POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO« OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in upravni Maribor. Ruška cesta 5, pošt. predal 22. telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka besede din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.54 Ste«. 15 Maribor, sobota, 8 februarja 1041 • tmo »»I %. P.: Premirje in enakopravnost Novi šef slovenskega dela JRZ g. dr. Kulovec je na zborovanju te stranke, katero se je vršilo preteklo nedeljo v Celju, med drugim izjavil tudi sledeče: »Ni sedaj čas, da bi se stranke med seboj prepirjale in razpravljale pred javnostjo majhne osebne ali druge zadevice. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev. Ali ne bi bilo lepo in dostojanstveno, ako bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega vidika ob-, delovala naša narodna in državna vpra- i sanja.« Ta izjava ministra dr. Kulovca je vsekakor važna za naš socialistični pokret, kakor za vso slovensko javnost, že zaradi tega, ker nismo od te strani takih izjav slišali že od 1. 1917. dalje, v* »c . fr. fcss-Ju Ako je izjava g. ministra veren prikaz novega razpoloženja v stranki, kateri je stopil na čelo, je to izjavo tudi od naše strani za pozdraviti. Socialisti se dobro zavedamo težkega položaja, ki je nastal za nas vse zaradi vojne, ki divja okrog nas. Zavedamo se tudi nevarnosti, ki nam groze, izato nam ni in ne more biti vseeno, kako se razvija naša notranja in zunanja politika, ker nismo bili in nočemo biti pristaši politike »čim slabše tem bolje«, četudi bi nam taka politika, strankarsko vzeto, začasno bila koristnejša. —■ Socialisti gradimo naš pokret na realnih temeljih, gradimo pokret, ki naj delovnemu ljudstvu donaša gospodarske in socialne koristi, ne da bi pri tem zgubili izpred oči svoj cilj. Iz teh vidikov stremimo po notranji politični, gospodarski in socialni konsolidaciji, ker le tako more delovno ljudstvo braniti svoje pravice in zboljšati svoj položaj. Zato želimo, da se meščanske stranke med seboj pomirijo, kar bodemo mi le pozdravili in pod danimi pogoji tudi podpirali, kakor smo aktivno podpirali enotno narodno gibanje v letih 1917—1919, ker nam je konsolidacija v prid naroda in države nad začasnimi strankinimi ali osebnimi koristmi. Smatramo pa, da je predpogoj za premirje med političnimi skupinami v Sloveniji in državi, omogočitev in zagotovitev popolne enakopravnosti vseh ustvarjajočih sil pri odločanju v vseh političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašnjih, ki ,se tičejo vseh državljanov, predvsem pa delovnega ljudstva. Brez zagotovitve te enakopravnosti, je vsako premirje samo namišljeno in varanje samega sebe ter javnosti. Ni mogoče iskrenega sodelovanja tam, kjer so nadrejeni in podrejeni. Vsi naj bi kot enakopravni partnerji sodelovali v teh usodepolnih časih. — Predvsem je treba omogočiti delavskemu razredu enakopravnost pred zakoni, svobodo združevanja in obrambo svojih interesov. Le delavec, ki -e bo čutil svobodnega in enakopravnega državljana, bo tudi iskren borec za vsa vprašanja, ki so nam skupna, zlasti pa borec za neodvisnost države in nedotakljivost njenih mej. Angl ngiezi v i engaziju V Eritreji so boji za Keren. — Napredovanje proti Gendsrju v toesintjl Angleško vojno poročilo: Dne 6. t. m. že, da mislijo Italijani na kakšen odpor.1 y italijanski Somaliji so angleške čete na svojem prodiranju Letala so neprestano v akciji. Italijani manjše skuoine angleške *oj- n. , r>„ . ■ rfinvnn imajo samo se dve letališči v Cirenajki, operirajo manjše sKupine ang e Ke j v Cirenajki zavzele Bengazi, glavno ^ ^ n9n^nm ske, ki so ponekod ze 60 do 80 km cez »V.-.