NaroCnfna
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Oln
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izdala vsako nedeljo I. LETO
KRAJINA
Murska Sobota, 19. junija 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo ŠTEV. 16
Narodni praznih
V nedeljo dne 12. junija je Sokolsko društvo Murska Sobota skupno s svojimi četami priredilo javni telovadni nastop. Prvo Sokolsko društvo v Prekmurjuje bilo ustanovljeno leta 1920 v Murski Soboti. Maloštevilni ustanovitelji, novi kraj s Sokolstvom nepoznan in razne druge ovire niso dajale mnogo upanja za bodočnost. Toda brezprimerna po-I žrtvovalnost in agilnost članstva, nepričakovana naklonjenost občinstva Murske Sobote napram novemu pokretu, je imela za posledico, da se je Sokolsko društvo v Murski Soboti iz skromnih početkov po 12 letih razvilo na tako višino, da njegovi ustanovitelji danes lahko s ponosom gledajo na njega. Letos pa je in _ sicer prvič po 12 letih, Sokolsko društvo Murska Sobota s svojimi četami priredilo javni telovadni nastop brez sodelovanja tujih društev in sicer v takem obsegu in na tak način, da je bil marsikdo presenečen.
Že v zgodnjih jutranjih urah se je Murska Sobota ovila v zastave. Lahek vetrič je okoli pol 9 ure majal te zastave v pozdrav onim zdravim kmečkim fantom, ki so iz Mačkovec in Cankove pritekli v Mursko Soboto. Naši fantje so pretekli progo 15 km v 44 minutah kar je vsekakor veliki uspeh in jim prav iskreno čestitamo. Med obema štafetama je bilo le 9 sekund razlike. Z ozirom na veliko daljavo se ta razlika sploh ne more upoštevati.
Povorka od Sokolskega doma do telovadišča v parku, je pokazala ogromno število nastopajočih. Pozornost so vzbujali naši kmečki fantje krepkih postav v rudečih srajcah. Sokolstvo je že objelo našo vas.
Popoldanski javni nastop kmečkih fantov, ogromnega števila šolske in gimnazijske mladi -oe je pač moral razveseliti vsakega rodoljuba. Naši kmečki fantje in naša mladina je pokazala veliki smisel za zdravje in napredek našega naroda. Napisala si je na svoj prapor „Zdrava duša v zdravem telesu!" Nedeljski nastop pa nam je ponovno dokazal, da so vsakoletni javni nastopi Sokolstva / Murski Soboti med
narodom že tako priljubljeni in udomačeni, da lahko po pravici rečemo, da je ta dan za Mursko Soboto in okolico narodni praznik. Na stotine sodelujočih pa je odhajalo domov z zavestjo, da je Sokolska organizacija v Prekmur-ju že tako utrjena in razširjena, da je nobena sila ne more več ovirati v njenem razvoju in širje-
POLITIČNI
Jugoslavija. V zapore državnega sodišča v Beogradu je bilo pre peljanih iz Ljubljane osem voditeljev zelenaškega pokreta, šteri so nagovarjali prebivalstvo po nekaterih krajih Gorenjske k nerednostim i neposlušnosti napram državnim oblastem. V Beogradu bodo zaslišani, nakar bo državni tožilec sestavil proti njim obtožbo. — Parlament se je zopet sestal na daljše zasedanje. Vlada je predložila več važnih zakonov gospodarskega i socijalnega značaja. Poslanca Aridjelinovfč i Nikič sta vložila interpelacijo na notranjega ministra v zadevi napada na zagrebškega odvetnike dr. Budaka. - Parlament je sprejel konvencijo o vodnem režimu z Ru-munijo. S tem dogovorom je urejeno vzdrževanje raznih vodnih naprav v Vojvodini- Nadalje je parlament odobril klirinška sporazuma z Avstrijo i Švico, kar je važno za trgovce, ki imajo plačila v teh državah. — Ministrski svet je izdal uredbo o gospodarskih zbornicah. Pri sestavljanju te uredbe so se upoštevale želje predvsem obrtniških krogov i se je oziralo na dejstvo, da so gospodarske raz mere v posameznih pokrajinah naše države različne. Vseh gospodarskih zbornic bo zdaj 18. Za dravsko banovino ostane trgovsko.industrijsko-obrtniška zbornica v Ljubljani. Volitve v zbornico se bodo vršile preko obveznih združenj. Novi francoski poslanik Naggiard je posetil trgovinskega ministra dr. Kramerja. Vflpa-nje je. da se bodo v doglednem časi uredila vsa gospodarska vprašanja med Francijo i Jugoslavijo. — V zadnjih dneh je poteklo 50 let, odkar je bil v Ljubljani izvoljen prvi slovenski župan Peter Grasselli. Ljubljansko meščanstvo je priredilo obhod po mestu i podoknico sivolasemu starčku. Jugoslavija je odslej trdno jamstvo, da se ne bodo nikoli več ponovili časi nekdanjega nemškega tlačenstva, ne za Ljubljano, ne za Slovence. — Zveza kmetskih fantov in deklet je imela v Ljubljani številno obiskano zborovanje, ki se ga je vdeležo minister Pucelj, ban dr. Marušič i mnogo poslancev. Nato se je vršil velik narodni tabor v Št. Vidu pri Ljubljani, na katerem so govorili ttidi poslanci i Črne gore i iz južne Srbije. Prireditev se je zaključila s tekmo koscev i je dobo pri zmagovalec od bana za nagrado zlato uro. — Angleška mornarica bo ta mesec pose-
nju po naših vaseh. Sokolsko bratstvo in enakost sta privabila v svoje vrste že danes na stotine onih, ki so jih poprej stoletja in stoletja smatrali za manjvredne. Radi tega je naša želja, da vsi oni, ki se nesebično trudijo za telesni in duševni dvig našega naroda ne prenehajo s svojim delom, kajti bodočnost je njihova!
PREGLED
tila naše luke Split, Šibenik in Dubrovnik.
