Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulioo Sto v. 16.
7 urednikom bo moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šoatstopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski List
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen, nedelj in praznikov ot> S. u.ri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld 50 kr., na mesec 00 kr., pobiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za colo loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden moaec 85 kr.
Štev. 38.
V	Ljubljani v torek, 17. februvarija 1885.
Tečaj II.
Po konečnem izidu pristojbinske debate.
Ne znamo, če se med čitatelji „Neue freie Presse“ in ^Deutsche Zeitung" nahaja tudi poslanec Ruf in njegovi tovariši, zastopniki nemških konservativnih kmetov. Ako je temu tako, potem bi radi opazovali njih obraze ter ogledali si fizioguomične spremembe, prouzro-cene po frenetični radosti, katera vsled zadrega glasovanja v državni zbornici navdaja levičarske kroge. Ali so v istini nameravali, obradostiti svoje smrtne nasprotnike? Ali so pozabili na elementarno pravilo politične taktike, da lastni stranki in njenim težnjam nikoli ne more ugajati, kar ustreza neprizanesljivemu protivniku in njegovemu interesu? Ločili so se v važnem vprašanji pri-stojbinske novele od svojih izkušenih prijateljev, iz njih sredine stavil se je predlog, katerega se je hlastno poprijela združena levica, v drugič tekom jednega tedna se je prelomila disciplina, rušila se je solidarnost med pristaši desnice, optimisti v nasprotnem taboru so hiteli, izvajati skrajne posledice iz teh nam in vsem prijateljem poštene stvari jako nepo-voljnih vspehov — in veseli krik, kateri se razlega v liberalnem časopisji, je vidno zna-!nenj® i da so nemški konservativci deloma kremU raz pravega pota!
Praktični pomen slabo premišljenega R u-fovega predloga je nam čisto jasen. Taaffovemu ministerstvu se sicer ni bati za obstanek vsled pobjede, katera je zadela njegovo predlogo v državni zbornici. „Raison d'etre“ sedanje vladne sisteme, njena idealna podlaga — Yse to je preveč utemeljeno v dejanjskih razmerah in potrebah naše državne polovice, da bi uže zmotek jedne osamljene frakcije vladnih prijateljev kabinet mogel spraviti iz ravnotežja. Ali z druge strani je po našem subjektivnem mnenji usoda pristojbinske novele uže dognana. Kakor je zakon o duhovenski kongrui
Listek.
V	Carigradu.
(Zlatorodov.)
1.	Sebična radovednost pisateljeva.
Sanjalo se mi je po noči, da potujem. V tem stopi z lučjo v roki v mojo sobo prijatelj Jurk, ves belo oblečen ter me začuden povprašuje : — „Kaj pa se godi nocoj v Carigradu?"
Zravnam se, pa slišim na cesti zamolkli ropot; nekako zmešnjavo, hitro hojo, klicanje, mrmranje. Stopim k oknu, pa vidim v mraku, kako ljudje hit6 na Zlati rog. Stopim vun iz hiše ter^ zagrabim grškega postrežčeka, po stopnicah dolu drčečega, baram ga, kaj se je zgodilo. „Za božjo voljo, jargen var! (ogenj je), kaj ne slišite, kako se kliče na pomoč?" reče, pa se mi iztrga iz rok. Daleč od mene pravi: — „Le poglejte vrh stolpa v Galati."
Stopiva s prijateljem k oknu, pa vidiva, da se v vid jemajoči svetlobi žari g6renji del stolpa. Med hišami se vzdigne oblak isker kvišku, preteč mestu z upepeljenjem.
Takoj mi pridejo na misel vsi požari, ki so divjali po carigrajski prestolnici, zlasti pa
vsled nasprotnega postopanja nekaterih desničarjev pokopan za to sesijo, pokopan baje za več let, tako tudi pristojbinska novela letos vsaj ne pride več pred zbornico. Poskus je bil, pritegniti tudi veliki premični kapital, borzne zaklade k pokritju državnih potrebščin; ta poskus je spodletel, in levica, katera je preozko spojena z denarnimi mogotci dunajske borze, bode jako lehko zapre-čila R u f ov plan , iz prvih treh paragrafov propale novele izcimiti poseben zakon o borz nem davku. Olajšati pristojbinska bremena zlasti malemu kmetskemu posestniku, odpraviti stvarno neutemeljeno razliko med dedšči-uami in prenosom med živimi, ako se vrši med stariši in otroci, nameravala je pristoj-biuska novela, in veseliti se je moral te namere zlasti vsak Slovenec, kateri se je zanimal za dotične pritožbe, tako živo naglašene v obravnavah agrarne enkete in kranjskega deželnega zbora. Tudi to ostane pri starem; dvomljivo uslugo pa, da se je obdržal sedanji usus, je pripisovati baš konservativnim zastopnikom nemških kmetov.
S stališča gmotnih koristij ožje naše domovine obžalujemo neugodni izid pristojbinske debate, dasi nas nikakor ni bil iznenadil po zadnjih parlamentarnih dogodkih; še veliko bolj nas pa peče ta nevspeh, ako se oziramo na splošne interese velike avtonomistične stranke. Nemški kmetje nasprotovali so pristojbinskemu zakonu zlasti vsled tega, ker se ne strinjajo z državno podporo, namenjeno u rejenju galiških rek. Skrita rnržnja Galiciji nasproti, to je bil poglavitni nagib, kateri je razpršil Liechtensteinov klub ter polovico njegovih članov v tem vprašanji združil z levičarji. Da se je Galicija dosihmal silno zanemarjala, ravno tako kakor se dandanes še v gmotnem oziru zanemarjajo naše slovenske pokrajine, da se vsled tega beda širi po plodoviti deželi, katera ne more razvijati svojih bogatih produktivnih sredstev, to je konservativnim par-
oni strašni ogenj 1. 1870. Le misliti nanj, je strašno. Povedati pa morem, če tudi me je sram, da k tej misli se je pridružil v takem trenotku nepravi čut, radovednost ali bolje rečeno radoglednost slikarjeva in pisateljeva. Spoznam tudi, da sva se drug drugemu nasmehnila; ko bi bil mogel Dor6 vjeti ta na-smehljej, naslikal bi ga na obraz katerega Dantejevih daemonov. Kdor bi nama bil tisti hip odprl srce, videl bi bil steklenico črnila pa barve s čopičem.
