Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. f&tev. 149. V Ljubljani, v ponedeljek 4. julija 1892. LetniJk XX. Državni zbor. Z D u naj a, 2. julija. Stavbeni obrti. Razprava o stavbenem zakonu se je daues čudno zasukala. Vsled velike zadrege, v katero je bil v zadnji seji prišel vladni zastopnik baron Plappart po Ebenhochovih vprašanjih, vrnil se je včeraj mi-nisterski predsednik grof Taaffe na Dunaj in se danes precej v pričetku seje toplo potegnil za Plap-parta, češ, da je bilt vlada svojim zastopnikom naročila, kolikor mogoče delati na to, da se z velikim trudom sestavljeni vladni predlogi in odsekovi sklepi ne izpremene. Zato se je Plappart v zbornici in v odseku potegal za pravice stavbenih mojstrov in se protivil Zallingerjevemu predlogu. S sprejemom njegovim je načrt bistveno izpremenjen, zato je dobil Plappart avtoritativno pooblastilo izjavljati, da so vsled tega glede potrditve zakona nastali nasprotni pomisleki. Po tej izjavi je le malo upanja, da bi v go-spodski zbornici obveljal § 2. po nasvetu Zallinger-jevem, marveč bo skoraj gotovo zopet sprejet v svoji prvotni obliki; s tem bode sicer ustreženo zedinjeni levici in njej privrženim stavbenim mojstrom, ali malim stavbenim obrtnikom zapoje mrtvaški zvon, zato zagovornikom mai.h obrtnikov na ta način izpremenjeni zakon nikakor ne more ustrezati, in za obrtnike same je sedanje stanje bolje, kakor bi postalo po novem zakouu. Iz tega razloga se konservativni klub za ta zakon ne more več ogrevati in hoče v tretjem branju proti njemu glasovati. Prsv istega mnenja so Poljaki in Čehi. Pri tretjem paragrafu predlagal je namreč baron Wid-mann, da naj deželna vlada ne določuje izvzetih krajev s pritrditvijo deželnega odbora, ampak le zaslišavši ga. Pri glasovanju je v istini obveljal ta predlog Widmannov, kar je Poljake tako razbu- rilo, da so prav slovesno tukaj naznanjali, da odslej glasujejo proti vsem paragrafom in v tretjem branju proti celemu predlogu. Enako izjavo, kakor Pininski in Jaworski za Poljake, dal je dr. Kaizl v imenu Čehov, rekši, da v tretjem branju tudi oni glasujejo proti zakonu. Engel iu Zucker sta namreč pri tretjem paragrafu predlagala, da naj imajo zidarski mojstri v zaprtih mestih glede zidarskega dela isto pravico, kakor na deželi, ali ta predlog ni obveljal in je Čehe spravil v nasprotstvo. Tako torej tri velike stranke nasprotujejo zakonu, ki je vsled tega v nevarnosti, da utegue pri tretjem branju odklonjen biti. To branje bo najbrže v torek, zato 60 razne skupine povabile vse odsotne poslance, da naj k tej seji gotovo pridejo, ker je le tedaj mogoče zmaT gati, ako se obilno udeležijo glasovanja. Z nasprotnim glasovanjem pa omenjene skupine nečejo samo pokazati, da ne gre i* postrežljivosti do levičarske stranke prezirati vseh klubov. Levičarski listi že danes tožijo, da utegne zakon o stavbenih obrtih pasti pod klop, dasi še ne slutijo, da hoče s Poljski in Čehi tudi konservativni klub v tretjem branju glasovati proti njemu. Rešenih je bilo danes pet paragrafov, potem se je pričela razprava o §§ 9. do 13., ki zadevajo dokaz zmožnosti za razne obrte. Ob '/«S. bila je seja sklenjena in se razprava o tej zadevi in menda tudi dovrši v ponedeljek, tako da pride tretje branje na vrsto v torek. Druge reči. Danes je naznanjal prvi podpredsednik Chlu-mecky, da je šel predsednik dr. Smolka v toplice. Dalje je bilo izročenih zopet nekaj samostalnih predlogov gled^ državne podpore vsled uim in cela vrsta interpelacij, izmed katerih omenjam le dveh; češki poslanec Slama je namreč vprašal, kako ga je mogel pri nekem ljudskem shodu zavračati vladni komisar, ker je rekel: „Živio naš češki kralj!" Dr. Ebenhoch pa hoče vedeti, kako je mogel pri neki porotni obravnavi v Dunajskem Novem Mestu državni pravdnik trditi, da se otroci v šolah iz katekizma uče samo verskih resnic, nravnosti pa ne. Levica v škripcih. Te dni vrš^ se pogajanja mej levico iu vlado zastran glasovanja o vravnavi valute. Glavno ulogo seveda ima grof Kuenburg, ki posreduje mej levičarji in grofom Taaffejem. Kako se vrše ta pogajanja, o tem molč^ listi, prav ugodno za levičarje ne, vsaj njih listi neso posebno zadovoljni. Vladni časopisi pa tudi tako pišejo, da levičarji ne morejo imeti posebnega upauja, da se njih želje uresničijo. Na srce jim pokladajo, da je valutno vprašanje čisto gospodarsko vprašanje, ki se mora obravnavati čisto brez vsačega postranskega vpliva. Spominjajo jih, da je baš levica najbolj dosedaj naglašala, kako velike važnosti je ta stvar za državo, in da bi torej ne bilo patrijotično, ko bi zaradi političnih pomislekov to važno zadevo preprečili. Levičarji sedaj lahko vidijo, da so se malo prenaglili. Če pogajanja z vlado ne bodo ugodna, bode njih veljava doksj pala. V opozicijo levičarji itak ne marajo iti. Posebno proti vravuavi valute ne marajo glasovati. 'Zamerili bi se liberalnim židovskim kapitalistom, ki jih najbolj podpirajo pri volitvah. Dovolj je že znano, koliko so židovski bogatini plačali samo za volitve na Dunaju. Židovski kapitalisti so baš od vravnave valute pričakovali največje koristi; ako levic» to prepreči, potem nema za financirje njen obstanek posebne važnosti. Brez podpore kapitalistične stranke bi sedanja levičarska stranka kmalu dogospodarila. Po vseh nemških volilnih okrajih nemški nacijonalci in proti-semitje dobivajo vedno več vpliva. Liberalci se jim le s tem branijo, da imajo več denarja pri volitvah na razpolaganje. Naj usahnejo še denarni viri, pa bode konec liberalni gloriji. Tudi si Plener ne bode na svojo glavo nakopal madeža, da nasprotuje blaginji države, da so mu LISTEK Popotni spomini. Zapisal Pr. F. (Dalje.) Opatija je najdivnejši kraj hrvatskega Primorja, prava hrvatska Nicp, Prekrasne vile, zimovišča, hoteli, bujno cvetje in tropično rastlinje krase kraj, da se ni moči nagledati. Najkrasnejša je gotovo „villa Augioline". Dražesten park je okrog nje ter sega prav do morja. Vstopivši mislimo, da smo dospeli v nov svet. Kar cel gozd lavorik, cipres, ceder in smokev nas sprejme v hladilno senco. Lepe, posute steze se vijo med umetno zvrščenimi gredicami, posejanimi z najrazličnejšimi cveticami. Sredi med njimi pa razteza svoje iglaste mesnate liste — oblasten kaks, ali njemu slična „Arau-caria imbricata". Ob morju se razteza ograja. Iz morske globine pa štrle pečine in čeri, vse razbrazdane in izprane po valovih, kateri igrajo ob njih. Odtod je krasen razgled čez morje do otokov Krka in Oreza. Tudi krasen vodomet brizga kristalne curke kvišku, v tolmunu pa plavajo zlate ribice. Okrog so po sencah klopi, na katerih je toliko prijetno 1 sedeti ter srkati sveži, morski zrak, okušati omam-Ijivi vonj raznobojnih cvetlic ter se čuditi mogočnim, 10—12 metrov visokim magnolijam (magnolia graudiflora), lepim aloam, amerikauskim tulipanom in japonskim kutnam, katerim se svetijo usnjati listi, kakor v Himalaji ali Japanu. Mogočna stavba je tudi „Kvamero", ki ima 56 sob za bolehne bogatine, ki obiskujejo po letu morske kopeli, po letu se pa umaknejo tja hudemu mrazu. Nedavno je sezidala nov sanatorij južna železnica. Dolgo časa smo hodili po tem zemeljskem raju ter se nikakor nismo mogli dovolj načuditi in nagledati krasote, katero proizvaja človeška roka, skrbno podpirana po prirodnib sredstvih in