•. kiine ki pa sta izpostavljeni stalnim napadom angleških letal. \ i*'-s‘ti V Eritreji Reuter. Angleške čete so po osvojitvi mesto italijanske Libije. * Reuter. Angleške čete so dne 4. t. m. zasedle mesto Cireno ob libijski obali, ^______________________________ ^_ ki leži 80 km zapadno od Derne. ^ Pri Agordata krenile v smeri proti Kerenu, tem so enostavno obkrožile in noš e je (jruga večja železniška postaja na mesto Apolonijo, kjer^se je prvo«.no pri- progj Agordat—Keren—Asmara—Ma-čakovalo, da bo prišlo do spopada z sua Rdečem morju. Okolica Kerena italijansko vojsko. Apolonija je utrjeno ;e utrjena, razen tega vodita pa proga mesto z modernim letališčem, ki pa je cesta tod skozi gorate predele. Cete, sedaj seveda brez pomena. Zavzetje s0 krenile izpred Agordata po cesti Apolonije je vprašanje kratkega casa. južnovzhodno na Barentu, so zasedle Od Cirene napredujejo angleške čete kraj Biscundi, ki leži ob cesti, katera dalje ob morski obali, ki se tu začne vocj{ jz Asmare v Aduo v Abesiniji, od-zaokroževati v veliki Syrtski^ zaliv, v koder so pred leti Italijani začeli s pro-' “ diranjem v to deželo. V Eritreji so se dne 5. t. m. nadaljevali boji za posest mesta Keren. Itali-Istočasno so angleške čete krenile jani branijo utrdbe, ki so okrog mesta, tudi po cesti iz Cirene narvnost na jiig, Južno od Barentuja sta bili zaplenjeni katerem leži glavno mesto Libije, Bengazi. Ujetih je bilo 400 razpršenih sovražnikov. mejo, ne da bi doslej prišlo do kakšnih resnejših spopadov z Italijani, ki se u-mikajo. Napad na otok Rhodos v italijanskem otočju Dodekanez, so izvedla angleška letala dne 5. t. m.. im, Letalske izgube v Airiki Dne 4. t. m. je bilo v vsej Afriki sestreljenih 30 italijanskih letal, 2 angleški se nista vrnili. gtatigani uspsino odbijajo napade Italijansko vojno poročilo javlja, da so dne 4. t. m. bili letalski boji v Libiji. Na severnem bojišču vzhodne Afrike so italijanske čete odbile sovražnika, ki se je približal novi utrjeni bojni črti. Na proti Mektili, pred katero se že nahaja dve nepoškodovani italijanski letali in! južnem bojišču pa so se italijanski od-angleška armada, ki je prodirala tja od eno uničeno. V bojih zadnjih dni je bilo'delklP° srdltem bo>u’ v katerem so vzhoda, po cesti, ki pelje iz Tobruka skozi puščavo, do Bengazija. Amgleška letala napadajo mesto Bar-co, do kamor je speljana železnica iz Bengazija proti severu, bengazijsko letališče Berko in vojaške utrdbe ter pristanišče Bengazija. Italijanske čete se umikajo takorekoč vjetih 1500 italijanskih vojakov. V Abesiniji Reuter. Sunek angleških in abesinskih čet iz Sudana v smeri čez Metemo proti Gondarju, vzhodno od Tanskega prizadejali sovražniku znatne izgube, umaknili z neke prednje, izpostavljene postojanke na meji vzhodno od Lafani-je. Naše letalstvo je močno napadalo in sestrelilo dve angleški letali. Italijansko vojno poročilo: Dne 5. t. m. so naša letala s strojnicami razpršila brez strela, pač pa na umiku minirajo nijo. Na cesti je mnogo od Italijanov o- tri rfroAn _____-_ ___• „ .r L 1_ * _1_1___ cesto, toda saperski oddelki, ki gredo pred angleškimi motoriziranimi kolonami, sproti uničujejo mine. -* Angleško vojno poročilo: Dne 5. in 6, t. m. so angleške čete nadaljevale s jezera, se uspešno razvija. Doslej so angleške motorizirane oddelke. — V čete prodrle 110 km globoko v Abesi- vzhodni Afriki so bile srdite borbe o- krog Kerena. Naša letala so sestrelila puščenega vojnega materi,ala m oklop- 3 leta]a. Podmornica »Prima Longo-nih voz. Južno afriške čete, ki z juga« barda« je potopila 5200 tonski angleški iz Kenije prodirajo v Abesinijo, so po- parnik »Orla«, nekod dospele že 60 km v notranjost dežele. Na cesti proti Gondarju polagajo Ita- prodiranjem proti Bengaziju. Nič ne ka- lijani mine, =&i c- t 5 Ha V Rimu so bile velike manifestacije za Mussolinija in Hitlerja ter proti lažni angleški propagandi o demonstracijah v Italiji. Boji na albanskem bojišču At. ag. Dne 4. t. m. so grške čete zavzele važne sovražne postojanke, vjele več