Uredništvo in upraonišftro:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ȣbaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od li.—12. ure dopold.
Telefon št, tl3.
ndrocmna iistu:
Celo leto		. 12	K
Pol leta		% 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za sioyensko ljudstvo.
Št. 29.
Maribor, dne 8. marca 1909.
Letnik I.
Narodna stranka in jezikovno vprašanje*
Opetovano smo že imeli priliko konstatovati, da je pri vsakem važnem vprašanju prvi namen gospodov okrog celjskih liberalnih listov, tako stvar zaviti, da se Kmečka zveza mora postaviti v slabo luč ali celo lopnitil po njej, še le v drugi vrsti pa pride v poštev stvar sama. Isto vidimo v jezikovnem vprašanju.
Komaj je dr. Benkovič objavil polovico načrta za rešitev) jezikovnega vprašanja, že je „Nar. Dnevnik“ pograbil ta torzo kot kost in jo glocfa v svojem članku od 3. marca. Hočemo najpreje popraviti glavne neresnice, katere člankar v „N. D.“ podtika dr, Benkovičevemu načrtu.
1.	„Narodni Dnevnik“ povdarja z emlazo: Glejte jih, klerikalce, oni to zahtevajo kot maksimum, kar Nemci na Češkem kot minimum zahtevajo. Smisel članka dr. Benkoviča gotovo ni tak, še manj pa besedilo dotičnega mesta; dr. Benkovič le trdi, da moramo saj kot maksimum to zahtevati, kar Nemci za-se kot minimum reklamirajo. S tem ni izraženo nikako načelo; vrh tega pa Nemci na Češkem zahtevajo za-se take jezikovne prednosti pred Cehi za nemško „zaključeno“ ozemlje, da bi bila idealna rešitev našega jezikovnega spora, ako bi se načela vladne predloge za» rabo nemškega jezikaj v nemškem „za ključenem“ ozemlju prenesla na slovenske pokrajine za rabo slovenskega jezika. Seveda govorimo o načelih, ne pa oi podrobnostih; morda najde bistroumni referent Narodne stranke v vladni predlogi kako podrobnost, ki bi za nas ne bila ugodna, da bode mogel mrcvariti ravnokar zapisani stavek v par številkah „N, D.“
2.	„N. D.“ trdi, da mi ne zahtevamo okvirnega zakona, ampak le separatno rešitev za naše pokrajine. Kdo pa je vendar v državnem zboru stavil nujni predlog, da se ima jezikovno vprašanje rešiti za celo državo, ne pa le za češko kraljevino? Ali ni bil to Slovenski klub / po'poslancih dr. Benkovič jn Grafenauer?
Seveda se jezikovno vprašanje za celo državo nikdar ne bo rešilo po enem kopitu, kajti politične, zgodovinske in dejanske razmere so močnejše nego načela.!
Nekaj pa je v programu dr. Benkoviča jasno izraženo, namreč — popolna jezikovna ravnoprav-
nost v celem slovenskem ozemlju; on ne zahteva le uzakonjenja obstoječe prakse, kot „N. D.“ brez vseh
dokazov trdi.
3.	„N. D.“ je mnenja, da Slovenski klub) hoče žrtvovati vse slovenske manjšine v arveškem, emu-reškem in radgonskem okraju nemškemu molohu. — Povdarjamo, da se'imajo po programu dr. Benkoviča — ki še ni v celoti objavljen — te manjšine priklopiti sosednim okrajem s slovensko večino. Ni: še dolgo temu, ko je ravno dr. Benkovič pri okrajnem sodišču v Radgoni vložil slovenske) tožbo,’kar dosedaj patentirani narodnjaki niti poskusili niso; o končni rešitvi jezikovnega spora, ki je nasta) vsled te slovenske vloge, bodemo slovensko javnost obvestili.
4.	„N. D.“ pravi,] da Slovenski klub priznava, da se ima v notranjem uradovanju rabiti le nemščina; to izvaja iz tega, da je Slovenski klub) ureditev rabe jezikov le za vnanje poslovanje vzel v svoj program.
Prvič je to izvajanje zelo nelogično, drugič pa ne odgovarja resnici; kajti dr. Benkovič kot referent Slovenskega) kluba je mnenja, da določitev jezika za notranje uradovanje ne spada v delokrog zakonodaje, ampak v delokrog uprave. Tudi je vprašanje, katero se odteguje javni diskusiji, alk je namenu primerno, da se notranji uradni jezik sedaj sili v ospredje, ko se borimo za elementarne pravice) slovenščine v vnanjem uradovanju.
5.	„N. D.“ pobija v programu izraženo- načelo, da se stranke smejo! v gotovih slučajih pogoditi, v katerem jeziku se naj razpravlja ali protokolira. To načelo je izraženo v vseh dosedanjih poskusih rešitve jezikovnega vprašanja na Češkem, celo v nekem načrtu mladočeške stranke, le z razločkom, da temu načelu ni odvzeta nevarna ost, kakor v programu Slovenskega kluba, ki določa, da je tak dogovor le tedaj dopusten, če se izvrši pismeno in izrečno.
O smotrenosti in primernosti te določbe si mora; tudi člankar „Narodnega Dnevnika“ biti na jasnem, če mu morda ni: samo za zabavljanje.
Toliko za danes!
Program Slovenskega kluba se je in deloma bo šele predal javnosti, da se o tem otvori javna diskusija. Veselilo bi nas, če. bi „Narodni Dnevnik“ saj v tej točki prešel na polje resne in stvarne kritike, vrh tega pa — kar je dolžnost vsake stranke — stavil konkretne protipredloge ali predlagal primerne spremembe. Ako pa se hoče tudi to vprašanje izkoriščati le, v strankarske namene, potem ne bodemo odgovora dolžni ostali.
Kaj bo?
Srbija ne odneha?
. V ministrskem svetu, ki je pod predsedstvom kralja Petra razpravljal o nasvetu ruske in) drugih vlad, naj Srbija opusti svoje zahteve po teritorialni kompenzaciji in avtonomiji Bosne in Hercegovine, je govorih finančni minister Stojan Protič za vojno in izjavil, da najde dovolj denarnih sredstev za večmesečno vojsko. Vojni minister general Živkovič je izjavil, da prevzame pred zgodovino odgovornosti za pripravljenost srbske vojske. Kralj Peter je na. tq rekel, da je njegova želja, da se ohrani) mir; ako pa pride do vojne, bodo vodili on s sinom in bratom vojsko v boje, čeprav) izginejo s Srbijo tudi Karagjor-gjeviČi. Ministrski svet je sklenil velesilam odgovoriti, da Srbija ostane pri svojih zahtevah in da od njih) ne odstopi.
Vojno razpoloženje narašča.
Iz Belgrada javljajo, da vojno razpoloženje čedalje bolj narašča in da računa vse zs možnostjo vojne v najkrajšem časai. Vojaška uprava je odredila že vse potrebno, da lahko armadai vsak hip v popolni pripravljenosti odkoraka na bojišče.