Madžarska. V parlamenti je nastala prav mučna afera. Kasny. poslanec opozicije je pitao vlado če ve, da nek poslanec tihotapi iz Madžarske denar v kneževino Lichtenstein, za to je rabo ponarejen potni list Poslanec vladne stranke Lakatos se je čiito prizadetega i je zahtevao naj Kasny dokaže svoje trditve. Kasny je odgovoro, da je v resnici mislo nanj. Radi tega je nastal prepir, pri šterom so padale najfzbranejše žalitve, ki se je zaklju čo na ta način, da je Lakatos svojega nasprotnika pozvao na dvoboj. — KaroIyjeva vlada preživlja nevarno krizo. Razširjene so vesti o odstopih odločujočih voditeljev vladne stranke.
Italija. Antifašist Sbardolleto je nameravan izvršiti bombni atentat na JVussolinija, vendar so to ešče pravočasno preprečili, njega pa ujeli. Pri njem so našli dva peklenska stroja ter nabit revolver. Pri zaslišanju je pri-znao. da je hoteo res izvršiti atentat na Mussolinija i da so ga k temu pregovorili antifašisti, ki živijo v Franciji i Belgiji. Ob priliki tega preprečenega atentata poročajo fašistični listi o dolgih serij drugih, doslej večinoma prikrivanih atentatov i eksplozij.
Avstrija. Izgledi za naprošeno posojilo so ugodni i bo Avstrija dobila začasno posojilo 4 milijonov funtov šterlingov, da tak zavaruje svojo valuto. Vprašanje definitivnega posojila pa bo odgodeno za daljšo dobo, dokler ne bo definitivno rešeno podonavsko gospodarsko pitanje- — Nek dunajski časopis poroča, da je vodja avstrijskegu Helmwehra odpotovao v Rim, gde bodo pogajanja, da se oba tabora avstrijskih fašistov združita. Italjani bi dali v to svrho tiidi svojo finančno pomoč.
Nemčija. Napadalne organizacije narodnih socialistov, štere so bile razpuščene, bodo zopet dovoljene. Zanimivo je, da bodo obrambne organizacije prišle pod nadzorstvo voj nega ministra. - V zvezi z novo vlado je nek angleški lord objavo v časopisi smešno napoved, češ da se bo v najkrajšem času Nemčija zopet povrnila k monarhiji. Volitve v državni zbor so določene na 31. julij.
Narodni socialistični tisk zahteva, da se mora komunistična stranka prepovedati, njeni voditelji pa aretirati. To bi bilo seveda njim zelo dobrodošlo, ar bi s tem propadli mandati
komunističnih deželnozborskih mandatov, s čimer bi nastal nov položaj, v šterom bi morda mogli narodni socialisti uresničiti svoje težko izvedljive načrte.
Romunija. Parlament je bio z kraljevim ukazem razpuščen. Volitve v poslansko zbornico bodo 17. julija, volitve v senat pa 20. julija. Med posameznimi strankami se že vrle pogajanja o zaključitvi volilnih zvez. — Ministrski predsednik Vaje Vodavod je izjavo novinarjem, da imajo razpisane volitve namen, da se izve za mnenje naroda i da se sestavi vlada, ki bo odgovarjala politični volji volilcev.
Bolgarija. Zasedanje parlamenta bo podaljšano do 25 junija, ar ima sklepati o zelo nujnih zakonih. — Parlamentarni finančni odbor je pre-povedao državnim upokojencem dnev-ničarsko delo v kakoršnikoli državni ustanovi a to vsled tega. ar je o-gromno število mlade izšolane mladine, ki je brez zaslužka.
Amerika. Ogromno število bivših bojevnikov se je zbralo v Was-hingtonu z namenom, da pred kongresom zahtevajo takojšnjo izplačilo dveh miljonov dolarjev, določenih za njihovo pomoč. Prišlo je tfldi do spopadov s policijo. Ta zbrana masa daje oblastim mnogo preglavice. Ponudili so jim prost prevoz na njihove domove ter obljflbili, da bo njih zahteve ugodno rešene. — Senat je skle-no, da se vse uradniške plače nad tisoč dolarjev letno zmanjšajo za 10%. Prihranki bodo na ta način znašali 117 miljonov dolarjev.
Članom banovinskega odbora J, R. K. D.
Po nalogu začasnega predsedstva banovinske organizacije J. R. K. D. sklicujemo prvo sejo banovinskega odbora, izvoljenega na banovinski skupščini 5. t. m. za nedeljo 19. junija ob 11 url v Celje v dvorani Celjskega doma.
Dnevni red obsega:
1.	Otvoritev,
2.	Poročila ministrov dr. Kramerja in Puclja,
3- Konstituranje predsedstva banovinske organizacije, t. j. volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika i referentov, ter imenovanje tajnika.
4.	Predlog tajništva glede delokroga referatov (odsekov) in volitev članov odsekov. Razgovor o smernicah dela banovinske organizacije v splošnem.
5.	Slučajnosti.	Jt
Navodila glede potovanja v •
je sprejmejo odborniki v prihodnji, dneh.
V Ljubljani, dne 13. junija 1932 Začasno banovinsko tajništvo.
Naše ceste
Gda smo bili ešče pod madžar-skov državov, se je ne gledalo na to, ka bi mi v Prekmurji meli dobre ceste i prometne zveze prek Mure na bivšo Štajersko. Vse ceste so bile delane tak, ka so vodile v notranjščino države. Tak smo meli mi samo eden most prek Mure pri Murskom Središči. Dobra je bila ešče cesta prek bro-da na Petanjcih, kde se je vršo tudi velki promet. Vse druge ceste, štere so držale prek Mure so pa bile slabe i prehod po zimi ali velkom dež-ji je bio nemogoč. Pitanje prometa i dobrih prometnih sredstev prek Mure je postalo jako aktualno po našem osvobodjenji. Pokazala se je nujna potreba, da se v kak najkrajšem časi napravi most pri Veržeji i dobra cesta, drfiga nujna važnost pa je bila železnica. Dobili smo most pa tfidi železnico, ne se je pa napravila cesta. Lehko pravimo, da smo gledoč na zveze z notranjimi deli države skoro na tistom, kak smo bili pred osvo-bodjenjom. Či pa primerjamo promet, ki se vrši zdaj prek Mfire i ki se vršo nekoč, pa vidimo, da naše ceste v denešnjem stanji nikak ne zadoščajo i ne odgovarjajo velkomi prometi.