Napraviva se, pa hitiva po cesti skozi Pero. Prišedši na pogorišče, vidiva, da sva se ukanila v svoji radovednosti. Nisva bila še dospela do galatskega stolpa, ko je bil požar uže premagan. Razdejal je dve kočici in ljudje so se razhajali. Ulice so bile še pod vodo, navlečene sč vsakeršniin pohištvom, med katerim so se gibale moške in ženske podobe, v naglici oblečene, pa jutranjega mraza trepetajoče. Opazivši, da tukaj ni posebnih zanimivosti, napotiva se k mostu, da bi uživala krasoto solnčnega vshoda.
2.	Jutranja zora.
Za azijskimi griči jelo se je svitati. Stam-bul, poprej s požarom uznemirjen, je počival uže spet v slovesnem miru. Bregovi so bili
tikularistom deveta briga. Bojč se tudi protivne agitacije, katera bode volilce hujskala z izmišljotinam o milijonih, potrošenih za gališke koristi. Strah pred volilci bil je tedaj drugi faktor, kateri je vplival na velik del nemških konservativcev. Ali s takim postopanjem spodkopava se sloga med raznimi frakcijami, iz kojih je desnica sestavljena, in v isti meri, v kateri propada potrebna disciplina, raste tudi vpliv protivnikov ter se zmanjšuje veljava lastne stranke in ugled cele desnice.
Ne moremo pa zamolčati, da se v jednem oziru nikakor ne strinjamo z opravilno taktiko merodajnih desničarskih voditeljev. Predolgo so odlašali z nekaterimi, stvarno sicer opravičenimi, a vender volilcem nevšečnimi predlogami, premalo so pazili na prevažno pravilo, da nikakor ne kane, neprosredno pred volitvami z novimi davki vznemirjati v takih ozirih jako nestrpnega volilca. Recimo, da bi pristojbinska novela uže pred jednim letom se stavila na dnevni red naše zbornice, sigurno ne bi načrt v svoji sedanji obliki našel toliko protivja, kakor ga je po nepotrebnem našel dandanes. In če bi mesto teh v mnogih krogih vender le nepriljubljenih predlogov — kajti kje za Boga nahaja se volilec, kateri bi v istini z nekim entuzijastičnim navdušenjem plačeval svoje davke? — če bi, recimo, mesto pristojbinske novele desnica svojo volilno reformo postavila na dnevni red, razširjenje volilnega prava na petakarje in pravično razdelitev iste pravice v velikem posestvu, potem bi se zasedanje dovršilo med burnim odobravanjem vseh avstrijskih narodov, vseh poštenih domoljubov. Na konečni vnanji efekt je desnica premalo pazila; da bi levica bila v jednakem položaji, sigurno bi spretneje bila uredila zaključek svoje šestletne parlamentarne nadvlade!
Jedno pak moramo z veseljem konstato-vati tudi pri tej nam silno neljubi priliki. Ker
pusti, most prazen, Zlati rog speč, lahno zagrnjen, molčeč. Nobena ladjica ne drka po vodi, nobena tiča ne sfrei, nobeno drevo ne zašumi, nobene stvarica ne dihne. Modro mesto je tako lagotno, tako zračno, da bi jo glasan krik skoro raznesel. Nikdar se mi ni zdelo tako nežno, milotno, tako skrivnostno. Imel sem pred sabo pravo podobo onih bajnih mest vshodnozemskih pravljic, ki mahoma niknejo pred čudečim se potnikom; le boječ stopi v tako mesto, polno nepremakljivega okamene-lega prebivalstva, katero je hitro maščevanje genija ustavilo sredi obilnih opravkov in cvetočega življenja. Sloniva na ograji mostu. Vsa utopljena v prečudni razgled, ne misliva več na požar. Zdajci slišiva na drugi strani Zlatega roga zamolklo zmedeno hrumenje, kakor daljne pomagaje, nato pa glasno kričanje: Allah, Allah, Allah! ki takoj mogočno zaori na praznem in molčečem ladjišču. Ob enem se pokaže na nasprotni obali ropotna, mračna, hiteča množica, ki plane na most in teče proti nama. To so tulumbadži (gasivci), do mostni čuvaj.
3.	Ognjegasci.
Stopivši na stran, se prestrašiva, ker ugledava četo napol nagih divjakov, gologlavih,
se je besedovalo o razporumed slovenskim|i poslanci inTaaffejevo vlado, ovrženo j e po polnem po pravilnem glasovanji naših zastopnikov. V polnem številu so se naši zastopniki udeležili dotične seje, kakor en mož glasovali so, združeni s Čehi in Poljaci, za pri-stojbinsko novelo, izvzemši jedinega Nabergoja, kateri je ostavil dvorano, baje ker mu tržaške razmere niso dopuščale, glasovati za postavo. Pred očmi so imeli naši poslanci državne koristi, ki imperativno zahtevajo zvišanje javnih dohodkov, ob jednem pa so se ozirali na gmotni interes slovenskega davkoplačevalca, in tudi z njim se ujema propala pristojbinska novela, ako jo ocenjamo objektivno in vsestransko. Kakor je videti, je tedaj zopet doseženo popolno soglasje med osrednjo vlado in zaupnimi možmi slovenskega naroda, in od tega prepotrebnega razmerja nadejati se nam je ugodnih vspehov v vsakem oziru!