ugodnostih. Drage volje pritrdimo pesniku, da „Tu se dražest sa razkošjem opaja, Zemlja nosi sliku raja." Po obedu smo se pa ločili. Omenjeni trije gospodje so se vrnili skozi Volovsko proti postaji, da so se popeljali zvečer zopet domov, midva sva jo pa krenila dalje proti Iki in Lovranu. Ker je bilo zelo vroče, šla sva v morsko kopel), da se malo ohladiva. Želel sem to toliko bolj jaz, ker jim je bilo tačas prvikrat stopiti v morje. Morje je bilo lahno hladovito, kakor navadno vsako popoldne. Voda je bila prav mlačna. Sprva sem se nekoliko bal. Ko sem pa videl prijatelja, kako je z veseljem rezal valove, spustil sem se za njim in kmalu sva plavala precej daleč od kraja. Kar naenkrat se pridrvi nekoliko večji val, — kaj vim, kje se je vzel, — ter pljusne kaj krepko čez mojo glavo, — in tedaj sem prvič pokusil morsko vodo. Dolgo časa nisem mogel izpregledati. Potem sem jo pa hitro popihal proti kraju v toplice, misleč, — „sapienti sat!" Iz Opatije sva šla ob lepi poti skozi Iko, kjer je malo pristanišče, proti Lovranu. Nekoliko pred vasjo sva jo zavila navkreber po zelo kameniti in dokaj strmi poti — ob vznožju Učke — kvišku proti Poljanam. Poldrugo uro sva krevsala po kamenju, predno sem zagledal zaželene Poljane. Toda to ime ni nikakor „nomen oinen", marveč uprav nasprotno. Če omenim, da ni v celi vasi nobenega voza, da morajo'vse ali sami ali pa z osli zuositi od blizu iu daleč, bodi dovolj, da si vsak lahko misli nekoliko o naravni legi teh Poljan. Skoro edin, a v dobrih letinah dokaj izdaten pridelek daje trta, od katere prideluiejo izborno kapljico črnine. Posamezne hiše so porazstavljene precej daleč na okolu po pobrdju, da gledajo druga čez drugo. strankarske koristi več, nego pa državni interesi. On vsekako hoče še jedenkrat postati minister, ali z opozicijo v valutnem vprašanju bi se gotovo posebno ne priporočil V višjih krogih. Levica ni stranka, ki hoče opozicijo za vsako ceno. Ona je resna parlamentarna stranka, ki računa s tem, da bo še kdaj poklicana na državno krmilo. Taka stranka pa ne more tako lahko v vsem oponirati, kakor stranke, katerim je parlamentarno življenje le nekak „šport" in pa lov za popularnostjo. Flener se še dobro spominja, na kako polzko pot je bil pokojni Herbst spravil levičarje, ko je v bosenskem vprašanju deial opozicijo. Preteklo je desetletje, predno si je levica mogla pridobiti kaj za-upauja v višjih krogih. On se bode javaljne upal nastopiti tako nevarno pot. Valutno vprašanje je v nekem oziru še večjega pomena za našo državo, nego je bilo bosensko vprašanje in zaradi tega bi stranka, ki bi to vprašanje obravnavala z nizkega strankarskega stališča, ne odšla zasluženi obsodbi. Kaj druzega je seveda, če je kaka stranka iz stvarnih ozirov proti zlati veljavi. Na drugi strani pa na levico pritiska narodna stranka in nemško javno mnenje, ki silijo levičarje, da glasujejo proti vladi, če jim poslednja ničesa ne dovoli. Posebno dr. Steinwender utegne postati nevaren levici, če od vlade ničesa ne doseže. Na Štajerskem in Koroškem najbrž zgubi levica ves vpliv, ako ne dobi kacih ugodnih zagotovil od vlade. Ta položaj je pa levica sama zakrivila. Da neso dunajski liberalni listi zagnali tacega krika zaradi imenovanja Abramovega, ne imeli bi nemški nacijonalci takega povoda za agitacije. Po lastni krivdi so liberalci prišli v zadrego, iz katere sedaj ne vedó, kako bi se izkopali. To se vidi tudi iz njih listov, ki hodijo okrog vse stvari, kakor mačka okrog vrele kaše. Vidno je, da se po-gajania sedaj ne tičejo ni valute, tudi ne nemštva v Avstriji, temveč Plenerju je le za to, da izmota svojo stranko iz zadrege. Glasoval