Vojne priprave.
Pod savski most pri. Belgradu so Srbi položili mine. Most lahko vsak trenotek poženo v zrak. Tudi ob Donavi in Savi pod Belgradom so na vsej strani položene mine zavoljo donavskih monitorjev. Sesti pešpolk je poslan v Sabac. Ker jel. vojni svet sklenil, da se v slučaju vojske Belgrad brani, so vojne čete zavzele višavo Cuharico in Nišnjiškč vrhove. Topničarji se nahajajo na Banovem vrhu, odkoder je najlažje preprečiti prehod avstrijske vojske črez Cigan-lijo. Donavska in drinsko 'divizijo pridno oboroži jejo. Čete, ki opravljajo patruljno ,službo ob Donavi, Savi in Drini, so dobile novo obleko sivozelene barve, tudi častniki si morajo nemudoma nabaviti vojno obleko, da jih že nekaj korakov daleč ne bo mogoče razločevati od navadnih vojakov.
Kclo bo poveljnik srbske vojske?
Kakor hitro prično sovražnosti, prevzame poveljstvo nad vojsko sedanji vojni minister general Živkovič, vojni minister bol pa mesto njega postal vpokojeni general Djuknič. Načelnik glavnega štaba ostane general Putnik. Belgrad bo branil general Srećković. Ženijskim četam bq poveljeval polkovnik
PODLISTEK.
Trapeč*
i*
Na visokem odru so ji postlali in tukaj je ležala trda in mrtva. Spodobicami so ji okrasili, zadnjo posteljo in okrog glave so ji ovili beli venec v znamenje njenega devištva.
Na obeh straneh pa je gorelo po dvoje sveč, katerih plapolajoči svit se je ožarjeval v bledem obrazu umrle.
Se ista skrbljivost ji odseva raz lica, kot nekdaj, ista miloba in ljubeznjiva prijaznost se ji vidi na' obrazu, kakor jo je imela blaga pokojnica v svojem življenju.
Stare kosti je sicer razsula bridka smrt:	z
mnogimi gubami ji je že čas razoral) velo lice, a vendar jih je mnogo, začuvši smrt njeno, pobožno se prekrižalo in reklo:
„Skoda je Marijane: za vse je bila še dobra!“
Zato so se pa duri vedno odpirale odhajajočim mbiileem, ki so po stari navadi prihiteli pomolit Očenaš; za srečo njene duše in nato posedli po klopeh, ier se pomenkovali o čemur Že bodi.
Pri vzglavji umrle pa je bil možak, ne mene se, 3ca,| se godi po hiši,
Samo v mrliča je uprto srpo njegovo živoj oko, jri; sem pa tje zabliskne tako strašno, da je človeka «koraj strah. Nepremakljivo sedi na svojem* mestu, Tč öö se kaka sitna muha vsede mrtvi na lice, je od-podi.
Kakih petdeset. let mora imeti; njegov) Obraz priča tako, ker Sicer je njegovo truplo krepko in
močno. Izraz njegovega obraza je skoraj divji; špi-časta, koščena brada štrli naprej; zabuhlo lice se mu pod upadenemi očmi žari v svitu sveč in nad nizkim čelom mu stoje kvišku skuštrani lasje.
Vendar bistri gledalec opazi neko podobnost med njim in med umrlo; trapeč je njen brat.
Odkar so jo položili na oder, ni se odmaknil od nje, in nikdo, ga ne pripravi, da bi bil obrnil proč svoje oko.
Kaj bi pa tudi ne?
Umrla mu je bila vse na svetu;) branila ga je kot nesvestno dete pred surovimi napadi razposajene mladine, čuvala ga je pred zasmehajočo iga družino in skrbela zanj kot skrbna mati. Pri nji je jedel, pri nji stanoval; ona ga je oblačila, ona ga čedila, kadar je bilo treba.
Ubogal jo je kot poslušen otrok;! ž njo je hodil v cerkev: njo je spremljal na polje, k nji je pribežal, ko ga je preganjalo zlobno ljudstvo. In danes, ko so jo oblačili in napravljali na oder, gledal je tako preplašeno v milo njeno lice, tako) srpo Se oziral v neusmiljene sosedinje,
In ko je menil, da ga nihče ne vidi, poboža jo po lioi; a bilo je mrzlo, mrzlo kot led in mraz tudi njemu napolni žile. Ves tresoč se zasope, sklonivši se k njej:
„Marijanioa, kaj pa ti je; Marijanicä, samoto mi povej; glej, jaz sem tu, tvoj Primož;) čuj me no, Marijanicä.“
A zastonj je bilo vsako Ogovarjanje; Marijani-ea ni' se mu oglasila. In tedaj mu je kri skoraj zastala* obsedel je nepremično in srpi svoj pogled upiral v? mrtvo sestro.
„Kaj to, če je mrzla, vsaj se.ogreje; jaz bom toliko sopel vanjo* da.se malo ogreje,, .ali pa jo pre-
nesem na peč; a da ne govori nič, prav nič ne govori, to je strašno!“
Tako je mrmral pred se in že se je hotel okleniti umrli in pričel ji je zopet dihati v obraz; ai gospodar, rodni brat njegov, je takoj spoznal važnost svojega posla, priskoči, k njemu, udari ga preko glave in se zadere ljubeznjivo nad njim:
„Trapeč nori! Pusti jo, če ne te potisnem takoj skozi vrata.“
„Ne, ne, ne“, zaječi Primož, „saj bom miren, samo ven ne, samo od Marijane ne.“
To je bila zadnja njegova beseda; na nobeno vprašanje, na nobeno zbadljivo besedo ni več odgovoril; kakor živ kdp| se je tiščal mrtve. Gospodar pa je mrmrak Še med zobmi, )ko je tako blago utolažil svojega brata:
„Sedaj se ti prično drugi časi, ti gnjila klada ti; ne bo več tu babura stala za teboj in ne boš se je držal več za krilo; piskal boš po mojem, to ti rečem!“
' v zgornji V sobi pa je gospodinja preloževala blago umrle in se kregala nad to babnico, češ, da je vteknila denar v toliko nepotrebne šare. Na. vse strani je razmetavala njeno obleko, njene spominke, podobice, darila z božjih potov, marsikaj je pa kar skrivši stisnila pod predpasnik in mrmrala tiho mea
„Cegavo bo li to, nego naše; brez oporoke je umrla in drugega dediča ni; kaj, bo trapeč. ta da stara; saj. še ne ve, kam kleni. Vse bo naše, vse, in takoj si omislim novo krilo, pa se kaj
drUge!pba ženica se jeveselja kar tresla in živih oči je brskala po predalih. Moralotje biti že kaj zanimivega n ostri!	(Dalje prihod.)
Popovič, konjenici pa polkovnika Milivojevih in Pav-' novic.
Forgach ima ultimatum?