Pad Kartuma in Rusija.
Iz Petrograda se poroča v „Pol. Cor.“: Včst o padu Kartuma je tu napravila globok vtis in veliko iznenadjenje. Večino ruskega prebivalstva, katero ne goji za Angleže nika-kih simpatij, ta dogodek ni ravno neprijetno diruol. Če so nekateri listi izrekali o tem svoje sožalje, da trpi vsled tega civilizacija v Afriki, se pač to ne sme vzeti tako po besedah. Saj je vender več listov izražalo svoje zadovoljstvo o tem, da je angleška vlada vsled katastrofe v Sudanu zapletena v resne skrbi, kajti vsled tega morala bode postati nekoliko bolj popustljiva v egiptovskem vprašanji in menj vsovražna v osrednji Aziji.
Če pa se ne oziramo na veliko množico, katera dogodke posamno in po trenotnih občutkih sodi, so oni krogi, kateri politične do-godjaje trezno in v zvezi s splošno situvacijo, motrijo, gotovo neprijetno zadeti po nesrečni usodi generala Gordona, in sicer v onem tre-notji, ko je uže ves svet menil, da je rešen. Razmotrivajoč možne posledice pada Kartuma, si ti krogi mislijo eventualnost, da bi kabinetu Gladstone, katero se je vsled dinamitnih napadov omajalo, moglo pobitje angleškega orožja v Sudanu dati slednji smrtni sunek. Merodajnim ruskim krogom pa bi bilo vstrežeuo, da se še na dalje obdrži Gladstonov kabinet, ne samo zaradi tega, ker je angleški premier Rusiji prijazen ter jej kaže ugodno mišljenje, marveč tudi iz tega vzroka, ker je politika gospoda Gladstona spravila Angleško v nekak antagonizem k Nemčiji in je večinoma vzrok, da je Angleška osamljena, kar je za Rusijo dalnje jamstvo miru. Nov anglešk kabinet bi morda angleško politiko spravil na drug tir,
kosmatoprsatih, znoječih se. Stari, mladi, črni, pritlikavci razbojski, in tatinski obrazi, vsi oboroženi z dolgimi krivimi suvali, z vrvmi, sekirami, bodali, pikami, štirije z majhno sesavko na plečih, otroški rakvi podobno, bučali so tulč in rjovč memo naju. Izbuljenih oči, skuštranih las, plapolajočih cunj, leteči kar „tjh v en dan“, gosto se skupaj držeči, vršeli so po ulici, puščaje za seboj duh živinarne, dokler ne izginejo v galatske ulice; tam so se oglašali še zadnji hripavi glasovi. Ne morem dopovedati utiša, ki mi ga je zapustila ta prikazen v sanjavi noči velikega dremajočega mesta. V enem hipu sem videl in razumel tisoč prizorov barbarskih pustošenj, tisoč plenitev in groz v daljnih deželah in časih, prizorov, ka-keršnih mi je domišljija doslej zastonj iskala. Dvoječ sem se vprašal, je li to mesto res oni novodobni Carigrad, to pa most, po katerem hodijo evropski poslanci, po najnovejšem kroju opravljene gospč, nudivci francoskih časnikov.
Nekaj hipov zatem se slišijo zopet daljni kriki, grobovno tihoto Zlatega roga moteči. Spet dere na pol naga divja drhal po slabem mostu vekaje, pihaje, hrope, hrohotaje, in spet so se izgubili glasovi med grmadami hiš v Peri, spet nastane smrtni molk. V večih in manjših presledkih hrulo je šest takih strašnih krdel memo naju. Nato pride norec iz
kateri bi bil zdanjim njegovim nasprotnikom menj sumniv in bi mu mogel celo njih simpatije pridobiti. Iz tega se lahko razvidi, da je razumno misleč del ruskega občinstva z zadovoljstvom opazoval slednje odločne naredbe in ukrepe angleške vlade ter da tudi diplo-matični krogi v Rusiji z veseljem pozdravljajo vse naredbe Gladstonovega kabineta, katere mu mogo pridobiti popularnost.
Zemljiške razmere v Orni Gori.
Iz Cetinja se poroča: Kakor znano, zapuščajo Mohamedanci vselej in povsodi, kjer so izgubili izključivo gospodstvo, rajši domovino svojo ter si hote ustanoviti novo domovino tam, kjer Islam uživa še po polnem stare svoje pravice. Ta prikazen, katera je v Srbiji in v Bolgariji na splošen ekonomičen razvoj v veliki meri vplivala, prikazuje se tudi v črni Gori. Novopridobljenemu ozemlju, ose-bito okrajem Nikšiču, Dulcignu, Antivaru in Podgorici, pretila je prava nevarnost, ker so najboljši delavci prijeli za potno palico. Pametne in energične naredbe knezove so sicer vstavile reko izseljevanja, a da bi bile gibanje po polnem vstavile, se ni posrečilo. Posledica je bila, da so premožne črnogorske družine nakupile si za prav pohlevno ceno obširno ozemlje. Tako Je možno, da morda vnadaluji bodočnosti v Črni Gori nastanejo veleposestniki, kar bi se z vkupnimi institucijami dežele, kakor tudi z demokratskim duhom kaj slabo ujemalo. To je napotilo kneza, da je zaukazal, da si v bodoče ne sme nihče več ozemlja pridobiti nego 20 oral. Ta naredba se je v okraji Nikšiča uže izvela in se bode najbrže tudi v drugih okrajih prav kmalu izvela. Vladno glasilo utemeljuje to knezovo naredbo, da „nikomur ne bi prišlo na misel, da bi zopet vpeljal turško navado, naj bi se prijetno živelo v sladki brezdelnosti. Zemljišče mora biti na vsak način v kolikor možno malih parcelah v posesti državljanov."