sovražnikov in zaplenile mnogo vojnega materijala in živeža. Postojanke, ki jih zavzemajo Grki, predstavljajo izredno dobro zgrajen italijanski utrdbeni pas, ki ga je bilo treba obiti. Ta pas je najbolj močno zgrajen ravno pri Klisuri in Tepeleniju. Tepe-leni je sedaj od treh strani obkoljen in se bo Italijanom težko umakniti iz globokega »žepa«. — Mesto samo je dne 4. t. m. gorelo. Sodi se, da so Italijani zažgali zaloge in vojaške objekte. | Dne 5. t. m. so Grki zavzeli neko va-■ žno postojanko, ki je ključ za nadalmja ! prodiranja v smeri proti Valooni in Be-ratu. Pri tej priliki je bilo vjetih 180 Italijanov. Kitajci oznanjajo novo veliko zmago Kitajsko vojno ministrstvo javlja, da 80 kitajske čete v pokrajini Honan prelagale Japonce, ki so jih zvabile v zasedo. Japonci so imeli 9000 mrtvih in ranjenih. Skupno število doslej vjetih Italijanov znaša 18.500 mož. Napori generala Caballera, da stre grški odpor, niso uspeli, dasi je tvegal 12 ofenzivnih sunkov,. ki so ga stali 40 odstotkov v boj poslanih čet. Dne 5. t. m. so Grki odbili močen napad italijanskih tankov v odseku Kli-sure in pri tem zajeli več docela uporabnih oklopnih voz. V okolici Lina je grško topništvo obstreljevalo italijanske utrdbe in zadelo večje municijsko skladišče. Italijansko vojno poročilo Dne 5. t. m. smo odbili sovražnikov napad in sovražniku prizadejali težke izgube. Razen tega smo zajeli tudi nekaj grških vojakov. Vedno hujša letalska vojna na zapadu Nemci o sestreljenih angleških letalih Dne 5. t. m. so nemška letala napadla poljske utrdbe pri Harwichu in ladje v ustju Temze, Potopljen je bil 3000 tonski parnik, večja ladja pa je bila zadeta, Ob irski obali je bil zadet nek parnik. Med bombardiranjem objektov v južnovzhodni Angliji je izbruhnilo več požarov. 4. in 5. t. m, je sovražnik izgubil 21 letal. Pri dnevnem napadu angleških bombnikov na francosko obalo dne 5. t. m. jč bilo sestreljenih 17 angleških letal. Nemško vojno poročilo: V noči na 6. t. m. so nemška letala napadla orožarne v srednji Angliji, važne vojaške naprave, letališča in železnice v vzhodni ter jugovzhodni Angliji. Angleški letalski napadi Reuter. V noči na 5. t. m, so angleška letala izvedla obsežne napade na zasedene pokrajine in industrijska sre- dišča v Porurju. Bombardirani so bili kraji: Cherburg, Brest, Dunkerque in Dieppe ter Cannes v Franciji. Bombe so bile vržene na ladjedelnice, ladijske po-pravljalnice in letališča. Hudo je bilo bombardirano industrijsko središče Diisseldorf in pri tem zadet tudi nek vlak, ki ga je takoj nato zajel požar. Dne 5. t. m. popoldne so angleška letala ponovno napadla francosko obalo. Ti napadi so bili največji angleški letalski napadi v zadnjih 14 dnevih. Ob zapadni obali je bil sestreljen nemški strmoglavec. Dne 6. t. m. je vladala nad angleškim otokom megla in vreme ni dopuščalo nobenih večjih letalskih podvigov. Koliko letal dobi Anglija Iz Zedinjenih držav? CBS. Anglija je dobila v decembru lani 800 letal, v januarju letos 900 in v februarju jih bo prejela 1200. V tem času pa je tudi njena lastna proizvodnja silno narasla. Matična bolna ladja f,lllustrluos“ ki jo je zadel nemški 500 kg težki torpedo v boju pri Sardiniji, je dne 5. t. m. priplula sama v aleksandrijsko pristanišče. Torpedo, ki se je razletel na ladji, je ubil 80 mož posadke in uničil 20 letal na krovu. Letala, ki so pred par 'dnevi bombardirala jez pri Tirsu na Sardiniji, so bila z matične ladje »Are Royal«, ta Dlplomatične akcije priprava za vojne podvige Položaj v Franciji Ni nobenega dvoma več, da je v teku velika diplomatična akcija, ki naj Francijo podredi Nemčiji in Italiji. To akcijo podpira bivši namestnik maršala Petaina, odstavljeni minister Laval iz Pariza, ki je sedaj pod nemško upravo. Še vedno se ne ve, zakaj gre. Samo lyonski radio ponovno naglaša, da francosko brodovje ne bo izročeno nikomur, ampak bo služilo samo Franciji. Italijanski listi podpirajo diplomatič-no akcijo proti Franciji tako-le: »Francija še vedno čaka na nov obračun in nov Versailles. Vlada noče stopiti v tesnejše stike z Nemčijo in Italijo, tako dolgo, dokler ne bo opazila, da so Angleži pripravljeni položiti orožje.