V belgraj,škili političnih krogih sodijo, da je avstrijski poslanik grof Forgach^ ki se je\ že vrnil v Belgrad, prinesel iz Dunaja ne le pogoje, ki jih stavi Avstrija Srbiji v svrho rešitve položaja, marveč tudi ultimatum avstro-ogrske vlade. Vladni krogi menijo, da bo Forgach v kratkem zopet zapustil Belgrad.
Politični pregled.
Predsedniško mesto.
Dr. Korošec je izjavil nasproti dunajskim čas-nikarjem, da po njegovem zasebnem prepričanju Narodna zveza ne bode dovolila nobenemu svojih članov, naj kandidira proti dr. Pattaiu, ker v sedanjem času, ko je jugoslovansko vprašanje na dnevnem redu, ni ura mestu, da se postavi proti krščanskim so-cialcem, ki so med Nemci pokazali največ smisla za to vprašanje. Toda naroden moment, kojega spravlja dr. Korošec pri predsedniškem vprašanju v ospredje, ne dopada seveda „Tagespošti“! in „Slovenskemu Narodu.“ Gotovo bo tudi celjski dnevnik pri-capljal za „Tagespošto.“ Cehi nočejo dati kandidata, ker tudi ne bi radi stopili v nasprotstvo s kršč. so-cialci, a Jugoslovani ga naj dajo, čeprav bolj kot Cehi potrebujejo za svojo trialistično idejo krščanskih socialcev. Rekriminacija, da; dr. Korošec ne sme izjavljati svojega zasebnega mnenja, pa je smešna.
Narodna zveza pri Bienerthu.
V četrtek je, kakor smo že v zadnji številki poročali, sprejel ministrski predsednik baron Bienerth načelništvo Narodne zveze. Konierenca je trajala pet četrt ure. Rezultat konference je popolnoma negativen, to je, razmerje Jugoslovanov do vlade se prav nič ne izpremeni. Govori se, da se je pri tem pogovoru baron Bienerth kazal precej potrtega in malo-dušnega, in da je izjavljal, da če bi imela biti njegova oseba ovira normalnim parlamentarnim razmeram, se rad umakne. Dr. Šušteršič je Bienerthu brez ovinkov označil stališče Jugoslovanov, kateri nikakor nočejo igrati uloge državljanov druge ali tretje vrste. Bienerth je sicer na dolgo in široko razlagal, da vlada nima nobene osti proti Cehom, ni se pa upal tega jasno povdarjati glede ,Jugoslovanov. Čutiti je menda bilo? da bi baron Bienerth rad razdvojil Slovansko jednoto.
Seje slov. zastopstva.
Slovenski klub ima jutri ob 10.'. uri dopoldne sejo, ob 2. uri popoldne se snide izvršilni odbor Slovanske jednote, ob treh popoldne se> vrši plenarna seja Narodne zveze, ob petih popoldne se pa vrši odločilna seja parlamentarne komisije Slovanske1 jednote, v kateri se bode odločevala taktika.
Izprememba v ministrstvu.
Kakor smo že poročali, je poljski minister-rojak 'Abrahamovih odstopil. Sedaj je naznanil tudi predsedstvu državnega zbora, 'da odlaga svoj državnozborski mandat. Danes ga je cesar sprejel v poslovilni avdijenci. Abrahamovič bo poklican, v gosposko zbornico. (Novi poljski minister-rojak je dr. Duleba in je bil danes od cesarja slovesno zaprisežen.
Kriza na Ogrskem.
Ogri hočejo na vsak način imeti neodvisno banko, ker še ne morejo dobiti neodvisne armade. Kralj se pa temu odločno protivim Sprejemal je v posebnih avdijencah kar po vrsti ogrske ministre. Tudi minister Košut, čeprav zelo bolehen, je romalj na Dunaj k cesarju. Ministri, so dobili pri avdijencah vtisek, da cesar pod nobenim pogojeni ne bo dovolil neodvisne banke. Vsled tega je stališče ogrske vlade zelo omajano in se bo težko zdržala na površju. Si7 cer je ministrski, svet sklenil, da bo rešitev v bančnem vprašanju predložil parlamentu. S tem jej kriza pač odgođena, preprečena pa ni.
Srbski proces v Zagrebu.
Razpoloženje sodnega dvora proti obtoženim 58 Srbom je videti precej neugodno. Zdi se, kakor da bi že zdaj bili o njihovi krivdi uverjeni. Branitelji, med katerim^ je tudi predsednik sabora, dr. Medakovič, so silno nervozni, državni pravdnik odgovarja večkrat prav vehementno, a najslabši utis napravlja, da prvi in glavni obtoženec, uradnik Adam Pribičevič, ali noče odgovarjati ali se glavnim vprašanjem izmotava in govori o politiki itd. Gotovo neugodno je zanj) da ravno na odločilna vprašanja navadno ne odgovori ali pa a limine vse taji.
Branitelji, vsi politiki, so delali na vse kriplje na to, da bi se prvi zaslišal prosluli Srb Nastič, ki je v svoji brošuri Finale“ prvi pisal o zvezah med Beigradom in hrvaškimi Srbi. Ker Nastič zelo sam sebi nasprotuje, bi ga branitelji radi ugnali pred sodiščem v kozji rog in tako' razpršili obtožbe tega a.gent-provokaterja v prazen nič. Državni pravdnik pa in sodišče se temu nista pridružila, ampak sel je sklenilo, preje zaslišati vse druge priče, katerih je nebroj in ki z Nastičem niso v nobeni zvezi. To je za obtožence hud udarec, posebno, ker je sodišče zavrnilo vseh 300, od braniteljev predlaganih prič z motivacijo, da so tudi te veleizdaje osumljene. Kako dela vladni aparat z vso silo proti obtožencem, se
razvidi tudi iz tega, da v Zagrebu vse brzojavke cenzurirajo.
Z bojaznijo za nesrečne žrtve Madžarov gleda vsak na izid procesa. Veleizdaja se kmalu lahko dokaže. Sodnik napeljuje proces posebno na to, kako so Srbi sodili o Hrvatih, izvajali proti njim bojkot in Hrvaško pripisovali kraljestvu srbskemu. Naj to Rauch posebno računa. Bill bi res zanj preimeniten uspeli, ako se mu posreči izolirati Srbe in tako razbiti koalicijo.
Raznoterosti.
Značilna izjava. Včeraj so priredili liberalci v Rušah shod, ki se je popolnoma ponesrečil. Ud 40 poslušalcev je bilo več kot polovica pristašev Slov. kmečke zveze, liberalci'so prišli večinoma vsi iz Maribora' in Celja. Govoril je dr. Sernec iz Celja, ki je jako grdo in surovo napadal Kmečko zvezo, dr, Korošca, Pišeka in „Slovenskega Gospodarja.“!' Najbolj značilno pa je, da je izjavil dr. Sernec, da ne bo kompromisa in dajbo Narodna stranka; povsodi postavila svoje kandidate. Za danes konstatiramo le dejstvo, (ja se Narodna stranka izjavlja po shodih proti kompromisu, še prodno so se pričela pogajanja. To pribijemo, ker vemoj da bodo pozneje, Če ne bo-prišlo do kompromisa, žvračali celjski liberalci krivdo na Kmečko zvezo.