Pri lendavskom cestnom odbori se je zavolo toga stalno zahtevalo, da se nešterne tako prometne ceste, ki vodijo na Muro prevzemejo po banovini i se napravijo sposobne za de-nešnji promet v cilji, ka Prekmurje dobi čim boljšo zvezo z osrčjem svoje države. Cestni odbor sam je iz svojih proračunskih sredstev začno oskrbovati nešterne ceste. Ta sredstva so pa ne zadoščala za dobro vzdrževanje. Te zahteve našega sreza so se dale prek od posebne deputacije g. bani, kda je službeno obiskao našo pokrajino. I tudi pri drfigih prilikah smo stalno zahtevali, ka se v tom tali našemi kraji pomore. Edna glavnih zahtev na sreskoj ustanovnoj skupščini naše nove vsedržavne stranke, na šteroj so bile zastopane vse naše občine, smo tfidi sprejeli resolucijo, v šteroj smo zahtevali prevzem nešter-nih cest po banovini.
Kak smo že odzgoraj povdarili, nas je pri toj zahtevi vodila miseo i cio, ka dobimo dobro zvezo s prečnimi kraji i v drfigom tali pa, ka se naše občine, štere morajo te ceste vzdrževati, rešijo velkoga terha. Ka se pravi vzdrževati edno dugo cesto, po šteroj ide na stotine kol, avtomobilov i drfigih vozil, znajo najbole občine, štere so pri tom prizadete. Vzeli smo pa tfidi v podkrepitev te naše zahteve to, ka je naš srez velki, plača razmeroma dosta davka, na njegovoj teritoriji je pa samo nekših 75 km ba-novinskih cest, vse drfige veike ceste, celo takše, štere so nekda bile komi-tatske, morajo vzdrževati občine. Drfi-gi srezi pa so bili v tom pogledi srečnejši. Šlo je pred vsem za ceste: skozi Brantonce na most, Turnišče—Čren-sovci—Srednja Bistrica—brod, Hotiza brod i končno tfidi nova cesta Gen-terovci—Turnišče—Renkovci. Kak pa je znano je bila sprejeta za banovin-sko cesto II. reda le nova cesta Turnišče—Genterovci. Te ceste smo za-ednok smatrali za najvažnejše, štere — pa vse skup znašajo nekših 20 km. Tak bi te bilo v našem srezi bluzi 95 km. banovinskih cest.
S tov svojov zahtevov smo ed-nok^denok prišli do cila i sejeupra-^Ljcena žela našega ljfidstva, štere je '""Uto prek svojih zastopnikov na naše ; J ioiasti poslfihnola. Tak smo obveš-Ičeni, ka so ceste Bratoncl - most na , i M&rl, štera je za srez najvažnejia ces-'.'I ta i cesta od nove skoz Turnišče v J Renkovce sprejete med banovinske. Češeta Črensovcl (ne od Turnišča) Sr. Bis-
trica-brod pa je subvencionirana, to se pravi, ka bo se na njoj držao stalno cestar i se bo vzdrževala s pomočjo cestnoga odbora. To je za naš kraj velki uspeh i velka pridobitev, štero so nam spravili naši zastopniki, ki stalno naglašajo, ka se morajo v račun vzeti vse tiste velke gospodarske zadeve, štere so se skoz deset let ne rešfivale i za štere se nihče niti spomno ni.
So ešče nešterne važne ceste, štere vežejo več občin i dosta koštajo občine, tfi bo pa mogo priskočiti na pomoč cestni odbor. Edno se nam pa ešče mora ugoditi; da se dovozna cesta k beltinskoj železniškoj postaji tfidi vzeme v red, ar občina Lipovci te.sa-ma nemre vzdržavati. Mamo pa vfipa-nje, ka se bodo tfidi vse druge naše žele i zahteve poslfihnole.
Beseda k zadnjemu poboju v Črensovcih
Iz Črensovec smo prejeli sledeči dopis, šteroga celoti v objavljamo i se nanaša na zadnji žalosten dogodek v Črensovcih, šteri je gotovo ešče vsem v živem spominu:
Žalostno, a vendar je potrebno, da se da pojasnilo k članku .Žrtev surovosti", šteri je izišao v Murski Krajini, posebno pa ešče k članki „Bitje in smrt na proščenju v Črensovcih", šteroga so „Novine" objavile.
Dokazano je, da so bile gostilne na dan proščenja skoro ves dan popolnoma prazne i ne bilo o popivanju niti govora, rsdi tega se ne more govoriti o nesrečnem alkoholu, šteri je zakrivo ta zločin. Kriva je le fantovska razboritost, ki izhaja iz slabe vzgoje. Tem temnim elementom nikakor ni potreben alkohol. Brez pravega vzroka se spopadejo ali napadejo kjer koli i kogar koli. To se je večkrat zgodilo pri dopoldanski službi božji i prt božičnih polnočni-cah i ne da bi se poprej popivalo po gostilnah.
Tiidi pri zadnjem smrtnem slučaju je vzrok iskati drugod, kak v vinu, Fantje iz Črensovec so se podali v sosednje Žiške, gde so zvedeli da tam točita dva vinogradnika prav po ceni lastni pridelek. Oba brata Žižek sta jih že tamkaj pričakovala, da bi izvršila svoj podli načrt, vendar sta pa namero opustila i sta jih raje po. čakala na poti proti Črensovcem. Ko so se fantje vračali domov, sta se z noži v rokah pognala za fanti, šteri so pred njima zbežali. Pri tem sta dva fanta dobila vbodljaje v hrbet. Enemu sta zasadila nož v pleča i le mogoče nekaj cm. nižje bi lahko rana pomenila fantovo smrt. Horvat Ivan, šteri pa je šo zadnji od fantov, je postao žrtev njih surovosti. Dvakrat sta ga zabodla v glavo in mu na to prerezala vrat, da je siromak izkrvavel.