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Nemški in češki listi bavijo se še vedno, a bolj hladnokrvno s parlamentnim položajem. Levičarji izgubili so vso nado, da se jim uresniči dolgo gojena nadeja, da pade ininisterstvo, desničarski listi pa so preverjeni, da bode desnica takoj o prvi priliki pokazala zopet solidarno postopanje, in to takoj v prihodnji seji najbrže pri posvetovanji o budgetu.
Pere, gol od temena do podplatov, na pol zmrznen, glasno kričeč; za njim so tekli turški pouličniki, tudi kričeči, ki se izgubč z njim in z gasivci na frankovskem obrežju. Prvi žarki jutranje zore zlatili so zdaj pre-širno mesto. Kmalu se solnce vzdigne. Muezin se prikaže na minaretu, čolnovi bliskajo po vodi, ljudje prehajajo čez most, nedoločni šum mestnega življenja se vzbuja, midva pa se vrneva v gostilno. Prizor tega ogromnega dremajočega mesta, rudečkasto nadahnjenega neba, slovesnega miru, razdivjanih drhali vtis-nol se nama je tako globoko, da se Junk pa jaz ne vidiva, pa da ne bi govorila o njem strme in z neko bojaznijo, kakor o prizoru iz poprejšnih stoletji, kakor v omotnosti ha-šiški.
5. Požar.
Nisem bil očevidec požara v Carigradu, pa bom vender opisal požar leta 1870 v Peri, ker mi je znan po prijateljih in iz njihovih pisem, ker mi je po teh poročilih tako živo pred očmi, kakor bi ga bil sam doživel.
Duč 5. junija zasvetijo se prvi plamenci iz kočice v Feridski ulici v Peri, tedaj v onem letnem času, ko premožnejše prebivalstvo stanuje po bosporskih letovnikih, ob eni popoludne, ob uri, ob kateri imajo skoro vsi
Tuje dežele.
Mnogo poročil poslalo se je uže med svet o razmerah italijanske naselbinske politike, a vsa ta poročila bila so tako čudno nejasna, kakor bi navlašč hotela vse počenjanje Italije zakriti v nekako temo, Vse nejasno in temno, zaradi tega zdi se nam važno, če tudi privatno poročilo v „Gazzetta Piemontese" o namerah italijanske naselbinske politike. Iz tega poročila posnemljemo naslednje: Najprej odposlane čete imele so — kakor se je v istini tudi dne 5. t. m. zgodilo — izkrcati se v Mas-sauahu, katero obrežno ozemlje bode Anglija baje Italiji prepustila. Od Massauaha je imel kapitan Cechi oditi v Abisinijo, da izroči kralju Janezu od italijanske vlade mu ponudena darila ter ga tako pridobiti za Italijo. Ko bode Cechi izvršil to delo, odšla bode druga ekspedicija, katere naloga ne bode samo podkrepiti garnizije v Massauahu, Beilulu in Assabu, marveč tudi priti na pomoč angleškim vojakom v Zeilahu in Berberu ter na teh dveh krajih razviti italijansko zastavo. Cechi se bode potem, vrnivši se iz Abisinije, podal v Avso, da tu utrdi italijanski protektorat ter poišče morilce potovalca po Afriki, gospoda Bianchija. Od Avse prodrl bode naprej v Šoo, da preišče v soglasji s kraljem Menelikom ozemlje ob reki Jubi ter potem dojde do Indijskega oceana, bel bode čez poluotok Somali, kjer se bode nastavila italijanska naselbina.
Poročilo, da sta Italija in Angleška sklenila zvezo v Egiptu, ni resnično, kakor se zatrjuje. Lord Granville odgovoril je na depešo italijanskega kabineta, da nima Angleška nič ugovarjati italijanski ekspediciji, katera hoče varovati svoje podanike v Massauahu in v bližnjih okrajih; glede vojaške kooperacije pa se med tema dvema državama prav nič ni sklenilo, in Angleška o taki zvezi tudi ničesar vedeti neče. Pač pa se nadaljujejo pogajanja s Haisam Fehmi-pašo, in če bi hotela Angleška od katere tuje države pomoči, bi se gotovo ozir jemal na turško pomoč.
Med nacijonalisti v Irski vzbudil je pad Kartuma mnogo škodoželjnega veselja. V nedeljo imela je narodna liga shod v Dalkeyu, blizu Dublina, in pri tem shodu zaklicali so vsi udeleženci trikratni „slava!“ Mahdiju, in poslanec T. P. 0’Connor je obdolževal Gladstona, da je odposlal armado, da postrelja tisoče ljudi, kateri se po vsej pravici borijo za svobodo. Pri nekem drugem shodu je omenjal 0’JBrien, da bi bile zdanje razmere v Angleški zelo primerne za novo agitacijo v Irski. V Evropi da ni nikjer glavnega mesta, kjer bi se ne veselili Mahdijeve zmage ter bi njemu in njegovim pristašem ne želeli še več moči.
meščani sieste. Ljudje one hišice so bili od-išli na kmete, doma je ostala stražajka, ki je ta hip planila na ulico, upijoča: Gori! gori! zagledavši ogenj. Sosedje prihitč gasit ter se gneto k najbližnjemu studencu po vode. Ni bilo več one nespametne postave, po kateri je bilo prepovedano gasiti požar, predno niso dospeli ognjegasni uradniki, da studenci perski so bili zaklenjeni; pretekle so namreč določene ure, v katerih je bilo smeti vode zajemati. Čuvaj pa, ki ima ključe do studenca, ga odpreti ne sme, ako gosposka ne dovoli.