„Tagespošta“ je izvedela iz zaupne sejo Slovanske jednote, da dr. Korošec v njej ni protestiral proti kandidaturi Pogačnika za mesto zborničnega predsednika. Pooblaščeni smo izjaviti, da se je v seji imenoval Pogačnik samo narrando kot kandidat, da pa se ni o osebi kandidata sklepalo. Dr. Korošec se sploh te debate ni udeležil, vsled tega je vsako očitanje listov, da je njegovo stališče, nasprotno z njegovo izjavo v dunajskih, časnikih, brez vsake podlage.	'
Mahnert — blamiran. Leta 1007 se je odpadnik komij Gustav Siebenreich štiri dni pred smrtjo v mariborski bolnišnici, pri popolni pameti, prostovoljno povrnil nazaj h katoliški cerkvi in previden s sv. zakramenti umrl. Kljub temu ga je vendar mariborski protestantski pastor Mahnert pokopal. 'Magdalen-ski župnik je takoj vložil pritožbo zoper Malinerta na mestni urad, ki pa je odgovoril pozneje enkrat, po pogrebu: Siebenreich ni bil pri povrnitvi h katoliški cerkvi več pri pameti, torej ostane protestant. Nato vloži majg|dalenski župnik priziv na o. kr. namestni-jo v Gradcu, ki je prizivu ugodilo, češ, Siebenreich se ima smatrati kot katoličan od trenutka, ko je podpisal svojo povrnitev h katoliški cerkvi. Zoper ta odlok vloži protestantski pastor pritožbo na c. kr. ministrstvo, ki pa je njegovo pritožbo odbilo z odlokom dne 19. jan. 1909, .Štev. 8549, Siebenreich ostajne tedaj vendari katoličan, Mahnert pa — blamiran.
Občili zbor moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodu za Maribor in okolico se vrši dne 11. t. m.
Hochenburger na delu? K temu suho dejstvo! Pred tednom je poslalo okr. sod. v Šoštanju občinskemu uradu St. Andraž nad Polzelo nemški akt v rešitev. Občinski urad, kateri svsled enoglasnega sklepa, ki se je naznanil' c. kr. okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradee, uraduje izključno le slovenski, je vrnil dotični akt nerešen. Kaj se zgodi? C. kr. okrajno sodišče 1 šoštanjsko je poslalo akt ,c. kr. okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradee in isto vpošlje nemški dopis občinskemu uradu ter mu „ukaže“, sklicujoč se na par. 19, glasom katerega sta oba? deželna jezika v polni veljavi — ga takoj rešiti! Občina popolnoma slovenska, občinski odborniki trdi Slovenci, sploh v celi župniji razven župnika in učitelja niti eden ni zmožen nemškega jezika — in taki občini se pošiljajo nemški dopisi in se oblastno zapoveduje, jih reševati. Gospoda pri glavarstvu) in sodišču, povejte nam, kako? Naj li leta občinski predstojnik od Poncija do Pilata z nemškim dopišom, da se mu raztolmači,, ali naj ima in plačuje še prestavljavca za vaše nemške dopise? Sklicujete se nai par. 19! Ni li isti tudi veljaven za vas! Morda ’ je pa res Hochenburger na delu!
Velika modrost. Kako globokoumni politiki se nahajajo pri „N. D.“, naj dokaže naslednji citat iz petkove številke:
„Ako se Cehi glede kandidature (za) predsedniško mesto v zbornici) sporazumejo in če bo Slovanska jednota z njimi solidarna, ne bode težko pridobiti tudi glasove Rusi nov t |udi Poljake bi še dalo pridobiti, da bi vsaj ne glasovali proti, dal, morda! bi se dali celo pregovoriti, dahi dali članom svojega kluba prostost glasovanja. Končno bi Šlo za to, da se pridobi češke socialdemokrate, in morda tudi druge.“
„Morda“, „dalo bi se“’, ..ne bo težko šlo“, s temi razlogi se da vsak; uspeh doseči — na papirju liberalnih: listov! h
Za liberalizem. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju, je pristopila k celjski, liberalni Zvezi narodnih društev. Zopet nov slučaj, da družba podpira na Štajerskem s prispevki družbenikov liberalno organizacijo. Liberalni celjski listi bi lahko enkrat tudi slovenški javnosti povedali, ali je plačan Prekoršek kot družbin potovalni učitelj ali kot sotrudnik liberalnih celjskih listov. ‘	'
Odlikovanje. Občine: Dobrenja, Sv. Jurij ob P., Gradiška, Kaniža, 'LeiterŠperk, Limbuš, Gornja Sv, Kungota, Ruše. Oreliovavas. Pekre, (Pobrež* Košpah, Radvanj, Traguč in Vosek So vodja okraj-
nega glavarstva v Mariboru, gospoda namestniškega, svetnika Marija grofa Attemsa, kjateri gi jo, v dobi njegovega sedemletnega delova/fija kot vodja! tega urada znal pridobiti v redki meri simpatije) prebivalstva, imenovale radi njegovih zaslug za te občina častnim občanom.
K slovesni izročitvi po Karolu Waidacherju v. Mariboru z velikim okusom umetno izvršenega diploma, na katerem se nahaja tudi prelep akvarel mesta Maribor, snideli so se pod vodstvom grajščaka dr. Vilfrida Rodlerja, državnega poslanca Franja Pišeka in gospodov dr. Karola Ttauscha in Franja Girstma-jerja zastopniki vseh imenovanih občin v soboto dne
6.	sušca na c. kr. okr. glavarstvu v Mariboru.
Gospod dr. Vilfrid Rodler je v dobro premišljenem govoru slikal težavni položaj kmetijstva, da često ostanejo ,vse- akcije vlade le na papirju, ker poklicanim činiteljem manjka potrebni razum za kmetijstva. V* osebi gospoda grofa Marija Attemsa) ima politični okraj Maribor krepkega pospešitelja poljedelstva. Z nastopom njegove službe pričelo se je novo oživljajoče življenje v okraju. Opiraje se na njegove bogate skušnje v poljedelstvu in v praktični službi politične uprave, prešinjen z dobrohotnostjo napram prebivalstvu, spoznal je potrebei taistega vedno pravočasno, je taiste že uvaževal, ko še nihče tozadevne želje ni sprožil. Hvaležnost prebivalstva se je v tem pokazala, da je 15 občin izkazalo gospodu namestniškemu svetniku najvišjo čast, katera jim je dana na razpolago, da so ga imenovale njihovim častnim občanom. Z željo, da bij' nov častni občan še dolgo let v okraju deloval) je izročil govornik častno diplomo.