„Novine" so pisale, da je krivec „sabolski detič" i „meren dečkec". K temu pripominjamo le toliko, da je pri njem to že četrti slučaj bitja i to trikrat z nožem i enkrat z motiko, vendar pa rezven enega slučaja ni bil prijavljen, ar so mu prizadeti odpfis-tili. To ga je mogoče tudi zapeljalo k zločinu.
Tfidi to ni r?s, da so ga orožniki odgnali, temveč so ga odpeljali na kolesu v zapore okrajnega sodišča.
Ali ste že poravnali naročnino? Či ešče ne — napravite to ešče dnesl
Murska Sobota
Sokolski nastop
V nedeljo, dne 12. t. m. se je vršil Sokolski nastop v parku gradu Szapary. Kakor vsako leto, tako le bilo tudi letos zanimanje za nastop velik. Mesto vso odeto v državnih zastavah je nudilo praznično lice in že v zgodnjih jutranjih urah so prihajali udeleženci od blizu in daleč. Vso zanimanje dopoldanskega programa je bilo osredotočeno za štafet-ni tek sok. čet na prograh Cankova-M. Sobota in Mačkovci M. Sobota, kjer so sodelovale sokolske čete iz Cankove, Gederovci, Zenkovci, Bre-žovci, Predanovci in G. Petrovci, G. Lendava, Mačkovci, Pečarevci. Kako je bila konkurenca ostra, se vidi iz tega, da je le nekaj sekund po tekaču od mačkovske proge, prispel tudi na cilj tekač od cankovske proge. Fantje so bili dobro pripravljeni, radi tega je tudi tako Malenkostna razlika. Tekmovalci so sprejeli lične diplome.
Že pri dopoldanskih skušnjah se je nabrala masa ljudi na telova-dišču, še večji pa je bil dotok ljudstva, popoldne po veličastni povorki, ki se je vila od Sokolskega doma na telovedišče, po kateri se je začel javen nastop. Na tisoče in na tisoče ljudi se je gnetilo na okusno okrašenem telovadišču, a še vedno so prihajale nove množice.
Zbrane Sokole je na to nagovoril br. nadzornik Velnar. Njegovim jedrnatim besedam so sledili navzoči z največjo pazljivostjo in ko je svoj govor zaključil s pozdravom na Našega kralja in sokolskega starosto Hj, jjjs. prestolonasledniku Petra je mogočno zado-nelopo telovadišču sokolski .Zdravo!"
Takoj nato je nastopila deca z igrami, ki je vzbudila veselje pri gledalcih s svojim izvajanjem. Nastop šolskih deklic, katerih je bilo okrog 150, vse belo oblečene in z venci, je moral navdušiti vsakega. Njih odlično izvajanje zasluži vso priznanje. Tudi drugi oddelki so pokazali svoje znanje in povdariti moramo njih disciplinirani nastop, lepo izvajanje vaj, dokazuje temeljito in ljubezni polno delo v preteklih mesecih. Kakor vedno, tako je tudi letos izbujal posebno pozornos oddelek vojakov z vajami z puškami.
Nastop kmečkih fantov, članov sokolskih čet, pa zasluži posebno pozornost. Kdor je videl njih nastop in izvajanje njih težkih vaj se je moral čuditi. Koliko dela je bilo v tem, koliko samozatajevanje in ljubezni . . . ter želje po uspehu in napredku!
Težko in trdo delati od zore do mraka, a na večer k sokolski telovadbi, mislim, da je to najvišje pojmovanje sokolske misli. In vsakdo je bil vshičen nad njihovimi uspehi, ki so zavidanja vredni.
Nastopi ostalih oddelkov so bili dovršeni. Načelnik br. Bračko je lahko s ponosom zrl na nastopajoče, ki so v polni meri izvršili svojo nalogo.
Dan Rdečega križa. Šolska mladina državne osnovne šole v M. Soboti bo v nedeljo, dne 19, junija zbirala darove za Rdeči križ. Cenjeno občinstvo, ki je ob vseh prilikah pokazalo plemenita srca, naj tudi zdaj ne zapre vrat Pomladkarjem, saj gredo nabrani darovo v prid najsiromaš-nejšim družinam, katere je zajela kriza.
— Poroka. Prejšnji teden sta se poročila v evang. cerkvi gdč. Kardoš Gabi in Dr. Ravnikar Jelko. Pri poročnih obredih je igral sokolski orkester, ki je s tem izkazal gdč. Kardoševi le majhen del hvaležnosti, za vso njeno vestno sodelovanje pri Sokolu. Simpatičnemu paru naše iskrene čestitke 1
Važno za vse posestnike parnih kotlov
V zadevi previsoke takse za revizijo parnih kotlov, je osebno interveniral g. Kfihar Štefan posestnik v Puconci pri Kraljevski banski upravi ter v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, dne 8, in 9. t. m. kjer je obrazložil težko stanje parnih mlatilnic v sedanji krizi.
G. Kuharju je bilo obljubljeno, da se bodo upoštevale vse težnje v kolikor je dana za to zakonska možnost.
Kakor smo doznali je Kr. ban-ska uprava Dravske banovine s svojim aktom z dne 13. junija t. 1. že izdala rešitev n gornji zadevi in to tako, da bodo rešitev gotovo vsi posestniki parnih kotlov z veseljem pozdravili.
Dolnja Lendava
—	Novi sreski podnačelnik. Na
sreskem načelstvu dolnje-lendavskega sreza so se zadnji čas izvršile večje izpremembe. V našem listu smo imeli čast pozdraviti sreskega načelnika g. dr. Trstenjaka, sedaj pa pozdravljamo sreskega podnačelnika g. Žnidaršiča, ki je te dni prišel med nas. Gospod podnačelnik je prišel iz Metlike, iz Belt Krajine v naše Prekmurje. Želimo mu, da bo našel tukaj svojo pravo domovino in bo s podporo vseh dobromislečih delal v blagor naroda in v procvit domovine. Dobro nam došel 1
—	Stalni veroučitelj. Ministrstvo prosvete je imenovalo za veroučitelja (kateheta) na lendavski osnovni šoli dosedanjega kaplana v Lendavi g. Verbanjšeka. Učitelj verouka s stalnim mestom je bil za Lendavo nujno potreben ; poučeval pa bot krščanski nauk tudi na meščanski šcli in nekaterih okoliških osnovnih šolah. Ljudstvo je sprejelo imenovanje g. Verbanjšeka za kateheta z veiikim zadovoljstvom. Tudi mi se pridružujemo k temu veselju in želimo g. katehetu uspehe pri njegovem poklicnem delu med našo mladino. G. Verbanjšek je eden izmed tistih duhovnikov, ki se je pridružil k fronti jugoslovenskih borcev in je član sreskega odbora nove stranke ter vodi socialno-gospodarski odsek. Tudi naš list ga šteje med svoje sotrudnike.