Prav ta usodni hip stoji čuvaj s ključi v žepu pri studenci, brezskrbno gledaje rastočo nevarnost. Ljud suje okolo njega ter mu ukazuje, naj odpre. Čuvaj se brani, češ, da nima povelja. Pretč mu, tresejo ga, rotč se mu, naj odpre. Čuvaj pa se ustavlja, otepa, bori se, zagotavlja, da ključe morejo dobiti le od mrtvega, od živega nikdar ne. Poželjivi plameni ognja ližejo uže vso hišo ter segajo uže naprej, po drugih poslopjih. Od predmestja v predmestje se seli glas o veliki nevarnosti. S stolpa v Galati in s stražnice pri vojnem ministerstvu izpazili so čuvaji dim, pa so izobesili velike rudeče koše, ki so po dnevi znamenje požara.
(Dalje prihodnjič.)
Te izreke pozdravljal je shod z velikim odobravanjem.
Francozi imajo mnogo vež sreče pri svojih prekomorskih ekspedicijah nego Angleži. General Bričre osvojil si je uže Lang-Son. To pričakovalo se je sicer uže pred tremi tedni, a francoske čete imele so premagati mnogo ovir. Kitajci borili so se tudi o tej priliki liraoro, a storili so kakor vselej, zapustili so bojno polje ter si poiskali zavetja.
Iz Madrida se poroča: Dasi je mesto dalo več nego 4000 delavcem dela, vlada ven-der še med delavci neko razburjenje. — Senor Castelan govoril je predvčeranjim v zbornici o vseučiliškem vprašanji s stališča učne svobode. Dva zla, katera tlačita Španijo, je dejal, sta: Karlizem in verska neznosnost.
O zdanjem položaji francoskih operacij v severo-vzhodnem Tonkingu se poroča z dnč 11-1. m. iz Pariza: Francozi dosegli so po velikih ovirah lep vspeh. Vzeli so 50 utrjenih “lest in utrjen tabor z vsemi šotori, živili in strelivom vred ter si osvojili na cesti v Lang-Son ležeči Dong-Song. Začetkom so se kitajske čete prav dobro borile, a po nekaterih izgubljenih bojih so se naglo umaknile proti meji. Vsako uro se zdaj tu pričakuje poročilo, da so si francoske čete osvojile Lang-Song, morda cel6 brez posebnega boja, kajti kaže se, da sovražnik ne more dosta več nasprotovati. Morda pa bodo francoske čete preveč utrujene, da bi mogle Kitajce poditi, da bi jih mogle ovirati, da se zopet ne zbero. Glavni tabor sovražnikov je baje v Lang-Schau, dva dnij hoda iz Lang-Sona. Ko so si Francozi te vspehe priborili, brzojavljalo se je na željo Francozov in Kitajcev v angleške liste, da se Kitajci umikajo zaradi tega, da bi spravili v zadrego Francoze. Informacije angleških listov so večkrat nenatančne in strankarske.
V Waskingtonu se snide novi kongres v 3. dan marcija, in jeden dan pozneje nastopi predsednik Cleveland svoje mesto, kateri potem takoj sestavi tudi nov kabinet. Merodajni demokratje, s katerimi se je novoimenovani predsednik Cleveland posvetoval,
rtirso?’- da bode taJnika Bayarda imenoval uizavnim tajnikom.
Dopisi.
Z Gorenjskega, 15. februvarija. (Izv. dop.) V istini, gospod urednik, obljubil sem vam kmalu pisati, ko sva se slednjič sešla v Ljubljani na Marije Terezije cesti, ravno nasproti bolniške cerkve, ko je tamošnja ura kazala poludne, druge ure pa so tedaj kazale uže tri — gospod urednik, to je ljubljanska posebnost! — tedaj obljubil sem vam poročati pogostoma in obilo o novicah po Gorenjskem, o plesovih in lovih, sploh o veselji in solzah. Tedaj pa nisem še natanko premislil, če mi bode to tudi možno, če se bode tudi kaj takega prigodilo. Vidite, tako pride človek v zadrego, če preveč obljubi, ali če sploh obljubi, kar mu nikdar spolniti ni možno.
Zdaj je predpust, slednji dnevi predpusta. O tem času se povsodi mnogo pleše in »ponori", nu, in tudi po Gorenjskem se je mnogo plesalo po vseh gostilnah, a to ni za javnost, to so bile vaške veselice inter muros. Pripovedovati pa bi vam imel o plesu na Jesenicah (a, žal! tu me je prehitel s poročilom uže drugi) in opisavati bi vam mogel krasne maske z današnjega plesu v Kranji in nadrobno bi lehko omenjal, kako so bili lepo okrašeni čitalniški prostori — a z vsem tem bi vam malo zabave napravil, ker ste vajeni ua prostrane, parketirane in tapecirane, z dragocenimi velikimi ogledali okrašene dvo-ranev„Narodnega doma“ — pardon! ljubljanske Čitalnice. Da, da, če bi vam jaz vse to podrobneje opisaval, bi se vi morda celo pomilovalno nasmehnili ter dejali: Kako so ljudje s kmetov z malim zadovoljni! In če bi vi tako dejali in bi vas jaz čul, pritrdil bi vam 12 vse požrtvovalne svoje duše. Da v istini, z malim smo zadovoljni, saj nismo še razvajeni,
pokvarjeni. K nam dohajejo le redko tujci, od sveta smo ločeni, najnovejše vesti dobivamo iz Ljubljane, in le po teh sezamo hlastno. In kadar nam pošljete kako veselo vest, tedaj jo premlevamo, se navdušujemo zanjo dolgo, dolgo časa, naposled pa jo pozabimo tudi mi, saj nam je nikdar več ne »pogrej ete“! Morda pa se tudi vam tako godi? Morda? vender vam nečem izvabiti kake skrivnosti; sicer bi jo jaz ne raznašal, pozabil bi jo, ker pri meni le »številke govorč".
Dva dni še, in ločil se bode »pustni čas presneti"! Vi boste to »ped življenja" dobro porabili, pili, peli, plesali, se veselili — mi pa bodemo čitali poročila in blagrovali bodemo glavno mesto in je blagoslavljali, ker tako skrbno razširja blagodejne žarke napredka in omike po širni domovini.