Z ginjenimi besedami se je gospod namestniški svetovalec grof Attems zahvalil za izkazano mu čast, katera spada, v, njegove najlepše spomfpe za časa njegovega uradovanja v političnem okraju' mariborskem. Prvo njegovo prizadevanje v njegovem dosedanjem delovanju kot upravni uradnik je bilo to, da je stopil s prebivalstvom v ožjo dotiko, da njih željo in težnje spoznava in uvažuje, in da v izvrševanju njegovega posla zakonito in nepristranski postopa. Na ta način se mu je! tudi posrečilo, da, si je v vseh krajih njegovega dosedanjega delovanja pridobil zaupanje prebivalstva. Ce se torej njegove majhne zasluge v političnem okraju mariborskem sedaj na tak lep način priznavajo, ga to tem bolj veseli, ker je tukaj s težavnimi razmerami računati. Konečno Še prosi nadaljnega zaupanja prebivalstva.
Gospod državni poslanec- Franjo Pišeki je v zvišenih besedah slikal zasluge uospoda namestniš-kegai svetovalca, katere si je stekel za občino ,Oreho-vavas in okolico ter naglasa, da je taisti jednako visoko čislan pri Nemcih, kakor tudi pri Slovencih.
Gospod Fran Girstmajer hvali složnost, ki se je pri tem pokazala, želi, da bi seta složnost tudi v drugih slučajih pokazala.
Gospod namestniški svetnik se Še jedenkrat zahvali' na kar je bila svečanost končana.
š*S:ta»j ersko.
Maribor. V meseca februarja so se v magdalenski župniji v Maribora zopet tri odpadniki povrnili nazaj h kat. cerkvi. Dal Bog, da bi tudi ostali odpadniki, zapeljani od brezvestnih agitatorjev, brž spoznali svojo zmoto in se povrnili nazaj k svoji pravi cerkvi!
V Melja pod Mariborom proti Sv. Petra seje v soboto
6.	t. m. proti večera zvalila velikanska, blizu 2 m in čez 1 m široka skala iz hriba na cesto. Zadela je v nerodovo drevo ob dravskem obrežju in ga ogolila, strla je tudi kol, ki je ščitil cestno pot proti Dravi. Potniki, ki hodijo po tej cesti proti Sv. Petra, so sicer vajeni, da kamenje iz hriba vsak čas zasuje cesto, a tako velikanskega orjaka še niso videli ob cesti. Ker je promet na tej cesti prav živahen, je sreča, da ta velikanska skala, ki je z grozovito močjo drvila navzdol, ni napravila kake nesreče. Okrajnemu zä-stopu priporočamo, naj nekoliko bolj skrbi za to cesto; nevarne skale naj se razstrelijo, hrib pa naj se zasadi z živim grmovjem, da ne bo po vsakem nalivu cesta zaprta in še človeško življenje v nevarnosti.
St. lij V Slov. flor. Neko človeče, kojega narodno delo obstoji v tem, da blati vse naše narodnjake in pošilja lažnjive dopise o g. Celeerju itd. v svet, se zaletava tudi v narodnega mladeniča Žebota. Gg. okrog liberalnega dnevnika koristijo zelo mnogo obmejnim Slovencem s tein, da njih pristaši a Ta učitelj Hauptman itd. načelujejo organizacijam nemčnrjev in s tem, da z l&žnjivimi dopisi onemo-gočujejo delo obmejnih delavcev in spodkupnjejo stališče našim obrtnikom. Le tako naprej liberalci, vaše delo bo imelo tak izid kakor nepoštene agitacije o zadnjih državnozborskih volitvah.
Liberalci v Gornjemgradu. Kako uzorno znajo liberalci v javnih zastopih gospodariti, pričajo dopisi v „liberalnem“ „Našem Listu“ z dne 13. febr. 1909 in v „Slov. Gospodarju“ z dne 4. marca 1909. In taki ljudje hočejo povsod vladati?
Bočna. Peter Ručigaj, eden izmed stebrov Narodne stranke v gornjegrajskem okraju, jemlje moko iz nemškega mlina v Celju. Da je ta mož za — občni blagor bolj, kakor za svoj lastni blagor vnet, priča ustanovitev Sirarne, katera nosi že ob rojstvu kal smrti v sebi. Poučite se o delovanju sirarn in potem je ustanavljajte.
Tatovi. V Št. Petra pod Svetimi gorami so vlomili tatovi v noči od 4.-5: snšca v romarsko cerkev Matere Božje na Svetih gorah. Razbili so vše škrinjice, pa niso našli nad eno kronoj ker so se v jeseni Vse izpraznile, potegi pa ni bila več cerkev odprta. Drugih reči niso vzeli.- M» vratih in ključavnicah so pa napravili precej veliko škod«.
8. marca 1009.
Stran 3
Kegelj na Pohorju. Nepozabljivi č. g. Vinko ,Kolar, ki je bil nag dušni pastir eno leto, se naši še sedaj 'spominja. Ob priliki inštalacije č. g. Alojzija Gričnik dne 1. marca za župnika na Reki je daroval za prekrasno zvonenje, ki se razlega iz dičnega Pohorja v dolino in vabi ljudi k molitvi in službi božji, •20 iv. in za cerkev tudi 20/ K.iBog dajS milemju dobrotniku, ki je deloval nazadnje 15 let na težavni .župniji Marija-Reki plodonosno in skrbel tako lepo za. hišo božjo, skupno pa 47 let v vinogradu Gospodovem, doživeti mnogo srečnih in veselih let.
Cirkovčanoru je vsled prizadevanja gospodov poslancev dr. Korošec in Pišek dovoljena postaja v središču župnije. Vsi bi radi postajo, a plačali ne bi radi vsi. Ker pa brez nič ni nič, bo treba dati potrebnega drobiža. Ce je tega dovolj,', bo šlo tudi brez bankovcev, katere moramo pazljivo obračati na vse strani, so li pristni cesarski iz Dunaja, ali so le ponarejeni od nekoga tam ob Dravi. Ker tisti ni Cirkov-čan, ne smq tudi noben Cirkovčan biti takšem Jurček, ki bi zahteval postajo brez denarja. Možje, ki imajo količkaj gospodarske razumnosti, bodo hitro plačali postajo, ki bo: največji občini ptujskega okraja kmalu povrnila vse stroške, pozneje pa leto zaletom donašala bogate obresti pri raznovrstnih kupčijah. In vi kateri občini je mogoče toliko prodati in kupiti, kakor na široki cirkovški poljani? Vsakdo, ki pozna Cirkovce, bo temu pritrdil, in zato pomagal takoj graditi postajo.
Za oplotniško občino so zdaj volitve razpisane in sicer bo volil III. razred đne^ 15. marca od 9.—
12.	ure in od 3.-6. ure, dne 16. marca dopoldne od
H.,—12. ure ID razred, popoldne od 3.-6. ure pa I. razred. Volilcev je samo v III. razredu v tujih župnijah do 100. Do sedaj se oni ih nekateri domačini niso zmenili za lastni blagor in ponos. Bili smo hlapci onih naših nasprotnikov,' ki zaničujejo naš narod in naše koristi in bi vse Slovence najrajše v žlici vode utopili, zato so hoteli že tudi, občino razdreti. Pridite tedaj vsi zavedni možje na volišče in volite vsi zedinjeni naše zanesljive može!