« Razne okolnosti kažejo, da bi Nemčija in Italija radi dobili francoska pristanišča v južni Franciji in pa v Tunisu, Alžiru in Maroku, kot oporišča za vojno Droti Angliji na Sredozemskem morju in v Afriki. S tem pa ni sporazumna Francija, kajti italijanski listi javno vprašujejo francosko vlado, zakaj Francozi grade zadnje čase utrdbe na italijanski meji in zakaj utrjuje general Weygand Tunis, Groinje (z Španije List španskih fašistov »Arriba« je začel napadati Anglijo zaradi blokada, ki da je kriva velikega pomanjkanja v deželi. List nravi, da se je država odpočila od državljanske vojne in da je sedaj zopet napočil trenutek, ko je treba začeti s trdovratno ofenzivo, namesto pre- vidne obrambe, če želimo, da bo Španija postala nekaj drugega, kakor puščava, po kateri se skrivajo zadnji iz-gladovani ostanki ponosnih vojakov.« * • - ' „ '• Na vrsti je Se vedno Bolgarija Turški listi pišejo, da z odstranitvijo kmetijskega ministra Bagrjanova, ki je odločen privrženec držav osi, še vedno ni izključeno, da ne bi Bolgarija pristopila k trojni zvezi in zaprosila Nemčijo, da pošlje svojo armado v deželo. ; Ta trenutek še ni dozorel, toda turška vlada ima v rokah dokaze, ki opravičujejo njeno nezaupanje. V zvezi s posvetovanjem turškega in angleškega generalnega štaba, pa so zadnjič pisali turški listi, da bi pohod nemške vojske na Balkan sprožil vojno, ker bi Turčija ne mogla mirno gledati zasedbe Bolgarije. — Predsednik bolgarske vlade pravi, da bo po odhodu Bagrjanova, ki se ni strinjal s politiko vlade, ostalo vse tako kot doslej. Nemški tisk pa pravi, da se je Bagrjanov žrtvoval za napredek Bolgarije. Nemčija se ne bo vmešavala v bolgarske zadeve, znala pa bo zavarovati svoje koristi. Nemški zunanji minister Ribbentrop pa je v listu »Berlin-Rim-Tokio« napisal članek, ki napoveduje pristop Bolgarije k trozvezi. Kakor vidimo, je v teku velika diplomatska igra na jugovzhodnem in jugo-zapadnem delu Evrope, tu Delna razdelitev centralističnih skladov ki jih je okrog 130 Te dni je izšla uredba o razdelitvi razvidno, da so bili zaenkrat razdeljeni skladov, čijih del mora dobiti banovina samo manjši skladi, po načelu, da Hr-Hrvatska. Skupno je razdeljenih 40 vatski pripade 29 odstotkov premože-skladov iz področij najrazličnejših mi- nja teh fondov, kakor se skladi tudi nistrstev, iz katerih bo dobila banovina imenujejo. Hrvatska okrog 50 milijonov dinarjev. I Kdaj bo del teh skladov prenesen Vseh skladov pa je okrog 130 in se tudi na Slovenijo, ni mogoče reči, go-ceni njihovo premoženje na okrog J 7S5 tovo pa ne prej, predno Slovenija ne bo milijonov dinarjev. Iz gornjega je torej dobila široke samouprave. Bombni atentati v Zagrebu Eksplozija bombe v angleškem klubu v Zagrebu Je odtrgala ženi nekega inženjerja obe nogi Dne 4. t. m. je rv angleškem klubu v Zagrebu eksplodirala bomba, ki je bila položena pred ‘vrati čitalnice v prvem n a strop/ju. Eksplozija je napravila strašna opustošenje. 