prejemali kot nagrado za svojo velikodušnost do misijonov brošuro »Misijonska nedelja 1975«, ki je tudi letos zelo pestra in zanimiva. Seznanja nas z misijonskim vprašanjem, z delovanjem duhovnikov in laikov na tem področju, s statistikami in lepo novelo misijonarja Jožeta Cukaleta iz Indije »Kristus je bil močnejši«.
Letos je hil med nami misijonar p. Stanko Pavlin iz Hongkonga. Maševal je v cerkvi sv. Ignacija na Travniku ter imel tudi priložnostni govor. Prav tako je govoril v isti cerkvi pri popoldanski uri molitve za misijone. Povedal nam je lepe misli, kako smo tudi mi vsi dolžni, da pomagamo ljudem Tretjega sveta, da se zanimamo za njihove probleme, kajti vsi smo eno samo Kristusovo telo.
Po blagoslovu na Travniku je bil v Katoliškem domu večer, posvečen misijonom. Misijonar Pavlin nam je pokazal filme iz življenja njegovega zavoda v Hongkongu, kjer se šola 2.000 gojencev. Šolo vodijo salezijanci in misijonar Pavlin ima na tem zavodu veliko odgovornost in skrb, saj je njegov ravnatelj.
G. misijonar Pavlin bo osital v Gorici še ves mesec, zato ga bomo videli še prihodnjo nedeljo, ko bo v Katoliškem domu misijonska prireditev z bogatim srečolovom. Vse toplo vabimo, da se te prireditve udeležijo.
OBVESTILA
Združenje cerkvenih pevskih zborov vabi na sejo, ki bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma.
»Večer plesov in pesmi« je naslov prireditve, ki bo pod pokroviteljstvom SPZ v soboto 25. oktobra ob 20.30 v telovadnici na Komu v Gorici. Nastopili bodo: folklorna skupina »Stu ledi« iz Trsta, na-rodno-zabavni ansambel »Lojze Hlede« iz Števerjana in folklorna skupina »Sovodnje«.
Glasbena matica - Trst vabi na prvi abonmajski koncert sezone, ki bo v soboto 25. oktobra ob 21. uri v Kulturnem domu. Nastopil bo orkester Glasbene matice pod vodstvom O. Kjudra s sodelovanjem mezzosopranistke Nore Jankovič. Na sporedu so skladbe Glucka, Martuccija, ši-vica, Škerjanca in de Falle. Rezervacija in prodaja vstopnic ter abonmajev v pisarni Glasbene matice (ul. R. Manna 29 tel. 418605) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
Ugledna družina s tržaškega Krasa si želi pošteno in prijazno družinsko pomočnico (do 55 let) za oskrbovanje dveh starejših in bolehnih oseb. Plačilo po dogovoru potom Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, tel. 83177
DAROVI
Za Alojzijevlšče: ob 25-letnici smrti Francka Bratuža daruje 2. S. 25.000; N. N. 10.000; N. N. 2.000; ob 25-letnici smrti dr. Mirka Brumata in ob tretji obletnici smrti Pavle Makuc daruje bivša družbe-nica 10.000; družina Bratuž v spomin pok. prof. Rada Bednarika 10.000 lir.
Ob 40-letnici poroke darujeta Slava in Popi Bandelj za Katoliški glas, Alojzije-višče, Zavod sv. Družine in za slovensko župnijo po 2.000 lir.
V tiskovni sklad Katol. glasa: Lija Stopar v spomin Anice Zorko 2.000; J. V. iz Rojana v spomin Gabrijela Masten 2.500 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Udovič Marko, Peter in mama v spomin prijatelja Androta Čok 10.000; M. Parovel v spomin na pok. očeta 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija in Marko v spomin A. Čoka 10.000; J. V. v spomin Gabrijela Masten 2.500 lir.