bode najbrž za valuto, če tudi od vláde ne dobi nobenih obljub. Pozneje v drugih manj važnih stvaréh bi pa levica utegnila vladi delati sitnosti. Grof Taaffe se bode pri svojih odločilih ravnal po tem, kolikor mu je ležeče na poznejši levičarski podpori. Če bode upal brez njih vladati, bode njih želje odklonil, če ne, bode pa kaj obljubil Plenerju. Najbrž bode sledilo kako imenovanje, samo da bode vodja levice mogel pokazati kak vspeh. Do kakega bistvenega prevrata po naših mislih sedaj še ne pride. Politični pregled. V Ljubljani, 4. julija. Notranje dežele. Valutno vprašanje. V Budimpešti se že boje, da se vrejenje valute ponesreči. Nekateri ogerski listi že preté, da v tem slučaju bi 0|ri leta 1897 več ne pouovili carinske in trgovinske zveze z Avstrijo in bi sami potem za-se valuto vredili. Seveda je to le strašilo, ker Madjari le predobro vedó, da so sami preslabi za to stvar. Ko bi res mogli sami Skoro vsaka je prepletena bolj ali manj z gosto trto in obdana od bogatih vinogradov, da prav prijazno zro lepo bele hiše, kakor iz krasnega i okvirja, na kvarnerski zaliv. Sredi med njimi pa se j dviguje lepa, precej velika cerkev. , Vtisa, ki ga je naredil na-me gospod vikar, ne bodem nikdar pozabil. Kako preprijazno nama je stisnil roko in prav očetovski se veselil najinega prihoda! A vendar so tako krepke, značajne poteze na njegovem obrazu jasni svedoki, da je mož že bil boj življenja, toda ponosno oko in visoko čelo pričata, da je stal kakor skala, da so zastonj besneli ob njem kruti valovi. j Ko se je nekoliko ohladilo ter je večeren vetrič 1 tiho šepetal po trsu ter gibal smokvina peresa, šli j smo na prosto. — Uprav je zazvonilo „Zdrava j Marija", in nemo smo stopili v lepo cerkev, ki jo ! je sezidal ta izborni pastir, dočim je bila poprej tam le mala kapelica. Potem smo se usedli pod goste kostanje ter zrli po vasi in dalje po morju do Reke, Čresa in ! Krka! Kako prekrasen je razgled! Na vzhodu je priplavala svitla luna ter izlivala srebrno luč po kristalni morski gladini, v kateri so odsevale ne-brojne zvezde, ki so obsipale jasno nebo. "rediti to zadevo, bi se sedaj ne hudovali, temveč bili še veseli, ker dobé priložnost, da še razširijo svojo državno samostojnost. Posebno hude levite beró našim levičarjem, ki hočejo iz političnih ozirov vrejenje valute preprečiti. Vsi madjarski listi izražajo nado, da se levičarji še dobro premislijo. Pisava ogerskih listov bode gotovo vplivala na naše levičarje, ker dobro vedó, da jim baš simpatije Mad-jarov večkrat koristijo. Ce bi zaradi valute nastal razpor mej Nemci iu Madjari, bil bi Slovanom le v korist. Valutno vprašanje in Čehi. „Hlas Naroda" je radoveden, koliko bodo izkoristili Mladočehi sedanji položaj, v katerem se jim je izpolnila želja, da so jeziček na tehtnici. Sedanji trenotek je važen, jasno je, da smo v parlamentarni krizi, ki kaže, da se bliža konec sedanjemH parlamentu ali pa celo sedanji vladni sistemi. Da bi ta trenotek ne našel čeških strank nepripravljenih, da bodo mogle poseči v razvoj dogodkov in sicer v korist češkega naroda. Moravsko. Graška „Tagespost" zdihuje zaradi poslovanjevanja (?) Moravske. Mesto za mestom, občina za občino prehaja v češke roke. Vlada pa to pospešuje. Posebno grof Schönborn podpira Cehe z imenovanjem čeških uradnikov. Graški list vlado straši, da bodo tudi na Moravskem Mladočehi pridobili vpliv, če za časa ne začne bolj ozirati se na Nemce. Iz vseh nemških liberalnih listov sedaj pred vsem doni zahteva, da naj se grof Schönborn odstrani. Nam se dozdeva, da imajo tukaj židje roko vmes, ker jim konservativni minister ne ugaja. Nem-štvo je le