Delavska stavka se je pričela v soboto dne 6. t. m. v rudokopa v Skalah pri Velenju. Dolgo so prenašali delavci ne7nosno ravnanje raznih ravnateljev, ki so hoteli, da bi jim delavci delali zastonj, a oni pa bi si s trdo prislu-žeaim denarjem delavcev trpinov polnili svoje nenasitne žepe ; konečno mora zavreti najmirnejši značaj in zahtevati na nekak način svoje pravice. Želimo, da bi delavci s stavko dosegli, da se bo zboljšalo njih obupno stanje.
Petinšestdeset let gospodar. Ono leto se je pripo-vedalo, da živita v področji okrajnega glavarstva ljutomerskega dva posestnika, ki gospodarita že čez šestdeset let. To sta- bila gg.: Š kri ec pri Gornji Radgoni in Karba v Babincih pri Ljutomeru. Ža danes pa je zadnjeimenovani menda edinec v tem oziru. Jožef Karba je te dni nastopil 88. leto življenja in skoro istočasno 65. leto, odkar je postal in še je sedaj samostojen gospodar.
Luče v Sav. dolini „Narodni Dnevnik“ z dne 4. t. m. prinaša sledečo senzacijonalno vest: G. VI. Pušenjaka bi vprašali, kako ga je imenoval v hotela „nadvojvoda Ivan“ v Mariboru odličen vodja klerikalne stranke in zakaj ni tožil? Ljubeznivemu prijatelju, ki se tako zanima za me, javljam, da potujem že cel teden službeno v Sav. dolini, da je že minilo več, kakor jedno leto, odkar sem bil v družbi v hotelu „nadvojvoda Ivan“ v Mariboru, in da ne morem nobenega voditelja „klerikalne“ stranke tožiti, ker me do-sedaj še noben voditelj „klerikalne“ stranke niti najmanj ni razžalil.	Vlad. Pušenjak.
Iz gornjeradgonskega okraja. Liberalci vedno na shodih in v svojih listih povdarjajo, da so dobri katoličani, da hodijo v cerkev k maši, idaj so boljši kristjani , kakor pristaši Slovenske kmečke zveze itd. Naj sledi samo en vzgled iz našega okraja, kar je govoril steber Narodne stranke v neki gostilni. Ta možakar je izjavil, da, (ko bode Narodna) stranka, bolje rečeno liberalna stranka, prišla na površje na slovenskem Štajerskem, ko bode podjarmila Kmečko zvezo.) bo najpreje pregnala) kaplane in župnike. Pregnala bo sploh vse, kar j,e katoliškega, vpeljala svobodno šolo, delovala za ločitev zakona itd. Ljudstvo sedaj zopet vidi, kake/ namene imajo liberalci v resnici, če ravno vedno trdijo, da niso proti veri. Mi pa jim moramo pri prihodnjih'-volitvah pokazati, da: bode Še precej časa minulo, predno bodo prišli na površje. Naše geslo in delo bodi:! proč z Narodno Stranko, ki trosi verski in narodni razpor med naše ljudstvo. Dotični gospod, ki je tako mastno govoril, pa h a j premisli, da ne bode nikoli na površju. On povsod govori proti naši stranki, ki je na/ versko-na-rodnem stališču, a naš denar mu je vedno po godu, Če bi mu ga kar cele Žaklje nosili.
Trbovlje. Shod katerega je priredila K. Z. se je sijajno obnesel. Navzočih je bilo okoli 300 posestnikov in delavcev. Predsedoval je g. Nace Štravs. Pišek je govoril o, delovanju drž. zbora, o važnosti volitev za deželni zbor in odgoyarjM na razna vprašanja. Dr. Benkovič je govoril o uradništva, razlagal kdo je kriv da deželni zbor bolje ne delgje, o aneksiji Bosne Hercegovine in o soc. zavarovanju. Zborovalci so zahtevali da se reforma na delavstvo razširi ip. izvede. Zborovalci so prosili naj bi večkrat K. Z. napra-. vila shode, Ljudstvo je zelo navdušeno.
Koroško.
Volilne gibanje. G. dr. Janko Brejc nam je poslal pojasnilo glede dež, volitev iz katerega povzamemo sledeče : ^Katoliško politično društvo je takoj spočetka sklenilo postaviti v vseh kmečkih skupinah, kjer stanuje zdaten del Slovencev, kakor tudi v obeh Slovence zadevajočih sploš-r «ih skupinah svoje kandidate. Na shodu zaupnikov dne
STRAŽ A.
25.	febr. so se postavili kandidati za kmečke okraje Pliberk—Železna Kapla, Velikovec—Dobrlaves, Celovec— Borovlje, Rožak—Beljak—Paternion in Podklošter—Trbiž. Imena kandidatov za te okraje ste čitali vsa v „Miru“, iz-vzemši kandidature za okraj Celovec—Borovlje. Za te okraj je bil na shoda zaupnikov designiran za kandidata Jakob Hofsiädter, ki pa je vsled posebnih razmer, ki so se naknadno pojavile, svojo kandidaturo umaknil, vsled česar je njena objava v „Mira“ izostala. Na njegovo mesto se je postavil Janez Štrukelj iz Tibič. V splošni kuriji za Spodnje Koroško kandidiramo državnega poslanca Grafenauerja. Imeno/anje kandidatov za splošne kurije Rožna dolina—Beljak—Paternion—Podklošter—Trbiž pa se je na shodu zaipnikov izrecno prepustilo političnemu društvu. Ce bi bil Vaš „Observator“ iz svojega zapečka prišel na shod zaupnikov, bi bil v.-:e to slišal in vedel. Izvedel bi bil tudi, zakaj smo v volilnih okrajih Celovec—Borovlje Ro lak—Beljak—Paternion postavili samo po ednega slovenskega kandidata, draga pa prepustili nemškim krščanskim socialcem. Številke zadnjih volitev kažejo, da so imeli v volilnem okraju Celovec—Borovlje nemški naeio-nalci okroglo 1200, Slovenci samo okroglo 600 glasov. Naj napnemo svoje moči kakorkoli, je popolnoma izključeno, da bi brez pomoči krščanskih Nemcev v tem okraju dosegli kak uspeh. Pač pa ni izključeno, da zmagamo, ako strnemo Slovenci in nemški krščanski socialci svoj 8 glasove na istega kandidata. Vsled tega je bilo jedino pametno, da smo se s krščanskimi soeialci tako pog idili, da postavimo Slovenci jednega, krščanski soeialci pa dragega kandidata, na koja dva potem združimo Slovenci in krščanski soeialci vse svoje glasove. Isto velja za kmečki volilni okraj Režek—Beljak—Paternion. V tem okraju je bilo pri zadnjih deželnozborskih volitvah 860 nemškonacionalnih, 378 slovenskih in 218 nemško krščansko-socialnih glasov. Ako združimo Slovenci ia krščanski soeialci v tem okraju vse svoje glasove na skupna kandidata, po tem je jasno, da nam do zmage ne manjka veliko. Ako bi pa Slovenci sami zase postavili dva kandidata, bi ta dva dobila samo slovenske glasove in bi oba sijajno propadla.“
Celovec. Dne. 26. malega travna se ob osmih zjutraj v učiteljišču v Celovcu začnejo sposobnostni izpiti za ljudske in meščanske šole. Prošnje so do 24. aprila vložiti pri okr, šolskih svetih.