—	Sreski cestni odbor. Za tajnika pri cestnem odboru je imenovan g. Forjan iz Melinec. Tako je dobil službo pri tem važnem uradu domači človek, ki so mu domače razmere dobro znane. Čestitamo!
—	Lendavskemu občinstvu. Qa pokaže Lendava svoje simpatije do svojih Sokolov, se poziva občinstvo, da v nedeljo na Sokolski dan okrasi svoje hiše z državnimi frobojkami.
—	Učiteljska konferenca. V soboto se bo vršila v Lendavi uradna učiteljska konferenca. Na dnevnem redu so predavanja in poročila.
—	Meščanska šola. Pretekli teden je nadzoroval našo meščansko šolo ministrski inšpektor g, profesor Zobec iz Murske Sobote.
—	Popravljamo. Sreski odborl'*-rodne Obrane nam sporoča, dal občni zbor ne bo vršil v nedeljo,! 26. junija, kakor smo to javili v pr«l številki našega lista. ^	5
x A k.
DOPISI
Odranci. Na predvečer goda našega g. poslanca, šteromi je godov-njak sv. Anton, se je zbrala na pos-lančovom domi vekša skupina njegovih prijatelov i sodelavcov. V prija-telskom razpoloženji je bilo izrečenih več pomembnih zdravic.
Zahvaljujem se tem potom vsem, šteri so me potdravill in mi voščili imendan- -ijaft Anton, narodni poslanec.
Beltinci. Pri nas se bo vršo v nedeljo občni zbor kolektivne obrtniške zadruge. Zbor bo vodo predsednik zadruge narodni poslanec g. Hajdinjak.
Gaberje. Na urbarijalnom paš-njeki je naglo vmro naš dugoletni pastir. Ar ga je ne bilo domov, so ga šli iskat, najšli so ga pa mrtvoga v grmi.
Pince-marof. Tfi je skočila v Ledavo i se vtopila kolonistinja Fur-lan. V prostovoljno smrt je šla v dii-ševnom zmedenosti. Zapušča moža i troje male dece.
Beltinci. Rdeči križ priredi v nedeljo, dne 19. junija igro »Prisegam", v 3 dejanjih v novi Kreslinovi dvorani. Začetek ob 3 uri. Cisti dobiček je namenjen za siromake beltin-ske fare. Vabljeni vsi 1
ZANIMIVOSTI
Neurje v Italiji. V okolici Tu-rina je razsajalo veliko neurje. Med gromom i bliskom se je vsula toča, štera je ponekod do 40 cm visoko pokrila tla. Drevje je okleščeno, poljski pridelki so uničeni. Povzročena škoda je velka.
— Roparski napad. Dva maski-rana bandita sla napadla ravnatelja neke drttžbe v Grenoblu (Francija), šteri je pri sebi nosil 30.000 frankov. Pobila sta ga na tla, nakar se je ravnatelj delao mrtvega. V svesti, da sta ga ubila, sta ga vrgla nato v prepad. K sreči je obviso ob nekem grmovju. Njegove poškodbe so zelo resen.
Najmanjši človek na svetu. V
Ljubljani je umro najmanjši človek na sveti, Vlado Velikovič, šleri je bio le 60 cm visok. Od žalosti za svojim možem je zboieia tiidi njegova žena, štera je le za 10 cm večja. Ona je iz Kalifornije, a s svojim pokojnim možem se je spoznala ob priliki njegovega večnega potovanja po sveti, ko je nastopao v cirkusih.
Tri ure revolucije. V Hondu-ras je izbruhnila revolucija, štera pa je bila cd vladnih čet že po treh urah udušena. Uporniki so imeli 51 mrtvih in več sto ranjenih. Voditelj upora general Cantarera je v boji spadno, njegovi pristaši pa so zbežali v gore.
Cerkev na dražbi. Kak iz Budimpešte poročajo je neka cerkvena občina v bližini Kecskemeta prišle v tak težaven položaj, da je morala že pred ieti najeti večje dolarsko> posojilo, štero pa ni mogla odplačevati. Banka, štera je posojilo prevzela, je radi tega cerkev ter Šolo, ki sppda k cerkvi i 50 ha zemlje dala na javno dražbo. Izklicana cena je bila 50.000 pengSv. Ar pa nihče ni hotel kupiti je vse prišlo v last banke.
Huda železniška nesreča. Na postaji Mihalci - Stambolovo v Bolgariji, se je zgodila velka železniška nesreča. Brzovlak, šteri je vozil iz ^»Vne, je zadel ob tovorni vlak, ki je
IV
bio na postaji. Vagoni brzovlaka so skočili iz tira. Oba stroja kak ttidi nekaj vagonov je zdrobljenih. Mnogo ljGdi je bilo navarno ranjenih. Do nesreče je prišlo zato, ar je brzovlak, čeprav je bio signal pravilno postavljen na „stoj", z velkov hitrostjo pri-vozo na postajo. Vsa krivda zadene strojevodjo brzovlaka, šteri je bio baje pijan.
SOKOL
Uprava Sokolskega društva Murska Sobota se zahvaljuje v prvi vrsti vsem onim, ki so z darili in drugimi brezplačnimi dajatvami pripomogli k tako dobro uspelemu javnemu nastopu.
Prav posebno se zahvaljuje gospodinjski šoli v Murski Soboti za sodelovanje pri pogostitvi šolske dece, nadalje meščanom za okrasitev hiš z zastavami in vsem, ki so z svojim posetom počastili prireditev.
Sokolska prireditev.