Za slovenske misijonarje: Pina Piščanc v spomin Anice Zorko.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
51. svetovni dan varčevanja
31. OKTOBER 1975
iNiimiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiimiiiNiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiimiiiimNiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 UPRAVLJANA SREDSTVA PREKO 7 MILIJARD LIR
RAZVOJ PORASTA VLOG:	NUDIMO	VAM:
1965	846.717.397	Vse	bančne	operacije	in	usluge
1970	1.814.501.201	Kredite	in hipotekarna posojila
1975 (15. oktobra)	6.331.126.537	Menjalnico
Poslovanje s tujino
Tržaška kreditna banka je tvoj zavod, poslužuj se ga !
TRST	Ul.	Fabio Filzi, 10
Telegr.: Bankred	Tel.	61-446 - Telex:	46264
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenju: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 26. okt. do 1. nov. 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Zlata ptica«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 14.30 Nedeljski vestnik. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Igra o grešnem puntarju«. 18.15 Nedeljski koncert. 19.00 Falk iz vseh dežel. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba za lahko noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert 19.10 Drevo ob Soči. 19.20 Za najmlajše. 20.35 »Vaški vedež«, operna enodejanka. 21.55 Sanjajte z nami.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Simfonični koncert. 21.55 Filmska glasba.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Komorni koncert. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Tako bomo odšli«, enodejanka. 21.25 Skladbe davnih dob. 21.45 Glasba v razvedrilo.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 18.55 Priljubljeni pevci. 19.10 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 22.10 Nocoj plešimo.
Sobota: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Dobri lajnar«. 11.35 Poslušajmo spet. 13.30 Popoldanski koncert. 15.45 Avtoradio. 16.00 Nabožni navdih v glasbi. 17.00 Skladatelji nacionalnih šol. 18.00 Arije in samospevi.
18.30 Simfonična glasba. 19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.20 Andres Segovia podaja Bacha. 19.40 Pevska revija. 20.30 Teden v Italiji. 20.50 »Apokalipsa«, enodejanka.
21.30 Koncert Zagrebških solistov 22.15 Hubert Bergant.
★
SPOMIN NA RAJNE IN ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE
Rajnim na goriškem pokopališču se bo Zveza slovenske katoliške protsvate poklonila na Vse svete 1. novembra dopoldne. Pevci in drugi naj se zberejo točno ob
10.30 pred vhodom na pokopališče. Naslednji dan, v nedeljo 2. novembra
se zberemo v Gonarsu pred cerkvijo ob 14. uri, kjer bo po možnosti sv. maša, nakar krenemo na pokopališče, kjar bo polaganje vencev na grobove umrlih internirancev.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 26. okt. do 1. nov. 1975 Nedelja: 9.45 »Jane Eyre«. 10.40 Otroška oddaja. 11.30 Koncert ob dnevu OZN. 13.55 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka Bosna : Rabotnički. 18.20 Eskimsko poletje. 20.05 »Gruntovčani«. 21.05 Islandija ni Koromandija. 21.35 Šport.
Ponedeljek: 17.15 Medvedek Pu. 17.35 Čarobna žoga. 18.05 Naši zbori: Zagorje.
18.40 študij na univerzi. 20.05 »Izgubljeni sin«. 22.05 Kratek film.
Torek: 17.35 Tjulnji. 17.45 »Mati«. 18.15 Veliki živalski vrtovi. 18.45 Otok pri Dobravi (Gutenvverth). 21.15 Ana Karanina.
Sreda: 17.20 Klovn Ferdinand. 18.40 Po sledeh napredka. 20.05 »Tujci«, film. 22.25 Nogomet ČSSR: Anglija.
Četrtek: 16.25 Košarka Radnički : Partizan. 18.15 Mikrobi in ljudje. 20.05 »»Isto noč«, film.
Petek: 17.25 Mladinski film. 18.10 Srečanje oktetov. 18.45 Staklo v arhitekturi.
20.40 »Kojak«, film.
Sobota: 13.55 Nogomet Čelik : Hajduk.
18.15 Kje je resničnost. 19.55 »Darviš in smrt«, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo