Štepanjsko naselje I.
Naravne danosti krajine, ki razmejujejo našo KS na južnem in za-hodnem delu, dopolnjujejo tri stanovanjske stolpnice, slaro in novo na-sdje individualiiih hiš, kmetije, obrtne delavnice, obral družbene proi-zvodnje samski domovi in objekti starega štepanjskega župnišča s pu-kopališčem. Vse to in pestra struktura k;ajanov pa pomeni, da so v naši KS prisotni različni interesi in potrebe, ki jih bomo moraii med seboj trajno usklajevati, in to ne samo znotraj naše KS, marveč tudi v sodeio-vanju s sosednimi pa tudi s širšim družbenim prostorom (npr. reševanje problemov skupnega pomena, kot so šoistvo, zdravstvo, otroško var-stvo, promet, trgovina).
Ker smo pros^orsko manjša KS, nam je omogočena boljša medsebojna povezanost, s tem pa tudi boljši pregled nad vsakod-nevnimi željami, in potrebami krajanov in ne nazadnje tudi večja možnost za uspešnejši nad-zor nad finančnimi sredstvi na vseh tistih področjih, ki so pod-laga za uresničevanje dogovorje-nih programov. Z nadzorom nad usmerjanjem in porabo finančnih sredstev, ki jih namensko združu-jemo delavci in občani v okviru ustvarjenega dohodka na svojih delovnih mestih. ni mišljen le nadzor nad trošenjem sredstev za lokalne polrebe (npr. postavitev kioska, avtobusnega postajališča ali čiščenja cestišč), ampak nad-zor nad vsemi tistimi družbenimi sredstvi in premoženjem, za kate-rega smo krajani soodgovorni. Zlasti to velja za stanovanjske objekte in komunalne naprave.
' za zmogljivost šol in vrtcev, zdravstvene storitve domov za ostarele občane ipd. Gre torej za celovitost odločanja v sistemu upravljanja z vsemi namenskimi sredstvi. O vsem tem smo bili kra-jani doslej zelo skopo obveščeni, pogosto pa so bile informacije celo nerazumljive.
Prioritetna naloga, ki jo je sprejela skupščina naše KS v ok-viru globalne politike razvoja za leto 1981, je organizirati krajane v delegatski sistem tako, da bo zagotovljena učinkovitost v vseh procesih neposrednega odloča-nja. predvsem pa na trenutno najpomembnejših področjih: stanovanjsko gospodarstvo (kon-stituiranje skupnosti stanovalcev in enote samoupravne stanovanj-ske skupnosti v okviru več KS), komunalno gospodarstvo (izpol-nitev komunalnega kanalizacij-
skega omrežja in delov prometne infrastrukture), šolstvo (pridobi-van je novih šolskih zmogljivosti v širšera prostoru), otroško varstvo (organiziranje dodatnih zmoglji-vosti v okviru organiziranega družinskega varstva) in izraba prostega časa vseh krajanov, predvsem pa mlade generacije.
Seveda ne smemo pričakovati, da bodo vsi problemi rešeoi le s linančmmi sredstvh Obstajajo še druge možnosti, za kar pa mora-mo biti drobro organizirani, tj. do izraza mora priti pripravljenost slehernega krajana, da svoj prosti čas posveti izboljšanju razmer v prostoru, v katerem živi. Vzdrže-vanje nepojjredne okolice, otro-ških igrišč, rekreacijskih prosto-rov v hišah in zunaj njih, pridobi-vanje novih rekreacijskih možno-sti itn. — so področja, ki bogatijo bivanje in istočasno rešujejo pro-blem smotrnješe izrabe prostega časa.
To je nedvomno naloga ms vseh, kajti le z dobrim in stainim ¦nedsebojnim sodeioranjem bomo uresničili pro^ram razvoja naše KS, ki mora pokrrvati re-snične interese vseh, ki tu živimo. Zavedati pa se tr-oramo, da bo naš jotTJšn|i dan takšen, kot si ga dancs žefimo le v primeru. da bomo pri načrtovanju in izvajanin našega skupoega prograraa ra-zvoja tudi saiai — kot krajani — osebno addeženi.
M.E.