Lendavski Sokol priredi v nedeljo dne 19. junija svoj redni letni telovadni nastop. Dopoldne bo glavna skušnja. Popoldne bo sprejem gostov pri vlaku. Nato se razvije sprevod po mestu na telovadišče. Telovadba se bo vršila na lastnem sokol-skem prostoru, ki je določen za stav-bišče sokolskega doma. Letos se bo prvič vršila sokolska prireditev na lastnem prostoru. To je za razvoj so-kolstva v spodnjem Prekmurju velike važnosti. Telovadba se bo vršila tam, kjer bo najkesneje v petih letih stal ponosno Sokolski dom, dom, ki si ga hočejo in si ga bodo zgradili Sokoli, ki bo ognjišče sokolske in nacionalne vzgoje. Sokolski dom stoji v Prekmurju do zdaj še le eden in to v Murski Soboti. Slediti mu mora drugi v drugem prekmurskem središču, v beli Lendavi. Stavbišče, kjer bo stal dom je bilo Sokolu podarjeno. Z marljivim in požrtvovalnim delom pa si je Sokol zbral že tudi nekaj denarnih sredstev. Tako je ustvarjen prvi začetek in sedaj bo treba skrbeti za nadaljna denarna sredstva, da se ve-velika zamisel zidanja lastnega krova čim prej uresniči.
Vesela vest, da je dobi naš Sokol svoje stavbišče, je prišla baš pred sokolskim dnem. Sedaj se dela na prostoru, da se isti pripravi primerno za prvo prireditev.
Sokolski telovadni nastopi v Lendavi so doslej vedno zbrali mnogo občinstva, pred katerim so naši veliki in mali telovadci pokazali uspeh de la v telovadnici in ki je občudovalo naše mlaje telovadce. Tudi letos se bo zbralo v Lendavi na sokolski dan mnogo narodnega občinstva, da pripomore k veliki sokolski manifestaciji. Pridite vsi iz vseh okoliških vasi in tako pokažite svojo naklonjenost in
podporo našemu sokolstvu.
*
Vabimo vse edinice Prekmurskega okrožja, da takoj pošljejo prijave za udeležbo na okrožnem zletu v Beltincih, direktno Sokolskemu društvu v Beltincih.
Glede obveznosti udeležbe veljajo sklepi seje okrožnih načelnikov. Točnejša navodila dobite te dni.
Okrožje.
Štev. 376.
Razglas licitacije.
Na podlagi odloka kr. banske uprave V-No 2198/3 z dne 4. junija 1932 razpisujemo na dan 2. julija 1932 ob 8. uri javno ofertalno licitacijo za nabavo 4000 komadov mejnih kamnov iz betona 1:4 dimenzije 12x12x60.
Pravilno opremljene in kolkovane pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 8. ure dne 2. julija 1932 obenem s kavcijo v znesku 10% od predložene vsote.
Natančnejši podatki in pogoji se dobijo v pisarni cestnega odbora med uradnimi urami.
Sreski cestni odbor v M. Soboti
dne 10 junija 1932.
Štev. 391
Razglas.
V pisarni sreskega cestnega odbora v M. Soboti se bo vršila dne 2. julija 1932 ob 9. uri dopoldne I. javna ustmena zmanjševalna dražba za dobavo in vožnjo gramoza na osnovi »Pogojev o dražbi, dobavi, izdelovanju, dovozu in zlaganju potrebnega gramoza" in sicer:
1.	za ban. cesto I. reda št. 27 Beltinci—M. Sobota—Radgona
od km 25.666 do 40.650	460 m3 tolčenca
2.	za ban. cesto I. reda št. 28 M. Sobota—Mačkovci Boreča—drž. meja
od km 00 do 20	430 n.3 tolčenca
od km 20 do 26.400	60 m3 prodca
3.	za ban. cesto I. reda št. 29 Martjanci —Prosenjakovci—drž. meja
od km 00 do 5	120 m3 tolčenca
od km 5 do 15.500	200 m3 prodca
4.	za ban. cesto II. reda št. 147 M. Sobota—Petanjci
od km 00 do 1	50 m3 tolčenca
od km 1 do 9.830	255 m3 prodca
5.	za ban. cesto II. reda št. 150 Martjanci-Dobrovnik
od km 00 do 5.500	240 m3 prodca
6.	za ban. cesto II. reda št. 151 Krajna - Sotina
od km 00 do 23.005	850 m3 tolčenca
7.	za ban. cesto II. reda št. 152 Pertoča—G. Lendava-Hjdoš
od km 00 do 7	350 m3 tolčenca
od km 7 do 36.322	750 m3 prodca
8.	za ban. cesto II. reda št. 153 Mačkovci—Domanjševci-Krčica
od km 00 do 13 995	150 m3 prodca
9.	za ban. cesto II. reda št. 135 Radenci—Gederovci
od km 8.403 do 13.432	200 m3 prodca
10.	za ban. cesto II. reda št. 37 Černelavci Bodonci-G. Lendava
od km 00 do 18.645	650 m3 prodca
11.	za ban. cesto II. reda št. 58 Cankova—drž. meja
od km 00 do 0.824	25 m3 tolčenca
12.	za kolodvorsko dovozno cesto v M. Soboti
od km 00 do 0.356	59 m3 tolčenca
13.	za subvencijonirano cesto M. Sobota—Bakovci—meja sreza
od km 00 do 8	300 m3 prodca
14.	za subvencijonirano cesto Hodoš—Kotormany
od km 00
do 1.400
30 m3 prodca
Podrobni pogoji za te dražbe so na razpolago interesentom v pisarni sreskega cestnega odbora v M. Soboti ali pa na dan dražbe pri vodji dražbe.
Do določenega dneva in ure se bodo sprejemale tudi pismene ponudbe za dobavo in vožnjo gramoza za navedene cestne proge. Ponudbe je treba pravilno opremiti in kolkovati ter jih izročiti v zapečatenem zavitku g. načelniku sreskega cestnega odbora ali pa pred pričetkom ustne dražbe vodji dražbe.
Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o vloženi kavciji v znesku 10% od celokupnega ponujenega zneska. Kavcijo samo more ponudnik vložiti v gotovini, v hranilni knjižici ali vrednostnih papirjih pred dražbo pri blagajni pristojne davčne uprave.
Vrh tega mora biti v ponudbi izrecno navedeno, da pozna podjetnik veljavne pogoje, katere priznava brezpogojno zase za obvezne.
Pismene ponude se bodo odprle šele na dan in pred pričetkom ustne zmanjševalne dražbe.	„ m
Sreski cestni odbor v M. Soboti, dne 3. junija 1932.
%z Z6. VI. okrožni zlet Prekmurskega Sokolskega okrožja v Beltinci!;
Most prek Ledave pri Faza« neriji v Murski Soboti.
Svečano odprejtje tega mosta se vrši v nedeljo, 26. junija ob 3. uri popoldne z ljudsko zabavo. Več o tem bomo pisali v prišestnih numeri.
[j Odgovori poslanca |
9 Obilna Rakiian. Prošnjo sam raztolmačo g. ministri socialne politike. Stvar se more rešiti v sporazumi z ministrom poljedelstva. Dobo sam zagotovilo, da bodo siromacje poslUhnjeni.
10	G. Zver Štefan, Gomillca. Prošnja je na ministrstvi, kde sam jo toplo priporočo.
11	G. Horvat S. Trnje. Ponovno sam bio pri g. ministri v Vašoj zadevi; pričakajte ugodno rešitev.
12	G. Antolln Ignacij, Odran« Ci. Zadeva je na ministrstvi, kde sam priporočao.
HAJDINJAK A.
Jugoslovanska—Radikalna Kmečka Demokracija.
Organizacija.
Sreski odbor J. R. K. D. v Dol. Lendavi ponovno poziva vse krajevne odbore i vse člane, da širijo svoje glasilo »Mursko Krajino." Naj si list naročijo po trije člani skQpno. Za dosego cilov, štere smo si postavili je potreben tudi list, zato obračajte vso skrb tomi, kak se list širi i šte v vašoj občini i okolici. V tom pogledi naj krajevne organizacfje kak najprle dajo poročilo sreskomi odbori.
Listnica upravtiištva
Kflčan Adam, Persan. Za tekoče leto dolgujete še 9 Din; počakamo ! Trplan Vendel, Vesly-Eure. Naročnina do konca tekočega leta znaša skupno Din 44. — Pozdrav!
GOSPODARSTVO
Iz delovanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
Dne 1. 4. 1931 je bil preosno-van zakon o davku na poslovni promet, vsled tega je večini našim trgovcem, posebno z mešanim blagom, branjarijo, železnino in manufakturo, olajšan posel z davčnimi napovedmi.
Prepis pridobninskega davka se je sicer iz leta 1930 na 1931 zmanjšal, v splošnem, a na žalost, ga posamezni trgovci niso dosti čutili, ker je mnogo trgovcev ustavilo svoj obrat, vsled tega je bil efekt za davčno upravo zmanjšan, dočim je za posameznike ostal skoro isti.
V tej gospodarski krizi je dolžnost nas vseh, da se oprimemo dela in delamo zložno za napredek trgovstva.
Najvažnejši dogodek za trgov-stvo in obrtništvo v zadnjem desetletju pa moremo beležiti dne 9. novembra 1931 oziroma 9. marca 1932, ko je stopil novi obrtni zakon v veljav«. Po tem zakonu obdržijo vsi imetniki sedanjih obrtnih pravic, oziroma
istih pravic, ki so si jih pridobili pred 9 III. 1932 v popolnosti. Vendar je dolžnost vsakega, da v smislu § 456 obrtnega zakona pusti svoj obrtni list registrirati, kar je koleka prosto.
Pozivam vsled tega vse navzoče, da oni, ki doslej obrtnega lista v svr-ho registracije še niso predložili, da to store najkasneje do 8. t. m. ker se bo tistemu, kateri obrtnega lista do 9. t. m. ne bo predložil, odvzela pravica za nadaljno trgovanje.
Novi obrtni zakon nam je prinesel že dolgo zaželjeno urejenost, enakopravnosti v celi državi, a moramo pa povdariti, da lahko štejemo ta novi obrtni zakon, čeprav v nekaterih točkah ne ustreza popolnoma našim željam, med najmodernejšimi zakoni Evrope.
V	letu 1931 je imelo gremijalno načeistvo 17 odborovih sej, 1 izredni občni zbor, 1 sestanek sadnih trgovcev v Cankovi, ter poučne sestanke o novem obrtnem zakonu, o pravicah in dolžnosti davkoplačevalcev in to skupno z obrtno zadrugo in gostilni-čarsko zadrugo. Ti sestanki so se vršili v mesecu decembru v Fokovcih, Križevcih, Petrovcih, Gornji Lendavi, Rogaševcih, Cankovi in Bodoncih ter v Murski Soboti. Na vseh teh sestankih je bilo okoli 1400 navzočih, kar je jasen dokaz velike gospodarske krize, ker je zanimanje za olajšanje splošne gospodarske krize vedno večje.
Pri gremiju je bilo v letu 1931 registriranih 518 dopisov, po pošti odposlanih je bilo 4 703, a na dom dostavljenih 74.
Gremijalna pisarna je naredila okoli 1400 davčnih prijav ter okoli 20 prizivov.
Zadeva mlinarjev.
V	sredo dne 8. in četrtek dne 9-
J'unija t. 1. sta se osebno oglasila gg. *eh Franc, načelnik trgovskega gremija in Kiihar Štefan, mlinar in posestnik iz Puconc pri gu. pomočniku ministra trgovine in industrije Ivanu Mohoriču, ki je bil te dni v Ljubljani in njemu obrazložila težko stanje mlinov v Prekmurju, nakar jima je g. pomočnik ministra obljubil, da bo zavzel vse potrebno, da se stanje v kolikor dopuščajo zakonske možnosti omilijo.
Na plenarni seji zbornice za trgovino, obrt in industrijo, dne 9. t m. je član zbornice g. Čeh stavil tudi samostojni predlog, naj zbornica po-krene na merodajnem mestu, da izda vlada posebno naredbo, s katero se naj oprostijo plačevanja pavšalne takse vsi mlini, ki meljejo za kmete, to so takozvani kmetski mlini.