Za danes naj končam, gospod urednik, saj se bodeva itak kmalu osebno sešla ter se pogovorila kaj, namreč tedaj, ko bode zborovalo »Društvo sv. Cirila in Metoda" — kje bode zborovalo ne vem! ali pa tedaj, ko boste priredili kako veselico v prid »Narod-nemu domu"! Torej na svidanje!
Razne vesti.
— (Strašno dejanje.) Iz VOrosberenjja na Ogerskem se poroča : Tamošnji imoviti posestnik Ivan Horczeg umoril je to dui svojega šestdesetletnega očeta, ki je z njim v eni hiši prebival. Stari imel jo namreč tudi še premoženje, ki bi bilo imelo po njegovi smrti sinu pripasti. Na to je ta tudi upal. A na stara leta zagledal se jo oče v mlado lopo ženo, ki je dobila kmalu toliko moči čezenj, da je bil pripravljen voliti ji celo svojo premoženje. Ko sin o tem zve, skušal jo to preprečiti iu ker drugače šlo ni, storil je strašen sklep, da ga umori. Ko stopi ta necega dne v hišo, začno ga sin s kolom po glavi biti. Ker jo bil stari močan mož, branil se je dolgo in srdito, a konečno opešale so mu moči in zgrudil se jo na tla. Nečloveški sin pa je toliko časa po njem tolkel, da je obležal mrtev. Napregel je potem vole ter s svojo ženo prepeljal truplo v vinograd ter ga tam blizo coste položil, najbrž zaradi tega, da bi mislili, da ga je oudi kodo napadel in ubil. Pri proiskovanji pa, koje se jo v tej zadevi pričelo, prišli so kmalu zločincu na sled. Sledili so namreč krvi notri do hiše sinove, kjer so tudi dovolj dokazov dobili za doprinešeni zločin. Prijeli in zaprli so sina in njegovo ženo, akoravno on trdi, da njegova soproga o tem dejanji ni ničesar vedela.
— (V zakon obsojen.) Iz Frankfurta ob Majini se poroča: Te dni prišla je s svojim za-stopnikon mlada deklica pred sodnika ter je ulo-žila zopor mladoga arhitekta tožbo zaradi tega, ker se je z njo zaročil, a si premislil, ko je bilo čas, popeljati jo pred altar. Zahtevala je odškodnino 10 000 mark in šest odstotkov za čas od 25. avgusta naprej. Tožnica dokazala je svojo trditev s celim zavojem zaljubljenih pisem. Ženinu pri okoliščinah ni bilo mogoče mnogo tajiti in ugovarjati, zato se je udal, da ji je res obljubil vzeti jo v zakon, a da tega sedaj storiti ne more ker mu ni mogočo, preživiti žene. Zoper to navedbo se je zopet od strani tožnice, da trditev toženca ni istinita, ker ima po svoji materi 50 000 premoženja in razun tega še 100 mark mesočnih dohodkov. Kot izobraženemu možu pa mu bo lahko, svojo dohodko še pomnožiti. Sodnik se je zlagal z razlogi, kojo jo tožnica navedla ter izrokol sodbo. Toženi dolžan je s tožnico v teku dvoli mosecev poročiti se ter poplačati sodnijsko troško.
Domače stvari.
— (Nekaj za pust.) Pred nekoliko tedni jo ljubljanski „Wochonblatt" pripovodoval, da so naš gosp. deželni predsednik poteza za mesto predsednikovo pri nokom nadsodišči. 'i’0 debelo „raco“ sta naša dva Ivana, dr. Ivan Tavčar in njegov tovariš Ivan Hribar, ulovila in sta jo, ker imata, kader gre za kako dobro stvar, vselej glavico in srce na pravem mestu, spekla v zadnjem »Slovanu" Slovencem za pustuo nedeljo. — Pa to ni še zadosti. »Prva lota (potom namreč, ko je
deželni predsednik prišel na Kranjsko) menili smo — tako pravita Hribar in Tavčar — da bi bila za nas »katastrofa", če bi moral gosp. baron Winkler zapustiti palačo na Turjaškem trgu; sedaj pa zremo taki slučajnosti v oči z zimskomrzlimi srci! Deželni predsednik bi se sedaj z veseljem odpeljal v varno zatišje nadsodnijskega tržaškega predsedništva. »Tako se časi izprominajo!" Taka jo sodba naših dveh Ivanov; in da ta dva moža znata delati sodbe, in da so te tudi kaj pomenljive, pokazala sta užo večkrat pri sodnijah ljubljanskih. Huda sodba to zares za našega deželnega predsednika; gotovo, ta gospod je »v takih stiskah in situvacijah, v kakeršnih se do sedaj še nikdar ni nahajal nikdo gospoda barona prednikov v ti kronovini."
To je strašno in tem bolj žalostno, ker je sodba Hribarjeva in Tavčarjeva — sama na sebi modra in neovrgljiva — zajodno tudi konečnoveljavna, kateri so spoštljivo klanja ves narod slovenski! In kaj bi ne, saj je znano, da sta Ivan Hribar in njegov tajnik dr. Ivan Tavčar no le naroda slovenskega prava zastopnika, temveč tudi uže sama za-se — narod sam! Ta dva moža sta tudi s tem pokazala svojo posebno modrost, da sta prva izvedela veliko resnico in jo razodola Slovencem, da se namreč »časi izpreminajo." Zdaj, hvala Bogu! vedo to tudi Slovenci, le obžalovati bi morali, ako bi se ta dva moža izpremenila »v časih", ker ne bi potom Ljubljančani in sploh Slovenci voč imeli prilike, v resnih časih, ki tečejo, vosoliti se nad
—	pustnimi „racami“, ki jih jim predstavljata ta veljaka.