Celovec. Pri deželnih dobrodelnih zavodih sta izpisani mesti gospodarja in oskrbnika, obe v IX. cinovnem razredu, zadnji pride pozneje lahko tudi v VIII. razr. Prvi mora biti spreten računovodja,-drugi pa mora poleg dovršene srednje ali podobne) šole imeti izpit iz državnega računovodstva. Prošnje do 20. t. m. na ravnateljstvo kor. dež. dobrodelnih zavodov v Celovcu.
Beljak. Izpraznjena je tobačna prodaja na Cerkvenem trgu m Beljaku. Prosilci naj se oglase dne 3. aprila pri c. kr. finančnemu nadzorstvu v Beljaku.	*
Št. Vid. Dne 1. sušca je bil pri nas semenj. Ker je šel sneg ves dan, ni bilo dosti ne prodajalcev in ne kupcev. Prignalo se je 250 konj, 150 volov, 120 krav in junic, 1 tele. Voli so Šli po/66—70 K, krave po 50—50 K na živo težo. Največ je) pokupil Lah, tudi Tirolec je bil navzoč, potem Štajerc in pa Avstrijec.
V Medgorjah so volili v petek že četrtič v I. razredu. Trikrat so bile razveljavljene vsled rekurza od slovenske strani. Izpadle^ so zopet za nas neugodno. Več slovenskih častnih članov ne pride volit, .— ker se boje!
Vrba. Za nadučitelja v Lipa pride učitelj v Kotmarivasi Pil. Harih. Gospod1 nadučitelj Reš, ki je premeščen na Djekše, je zbolel ter sej je preseRl, ker je že došel novi nadučitelj, za enkrat v prazno župnišče.
Kranjsko.
Nova nemška imenovanja. Pri finančni proknratari v Ljubljani so imenovali zopet nekaj Nemcev za uradnike. Koneipijent dr. Wolf je imenovan za prov. konci pista. Za koneipijenta je pa imenovan Rihard pl. Kiissevetter.
Velika nesreča vsled povodnji. V Zagorju na Notranjskem je zapadlo pretekli teden od 30 do 40 cm snega. Od 1. marca naprej je pa že deževalo s tako silo, da je velikanski hudournik nenadoma prišnmel v Zagorje. Ker je voda tekla in drvila s tako silo, je predrla zidove, ki so obdajali vrtove ob pobočja Tabra, ruvala drevesa in kamenja iz zemlje in odnašala velike množine črne prsti. Vsled tega in pa vsled velikega snega se je ta voda, ko je privrela v vas zajezila in udrla v nižje stoječe hiše. Ljudje so preplašeni zbežali na piano. Bil je to grozen, pretresljiv prizor, ko so ljudje v nočnih oblekah hiteli na piano, drugi pa, ki se niso več mogli rešiti, glasno klicali na pomoč. Z veliko težavo so ljudje rešili živino in še ostale ljudi, tako, da vsaj človeške žrtve ni. To je strašen udarec za prebivalce Zagorja. Pomoč je nujno potrebnaj
Slovenski pouk na gimnazijah. Nančno ministrstvo je odredilo, da se uvede na ntrakvističnih gimnazijah na Kranjskem slovenski učni jezik, kakor je to mogoče z ozirom na döne knjige. Z začetkom prihodnjega šolskega leta se bo v slovenščini poučevalo verouk in grščino. Nemščine bo pa v prvih dveh razredih pet ur na teden in v tretjem razreda štiri ure. Povsod torej za eno uro več na teden.
Primorje.
Reško cerkveno vprašanje. Reka spada pod hrvaško senjsko Škofijo. Reka je politično že ločena od Hrvaške, h kateri spada po naravi. Sedaj bi jo pa redi teški Lahi in Madžari še cerkveno ločili od Hrvaške in zahtevajo za Reko posebno škofijstvo. V tej zadevi sta bila že v Rimu tudi reški župan, in drž. poslanec Zanella, v Reko pa je prišel ia razgovor, neki sekcijski šef iz Bu-
dimpeš'e.^ Sedaj pa javljalo, da se hočejo tudi vpreti vsi hrvaški škofje, kateri pošljejo k cesarja tudi deputacijo pod vodstvom sarajevskega škofa dr. Stadlera. Rim gotovo ne pojde na limanee Lahom in Madžarom, saj njih delovanje ni v prospeh vere in Cerkve in upamo da jim tudi Danaj ne bo pritrdil, ter da bo zmagala pravična hrvaška stvar, za katero se potegne ves hrvaški espiskopat.
Štrajk voznikov še sedaj ni končan, Govori se, da se je na magistrata sklenilo, da okoličanom sploh ne bodo dali nikakega dela več in jim je bil ta štrajk zelo dobrodošla pretveza, da jih izključijo od dobave gramoza. Dobavo so baje pod roko	oddali	neki italijanski	firmi, ako-
ravno so jo formelno	razpisali;	sedaj se bodo	morali po-
gajati vozniki z italijansko firmo, ako bodo prišli sploh v poštev. Vozniki so jo s tem štrajkom ob neugodnem Času zelo daleč zavozili	in	nihče	ne bo imel	koristi od
tega, nego samo škodo. Zakaj so se dali pa zapeljati od mladih voditeljev! Niti deset dr. Mandičev ne spreobrne položaja sedaj v korist voznikov.
Cerkno. Naš deželni odbor je vzel zadevo tičočo se železnice Idrija—Sv. Lueija v svoje roke in v resno pre-tresovanje. V Sredo	je	sklical k Sv. Luciji	v salon g.
Vuge vse župane in podžupane iz idrijske doline, da se bo nameravani progi resno posvetujejo in izrazijo svoje želje in zahteve glede proge same, radi postaj itd. Upanje torej, da bo želežnica kmalo zgrajena, navdaja ljudstvo z veliko nado, da se bo idrijska dolina, ki je sedaj tako zanemarjena, mogla izdatao dvigaiti in napredovati v gospodarskem ozira.
Najnovejše vesti.
Staroliberaiiia stranka,
Ptuj, dne 7. marca.
Parturiunt montes — in porodila se je posredovalna, prvaška in staroliberalna stranka. Oče ji je hofrat Ploj, kumovali so ji pa odborniki in glavni stebri Narodne stranke a la Pesek, dr, Pivko itd., in pa tudi uskok in odbornik Slovenske kmečke zveze Zemljič.