Gosp. Čehu in Kiiharju je bilo tudi sporočeno, da je že sestavljena posebna komisija, ki bo preiskala mline v Prekmurju ter določila v kolikor je kateri kmetski ali trgovski mlin, oziroma kapaciteta mlina, po kateri se bo potem definitivno predpisal mlinski pavšal.
Komisijo je pričakovati v teku prihodnjega tedna, a v tej komisiji bodo zastopani tudi mlinarji iz Prekmurja.
Uredba o gospodarskih zbornicah.
G. minister za trgovino in industrijo je izdal uredbo s katero je definitivno rešeno vprašanje zbornic.
Ta uredba določa, da ostane v Ljubljani za Dravsko banovino skupna zbornica t j. zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kakor je bila doslej ter je s tem vprašanjem, odnos-no zahtevo naših obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev definitivno rešena v našo popolno zadovoljstvo.
Davčne komisije.
V kolikor smo informirani začnejo poslovati davčne komisije, dne 16. 6. 1932 in bo trajalo zasedenje teh komisij približno en mesec. Gremij trgovcev, Skupna obrtna zadruga in Gostilničarska zadruga opozarjajo vsled tega vse svoje člane, posebno pa člane davčnih komisij, da se poslužujejo vseh pravic in dolžnosti, katere jim predpisuje davčni zakon, odnosno, ki so jim bili priobčeni na sestankih v dneh 13, 15. in 17. de cembra 1931 v Fokovcih, Križevcih, Petrovcih, Gornji Lendavi, Bodoncih, Rogaševcih, Cankovi in Murski Soboti.
Zelo važno je za vsakega člana davčne komisije, da točno prečita knjižico BPravice in dolžnosti davčnih odborov".
Ako kateri izmed članov še ni točno poučen o dolžnostih in pravicah, ki mu po zakonu gredo, se naj predno gre k zasedanju, oglasi v pisarni obrtne zadruge, gostilničarske zadruge ali trgovskega gremija, kjer lahko prejme navodila in pojasnila.
Zasedanje zbornica za trgovino, obrt in industrijo.
Zbornica za TOI je imela svojo redno zasedanje v dneh 8. in 9. jun. t. 1. Dne 8. so zasedali posamezni odseki, a dne 9. junija se je vršila plenarna seja.
Oba dni so se razpravljale zelo važne gospodarske zadeve, kakor razprava o novem obrtnem zakonu, zakon o pobijanju draginje in naše trgovstvo, krošnjarji, pobijanje nelojal ne konkurence, trošarinski predpisi, socijalno zavarovanje, trgovsko stališče napram novim trošarinskim predpisom.
Prekmurje zastopata v zbornici za TOI gg. Čeh Franc trgovec in načelnik gremija iz Murske Sobote in Litrop I. čevljar in župan iz Turnišča.
Trgovci in trošarinska taksa.
G. Čeh Franc, član zbornice za TOI iz Murske Sobote je podal dne 9. junija 1932 na plenarni seji zbornice za TOI poročilo v katerem je izvajal, kako so novi trošarinski predpisi zelo prizadeli trgovstvo, tako, da je že danes potrebna sprememba teh predpisov. Razvrstitev ni pravična, posebno ne na deželi. Zato predlaga, da se trgovski točilci obremene manj kot gostilne, kajti danes plačuje na kmetih trgovski točilec minimalno 6000 Din pavšala, najboljša gostilna pa 3000 Din.
Ker je točilstvo važni del trgovine, so takse prohibitivne. Nadalje naj se razveljavi prvi odstavek pripombe 4. čl. 62 zakona o taksah ter taksa po pripombi 2 točka 4 čl. 72 zakona o državni trošarini. Nadalje naj se zniža obdačba za prodajo pijač v zaprtih steklenicah, najmanj na desetino sedanje izmere.
Celotno poročilo o tem bo mo priobčili v eni prihodnjih Številk.
Tržne cene
Biki kg od 3 do 4 50 - 5 Din, telice kg od 3 do 4 50-5 Din, teleta kg 4 do 5 Din, cena teletom padla za 1 — 1 50, ponudba velika, prodaja teška. bvinje žive kg 6 50 - 8 Din, zaklane 9 10 Din. Cena svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga.
V nadrobni prodaji so cer.e sledeče: govedina kg 7 - 8 Din, svinjeti-na kg. 10-15 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3 50 do 3.75 Din, moka H. kg. 3 25-3 50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kavž surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6 14 Din, sladkor kristalni kg. 14-50 Din, v glavah kg. 15 — Din, kocke kg. 16'— Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2-75, sol živinska kg. 1*40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Ziatorog in Gazela kg. 12 D;n, milo terpentinsko kg. 14 Dm, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140 - Din, žito 1 q 160 Din, koruza debela 1 q 110-— Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 110 115 Din, ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60—70 Din, slama I q 40-50 Din.
Umetna gnojila : superfosfat 16%' 1 q 96' - Din,tomažova žlindra l8/20# 1 q 116 — Din, Nitrofoskal 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1 q 67' — Din, cement Splitski 1 q 65-— Din,
apno žgano 1 q 38 — Din. ;...........................
Vsled smrti
se proda 10 oralov (joch)
120 letnega zdravega bukovega gozda — premer od 30 cm naprej. - Les se nahaja v bližini glavne ceste. Proda se v celem ali tudi po m2. Več pove
MATZENaUER FRIEDMCH
PROSENJAKOVCI hiš. štev. 4. 1	Prekmurje.
Dobite vse vrste rezanega in tesa-nega lesa po ceni v zameno ka koruzo pri LESNI INDUSTRIJI, RUŠE pri MARIBORU.	3
Oda se
agacija za kolje v gorice ali se zamenja za vino. Poizve se v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti.
V najem se da 72 kvadr. metrov
VELIK LOKAL
z opremo za trgovino z železnino pri cerkvi v Štrigovi. Vprašati pri BRODNJAK ANTONU v Čakovcu ali v lekarni KOVAČ v Štrigovi.
Ali ste si že ogledali
nova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se prepričali o znižanju cen pri tt./
ERNEST iTIVAN v Murski Soboti.	RIMO BPBHBTI!! RorkoI