pretveza, s katero skušajo doseči vse druge namene. Ogerska. V Budimpešti se pridno madjari-zuje. Osnovalo se je posebno društvo, ki skrbi za odpravo nemških napisov. To društvo pa prav po madjarski navadi postopa. Ce je nad prodajalnico dvojezični napis, kar pridejo agenti tega društva in s papirjem prelepijo nemški napis. Gospodarja ne vprašajo, ali jim to dovoli, ali ne. Tako so nemški napis prelepili tudi mestnemu odborniku Schleichu. Ta je zaradi te zadeve interpeloval v mestnem zboru. Dokazoval je, da so dvoiezične firme potrebue, ker tudi tujci prihajajo v Budimpešto. Mej njegovim govorom so se shšali klici: „Nemci naj ostanejo domá! Mi ne potrebujemo druzega jezika, nego madjarskega!" itd. Podžupan mu je odgovoril, da je omenjeno društvo od vlade potrjeno in da mu ni znano, da bi bilo kedaj prestopilo svoj delokrog, in zatorej tudi nima povoda, kaj storiti proti društvu. — Sicer se pa Nemcem prav godi, če jih prezirajo v Budimpešti. Doseda.j so vedno podpirali le vlado. Da so se Nemci v vsem družili z nema-djarskimi narodnostmi ua Ogerskem bil bi se narodnostni zakon v tej deželi že izvel. Vuaitje države. Francija. Volitve za generalne svete so razpisane na 31. dan julija. Zaradi tega se pa parlamentarno zasedanje konča dne 13. julija, dan pred narodnim praznikom, ker več poslancev in senatorjev se direktno udeleži volitev. Med generalnimi svetniki, katerim je letos potekla volilna doba, je 130 poslancev in 60 senatorjev. Nemčija. Po listih se še vedno največ piše o Bismarcku. Večina pruskih listov je proti Bis-marcku, večina časopisov v druzih nemških državah je pa zanj. „Kölnische Zeitung" piše, da naj Bismarck pride v državni zbor ali pa v gospodsko zbornico, če hoče kaj grajati. Sicer se mn utegne kaj neprijetnega pripetiti, in v tem slučaju narod ne bode na njegovi strani. „Schwäbischer Merkur" pa bivšega kancelarja proslavlja za najpopularnejšega moža v Nemčiji. Narod je hvaležen ustanovitelju nemške države, če tudi knezi to hvaležnost pozabljajo. Sploh Bismarckova glasila posebno spoštljivo Iz vinogradov je odmevalo žgolenje slavčevo, katero je šepetajoč veter prinašal k nam. Bilo je že blizu polunoči, ko smo se poslovili ter sva se mu srčno zahvalila za blago gostoljubje. Drugo jutro nama je bilo dokaj zgodaj odriniti v Lovran, da nisva zamudila parnika. Prišedši v Lovran nisva dolgo čakala, da j» priplul parnik iz Reke, namenjen v Pulj. Ker je pa morje le-tam precej plitvo, ostal je parnik precej od kraja in nas je peljal majhen, pa silno hud Primorec v 8Vuji barki do parnika. Toliko nas je bilo natlačenih v malem čolnu, da sem zmiraj gledal, kedaj da se bom prekucnil v morje, in ženske so strahopetno vikale, kadar je zazibal čoln krepak val. Toda mornar z razgaljenimi prsi, v debeli prteni srajci, se ni zmenil za njih vpitje; malo „pobogmal" je ter se uprl v veslo, iu kmalu smo bili ob parobrodu, odkoder so mu vrgli vrv, da je privezal čoln, in spustili stopnice, da smo skobacali na ladijo. Nekateri so se izkrcali in mož je imel posel in, — kar je samoumevno, — zaslužek. Parobrod je pa odplul po Farazinski ožini med Crezom in Iatrijo proti jugu. Dobila sva kaj ugoden prostor, uprav nad ladijinem rileem, kjer sva se usedla ua klopi ter zrla v zeleno valovje, katero j brazdala kljunova ostrina. ne pišejo o cesarju. Katoliški listi obsojajo proslav-hanje Bismarcka, ker je naperjeno proti eesarju. To proslavljanj prihaja baš od tiste strani kakor je nasprotje novemu šolskemu zakonu. Liberalci neso prav zadovoljni s politiko sedanje vlade in pa ce-sarja samega, pa proslavljajo kneza Bismareka. lako si katoliški listi vso stvar pojasnjujejo