Zborovanju v Narodnem domu je predsedoval liberalec dr. Jurtela. Izmed udeležencev je bilo mnogo nad polovico pristaševi Slovenske kmečke zveze, ki so prišli iz radovednosti poslušat, kaj pametnega bo dr. Ploj zopet skoval. Vendar je pa bilo gospode pred javnostjo strah, kajti našemu poročevalcu niso pustili, da bi se udeležil zborovanja. To je seveda liberalna svoboda. Vendar smo pa kljub temu izvedeli mnoge zanimivosti iz tega; shoda.
Dr. Ploj je razkladal program stranke „združenih štajerskih Slovencev.“ Cel program je tudi „združen“ iz programov različniht slovenskih strank. Edino zanimiv za naše odvetnike in notarje je naslednji stavek:	„Prävosodstvo mora postati cenejše
(to si zapomnite advokatje: dr. Rosina, dr. Karlovšek, dr. Sernec itd.) in boljše, notarijal naj se podržavi (torej proč Drukar, Firbas, Strelec itd.)
Glede ljudskega zavarovanja) pa caplja dr. Ploj za Kmečko zvezo, namreč da naj ljudje najprvo prouče dotični zakon in še le potem se naj odločijo, če so za ljudsko zavarovanje ali proti.
Dr. Rosina iz Maribora se je najprej obregnil ob „Stražo“, kar mu pa) čisto nič ne zamerimo, ker vemo, da njemu itak ničesar na svetu ne ugaja, mogoče mu bo povšeči nova posredovalna stranka, vendar dvomimo, da bi to dolgo trajalo. Dr. Rosina je tudi povedal, da je kmečjka stranka postala politična. Pozdravljal je ustanovitev Slovanske jednote v državnem zboru in izjavil, da bi imeli,V-če bi se to ■ takoj v začetku zgodilo, sedaj slovansko vlado. Pre-. cej hud poper je morala biti ta imenitna izjava za navzočega hofrata Ploja. .Zakaj, že on sam najbolje ve!!
Tudi Zemljič je nastopil ter izrekel veliko resnico, da so bili časi, ko so vkupaj volili. Zemljič je vsestranski človek, odbornik Kmečke zveze, odbornik nove posredovalne stranke in vrhutegaj goji najboljše zveze z liberalnimi celjskimi listi.
Nadučitelj Pesek, glavni steber Narodne stranke, predsednik liberalne Zveze, narodnih društev, je razkladal program liberalnih učiteljev, ki obstoji v povišanju plač.
V odbor posredovalne stranke so bili; izvoljeni dr. Jurtela, hofrat dr. Ploj, župan Raušl iz Središča, posestnik Plohl od Sv. Tomaža) in uskok Kmečke zveze Jakob Zemljič.
Tako se je tedaj vršil porod nove staroliberal-ne stranke, ki ima eno glavnih točk posredovati med Kmečko zvezo in Narodno stranko, in tako pridobiti vse štajerske Slovence za „Slogo“, Leibjournal hofrata Ploja. Značilno pa! je, da so se za novo stranko, katere resnični namen je lov za mandate, Čeprav, so to v programu zanika, ogrevali tudi pristaši, glavni stebri in odborniki Narodne stranke in to v času, ko zahtevajo od Kmečke zveze, naj sklene ž njimi kompromis. S tem, da so ustanovili novo stranko na Spodnjem Staferskem, so liberalci' in ž njimi tudi posredovalni strankarji jasno pokazali, da nimajo smi-sla za složno delovanje med Štajerskimi Slovenci.
Somišljeniki!
Zahajajte le v tiste gostilne, kjer dobife „Stbažo«! Poslužujte se v prvi vrati tistih trgovcev in obrtnikov, ki inserirajo v „Straži“!
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek, je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 v i n a r j e v. Drngače se ne odgovori.
Lepo posestvo 17 oralov zemljišča, sadonosnik, vinograd, gozd, polje, novozidana hiša z dvema , sobama, S kuhinjo, z dvemi kletmi in stiskalnico še proda po ceni v bližini Maribora. Vpraša se v gostilni „k Taferni“ Krčevina.	74
Kuharica, stara 35 let, želi vstopiti v službo v kako župnišče. Ponudbe na upravništvo tega lista.
69
Spretnega solicitatorja, zmožnega stenografije, sprejme takoj dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru. 70
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo.	58
Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik.	31
A
A
X
*
*
A
I
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov.	'
občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,	;
posebno altamih in bandernih slik, križevih po-	•
tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja-	'
ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem	:
času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj-	<
ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne	i
slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj	\
za večja dela: za slikanje cerkva v različnih	-
slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. OQ'
aO i
O IzdeloYatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoradjske in slikarske stroke ter. se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
Usojam si vljudno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju kot
-UšU:'
1
(Svojo delavnico imam v hiš* štev. I
Vsa- v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidho ter po najugodnejši oeni. Sprejmem tudi vsa popja* vil*. Priporočam se za naklonjenost in prav obilna naročila ter obljubljam, da ee bodem vedno vestno trudil zadostiti vsem zahtevam.
Vinski sejem v Ormožn!
fi?I-:*	ii
■ V, jvr. 'J	*:
ica v
priredi v četrtek, due 11. marca t. L v dvorani gostilne ,gosp. Škorčiča
vinski sejeta ormoško-
ljutomerskih vin.
Izvrstno domače nsnje :
priporoča po najnižji coni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
Cerkveni slikat«
* Peter Markovič ^
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
Ponujala se bodo izborna vina le iz ormožko-ljutomer-skega okraja.
Začetek sejma ob pol 11. uri predpoldne, po dohodu osebnega vlaka.	178
&XXXX Restavracija XX>OC§
Narodni dom
v Mariboru*
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, hizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno keglijšče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-uovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ufa debelo.	Ufa drobno.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
::	Postrežba čista, točna in solidna. ::
Izdelujem tudi lasulje in knpujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
^ Svoji 11 svojim!
m
Urar, očalar in zlatar
Franj o Bur es |
Maribor, Tegethofova cesta 33	||
pred kolodvorom,	10 &
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, & ur itd. po najnižji ceni.	&
m Popravila se točno in hitro izvršujejo.
«▲NNAJ*ZAZNA«NAJ*babnama«NABNAJENAJ»NAJ» NAB

Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
fflARIBOR, Kasinojasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!
“■a
AP *
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh nradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tndi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna knhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
_L
: se priporoča za obilni obisk. 3
Proda
se enovprežen in dvovprežen voz, eden že nov in eden že rabljen. Sprejme se tudi zamena, Popravila se izvršujejo točno in jako poceni pri
Franc Ferk
sedlar in barvar
Mariboru, Augasse štev. 2.
Za nakup priporočamo tvrdko
M. E.
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
72
Vtlilnik* (za umetno valenje piž-
. . .i i - --- _ _ * _	.	detov) i» d*nge perotainwske po-
ANTON JOŠT, kleparski mojster
ninarske zadruge vMengäu Kranjsko
Grajski trg slov. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino suteao za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, pei*je za blazine itd.	7
Založnik in izdajatelj: Konzoreij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Genžii.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.