— (Včerajšnji „Slovenec“) je oznanil, da je izšla »Slovanova" 4. številka, ki jo prinesla med drugim tudi »nekaj blaga, s katerim je prišla št. 3 v nemilost pri c. kr. državni oblasti." No, »Slovanova" 3. številka je prišla pri c. kr. državni oblasti v nemilost zaradi članka, v katerem jo tudi c. kr. deželna sodnija zapazila do-janje zločina veleizdaje. Je li morda „Slo-voncu“ žal, da jo c. kr. državna oblast „SIovanu“ nasproti storila svojo dolžnost?
— (»Matica Slovenska") Odbor »Matice Slovenske" je imel preteklo soboto svojo redno sejo. Ker mu pa ni bilo mogoče zaradi obširnega dnevnega reda rešiti vseh točk, so bo seja nadaljevala v sreoo 18. februvarija ob 5. uri popoludne.
Odbor.
— (Danes odpeljal se jo na Dunaj,) kakor poroča „Slov.", ilirski metropolit, prevzvišeni nadškof goriški, dr. Alojzij Zorn, s svojimi su-fragani razun ljubljanskega, ki pojde še lo v sredo in pa tržaškega, ki jo poslal svojega na-mestovalca, stolnega dekana preč. g. dr. Šusta, ki so je uže predvčeranjem tjekaj podal. Začole se bodo mod škofi zopet razpravo o duhovenski plači in znabiti še marsikaj druzega.
— (Tehnično društvo za Kranjsko) imelo jo prod kratkim občni zbor, pri katerem so jo izvolil nov odbor, in ta so jo dne 11. t. m. sestavil tako-le: Načelnik: Artur Bluthgen; načelnikov namestnik: stavbinski svotnik gosp. Pran Potočnik; tajnik: profesor na realki g, Emil Ziakowski; blagajnik: inženir g. Pran Witschl, knjižničar: profesor g. Andrej Senekovič.
— (Zabavna kronika.) Danos zvečer priredi »Sokol" sijajno maškarado v prostorih starega streljišča. V steklenem salonu ljubljanske čitalnice pa priredi delavsko pevsko društvo »Slavec" šaljiv večor s plesom. Vsakemu se torej nudi prilika, da se »spodobno" poslovi od Pusta.
(Iz Gorice) se poroča, da sta so tam v minolom todnu prikazala dva slučaja za kozami obolelih. Bolezen zanesla se je baje iz Trsta.
(Iz Trsta) se poroča, da je letošnji predpust tam malo živahen. Na Corzo vozi se pičlo štovilo voz, in še ti so malo elogantni. S časom ponehala bode ta predpustna navada.
— (Najnovejša knjiga.) Ravnokar do-tiskala so jo v E. Miličevi tiskarni knjiga z naslovom: »Imonik šolskih oblastev, ljudskih šolskih oblastev, ljudskih šol, učitoljev in učiteljic na Kranjskom.“ Uredil Jakob Praedika, profesor na c. kr. učiteljišči. Založilo in izdalo »Slovensko učitoljsko društvo" v Ljubljani. V Ljubljani 1885 v. mi} ®.°*.— O teJ ž0ljno pričakovani, proko-ristni knjigi spregovorili bodemo obširnojo v jed-nem poznejših listov.
— (Izobraževalno dr uš tv o ti škarje v) imelo je v soboto dne 14. t, m. v društenih prostorih (Knožji dvor) redni občni zbor. Podporni odsek ima premoženja 8087 gl. 65 kr., izobraževalni odsek pa 367 gld. 53 kr. Volil se je o tej priliki nov odbor in izrekla se je zahvala gosp. profesorju Levcu in drugim podpornikom za vi-sokodušne darovo.
— (Gosp. dr. Evgen Valussi,) prošt v Gorici, imenovan je članom deželnega šolskega sveta za Goriško.
•— (Izneveril) je poštar Uršič v Volf-šporgu na Koroškem, o katerem smo včoraj poročali, baje svoto 14000 gold. Ponarejal je poštno nakaznice.
— (Popravek.) V včerajšnjem listu urinilo se je na slednji strani več tiskovnih napak, med drugimi izpuščeni so celi stavki pri „ domačih stvareh", in sicer pri notici ^Predavanja na korist »Narodni šoli“ na 4. strani v 2. predalu, v sedmi vrsti, namreč stavek, kdaj bode predaval gosp. dr. J. Babnik. Naj so torej izvoli tja uvrstiti v sedmi vrsti na konci to-lo: in g. dr. J. Babnik „dn<3 25 marcija. Gg. dr. Bleiweis vitez Trste-njiški in dr. J. Babnik predavala11 . . . Torej bodo predavanja:	Dne 15., 19. in 25. marcija tega leta.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Praga, 17.februvarija. Po plzenskih brzojavkah bode v tamošnji trgovinski in obrtni zbornici sedelo 25 čehov iu 11 Nemcev.
Budimpešta, 17. februvarija. Uradni list izjavlja odpust mestnega nadglavarja Thaisza od budimpeštanskega policijskega ravnateljstva; imenovan je na to mesto temišvarski župan Torok.
Dunaj, IG. februvarija, Cesarjevič in cesaričina prišla sta danes čestitat grofu in grofinji Taaffe.
Berolin, IG. februvarija. Državni zbor vzprejel je predlog, naj se poviša carina na rž za 3 marke, s 192 proti 151 glasovom; naj se poviša carina na pšenico za 3 marke z 229 proti 113 glasovom.
London, IG. februvarija. Reuterjevo poročilo: Vladaje sklenila, da se gradi železnica od Suakima v Berber; dotična dela se bodo takoj pričela.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 17. februvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih......................83-45
>	>	»	»	srebru...................  .	84-	—
Zlata renta...........................................106'75
5°/p avstr, renta........................................ 99	05
Delnice narodne banke................................... 865’	—
Kreditne delnice...................................... 303'50
London 10 lir sterling...................................124-30
20 frankovec.......................................... 9‘81
Cekini c. kr.......................................... 5‘81
100 drž. mark . .........................................60	• 55
Uradni glasnik
z dnfe 16. februvarija.
Eks. javne dražbe: VLjubljani zemljišče Val. Koširja iz Stranske Vasi (70 gld.) dne 25. februvarija, 21. inarcija in 22. aprila — V Postojini zemljišče Greg. Bobka z Kala (420 gld.) dnž 1. junija. — V Ribnici zemljišče Ant. Krajca iz Metul dne 20. febr.
Tiijei.
Dn6 15. februvarija.
Pri Maliči: Gotsch, fabrikat, z Dunaja. — Martin, fa-brikant, z Podhoržan. — Fiedler, trg. potov, iz Wei-perta. — Behofschitz, trg. potov,, iz Linča. — Tur-rini, posestnik, iz Trsta. — Gerin, posestnik iz Trsta. Verderber, zemlj, posestnik, z Krškega.
Pri Slonu: Stoli, c. kr. dvornega gled. pevec, z Dunaja.
—	Deutsch, trgovec, z Dunaja. — Dr. Kos, c. kr. professor, iz Gorice. — Dr. Burger, c. kr. beležnik, iz Kočevja.
Pri Virantu: Šuman, c. kr. gimn. ravnatelj, z Dunaja.
Umrli so:
Dnč 15. fe bruvarija. Josip Plautz, mestni redar, 67 1., Poljanska cesta št. 45, želodečni rak. — Helena Avbelj, kramarica, 55 1., Valvazorjev trg št. 4, jetika. — Fran Lavrič, delavec, 44 1., Cesta na Grad št. 12, jetika.
Dne 16. februvarija. Josip Polik, sin želez, sprevodnika, 4 dni, Marije Terezije cesta št. 18, čeljustni krč.
V	civilni bolnici:
Dn6 12. februvarija. Anton Lavriha, čevljar. 47 1., angina.
Dn6 14. februvarija. Matija Jereb, delavec, 37 1., jetika.
Meteorologično poročilo.
| Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Alo-krina v mm
u A	7. zjutraj	739-32	—10-2	bzv. sl.	megla	
JU	2. pop.	738'16	— 0-2	svzh. sl.	js.	o-oo
»o T-t	9. zvečer	737-70	— 3-4	>	>	
U	7. zjutraj	737-31	— 4-6	vzh. sl.	obl.	
«♦-<	2. pop.	737-40	6-7	jzpd. sl.	>	o-oo
CD rH	9. zvečer	737-64	5-7	>	»	
Upravništvo graščine mokriške
(pošta Jesenice ob Savi) prodaja:
1.) Krompir, najboljše vrste, kakor: Gryffcastle, imperator, magnum bonum 100 kilo . . 8—12 gld.
2.) Smerekice, iz drevesnice, v butaricah, vsakovrstne velikosti, po..............................10—14	kr.
3.) Vrbice, salixviminalis, purpurea itd. 1000 kilo 2 gld. tudi take iz drevesnice za pletenje, 100 kilo 14 >
4.) Bukve (krvave), po..........................1	»
Yucca gloriosa ali recurvata po . 60 kr. — 1 > Thuje, raznovrstne po .... 50 kr. — 1 » Lepotno grmičevje, 100 komadov po . . . 8 » 200 br6z, kolarski les.	(17)
Piccolijeva esenca za želodec
od G. Piccolija, lekarja v Ljubljani,
kakor je razvidno iz pismenih zalival in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdralja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-ljivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova deca.
Stekleuičica 10 kr. V škatuljah po 12 ste-kleničic vpošilja izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje se primeren rabat.	(104)	15—9
Blago za obleke
le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
:t-IO metro? (	za	gld. 4,96	iz dobre ovčje	volne;
za J	»	»	8,—	» boljše >	>
jodno obleko l	»	»	5.2,40	» jako fine »	»
Popotne	ogrinjače,	komad po gld.	4,	5,	8
in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Jan. Sttaft eme
fa/torišlca, zalog-a, -v Bm-u..
Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V	zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških oenab razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni g možno razpošiljati vzorkov na ogied, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od gelih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—2
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
..Matice Slovenske “
in sicer:
Narodni Koledar in Letopis »Malice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
l»etopis «Matice Slovenske* za 1871. 1, Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C os ta. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
—	za	1879. 1.	Uredil dr.	Janez Bleiweis. 50 kr.
—	za	1880.1.	—	—	—	_	50 ki-.
—	za	1881.1.	—	—	—	_____ i gid.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisuJož.Erbena. 20kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. IU. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega npliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnica ruska za Slovence. Spisal Fr. Maiar. 1 gld.
Bazna dela pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Marn. 40 kr. Olikani Slovenec. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec. 10 kr.
Potovanje okolo sveti, v 80. dneh. Iz francoskega previsi D. Hostnik. 40 kr.
Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem. 4 gld.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 50 kr.
Turgenjev. Lovčevi zapiski I. del, preložil F. J. lic-mec. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Frlrodoznanskl zemljepis. Spisal J. Jesenko. 1 gld.
Zemljevidi: Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in J ortugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija. Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisai Janko Kersnik (drugipopravljeni natis). 20 kr.
Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lavtar. 1 gld. 20 kr.
Somatologija. Spisal dr. Jan VVoldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld. Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. E r j a-vec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossmasslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schocdler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld. 70 kr.
— Posamični snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. Tušek. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. Mineralogija in geognozija. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tušek in Fr. Erjavec. 50 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobami). 40 kr.
Oko in yid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Pajek, Crtioe iz duševnega Žitka štajerskih Slovencev. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v I^ubljani,