38 oken je bilo razbitih in več vrat je vrglo S tečajev. Uničena ie bila tudi oprema. Najtrašnejše pa je, da je ženi ing. Scbvvartza, ki se je v času eksplozije mudila v prostorih, tako razmesarilo obe nogi. da so ju ifi morali v (bolnišnici odrezati. Njena prijateljica, ki jle bila z njo v knjižnici, je k sreči samo lažje ranjena. — Ta atentat je povzročil v Zagrebu veliko o-gotrčenje. Kdo jie izvršil atentat, se ne ve, pa tudi ni važno, bolj važno je, kdo so tisti, ki 30 dali pobudo in ga naročili, i* »-xi» * * tu l;il* •, <•*«. x <»* . , Ako ne najdejo atentatorja, bo morala e ti-jh ' ~ * - plačati Škodo zagrebška mestna občina po zakonu, ki je biil svoj čas uveljavljen, z izrecnim namenom, da se zaščiti imoivina -pristašev prejšnjih režimov, katerim so pristaši hrvatskega nacionalnega .gibanja delali škoda na njivaih in v vinogradih, pa tudi s tem, da so jim demolirali hiše in jih pobijali. * Pred kakšnimi štirimi tedni pa je eksplodirala bomba pod rotacijo v ‘tiskarni »Grafika« v Zagrebu in jo uničila. — Tiskarna je last prvaka samostojnih demokratov VečeslaVa Vil-derja. Ker ni narodne skupščine. Dne 3. t. m. so imeli samostojni demokrati v Zagrebu konferenco svoje stranke, na kateri je govoril glavni tajnik Sava Kosamovič, rekel je: »Ako bi danes imeli narodno skupščino in hrvatski sabor, bi se bili izognili mnogim pogrešfcam, imeli bi ventil narodnega razpoloženja, dobili bi sliko političnega razpoloženja zlasti v Srbiji, ki bi bila zelo važna za razvoj političnih prilik pri nas.« — »Hrvatski 'dnevnik« ipritrjiuje tem izvajanjem in pravi: »Mi res niti sedaj nismio prepričani, da je sklicanje hrvatskega sabora in skupnega parlamenta nezdružljivo z današnjimi prilikami v svetu, ker nas te prilike ne ovirajo in nas ne morejo ovirati, da usipešno izvršimo svoje domače posle.« — Tega mnenja smo tudi mi, c. ... Izjava ministrskega predsednika Cvetkoviča ob drugi obletnici svoje vlade. Dne 5. t. m, sta potekli dVe leti odkar |e sestavil vlada sedanji ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Ob tej priliki je dal časnikarjem izjavo, v kateri je dejal med drugim: »Vlada, ki sem jo sestavil 5. februarja 1939, je imela jasno in določeno nalogo, odstraniti vse one težke, in izredne notranje razmere, ki so zadnja leta našo državo glede njene notranje ureditve ta-J ko micčno pretresale. — Glavno in osrednje vprašanje je obstojalo v težkih odnošajih med Srbi in Hrvati, ki se je pojavilo že ob ustanovitvi države. Po sestavi vlade sem si prizadeval, da bi pri reševanju teh vprašanj ,s področja notranje politike odstranil vse, kar je rešitev teh vprašanj oviralo celih 20 let in dia opustim tudi vse prejšnje načine reševanja, teh vprašan?. Zaradi tega sem v svoji izjavi v parlamentu postavil odločno in jasno zahtevo po' rešitvi hrvaškega vprašanja. Moj prvi sestanek z zastopnikom hrvatskega naroda dr. Mačkom je ovrgel vsa nasprotna domnevanja, kakor da se gre za novo taktiko zavlačevanja. Po nekaj mesecih smo delo uspešno dokončali. Temelji politike sporazuma morejo biti temelji traijne, zdrave in solidne jugoslovansko skupnosti. Ta politika je poroštvo v sedanjih časih in ona edina natn more zagotoviti bodočnost. Ona mora biti osnova naše notranje politike ne samo za nas, ampak tudi za vse tiste, ki v kakršnikoli obliki žele sodelovati v javnem in političnem življenj« v naši državi,« 8. zasedanje vrhovnega sovjeta se bo vršilo dne 25. t. m. (Tass). Samo še Nizozemska Indija nagaja. Japonski listi se pečajo z vprašanjem ustvaritve novega reda v Aziji, kakršnega si želi Japonska. Pri tem prihajajo do zaključka, da se vključitvi v ta novi red upira samo še Nizozemska Indija, dočim so se za to izrekle Mandžukuo, Kitajska, Siam in Francoska Indokina. — Seveda so v Aziji še druge države: kot SSSR, Nova Zelandija, Avstralija, Indiifa ter številni angleški in ameriški otoki. O teh, ne govori japonsko časopisje, kakršno stališče zavzemajo proti japonskemu novemu redu. Seveda je tudi sklicevanje na' Kitajsko precej neresno, ker Čankajšek novi red odločno odklanja. Zaenkrat se gre Japoncem seveda zaradi Nizozemske Indije, vse ostalo bi prišlo na vrsto šele pozneje, r > -t Vojaški dogovor Nemčije, Italije in Japonske, ki zavezuje vse tri države, da v Rotovih primerih nastopijo solidarno proti tistemu, s-katerim bi se ena izmed navedenih držav zapletla v vojno, je imel namen, da odvrne Zedinjene države od vmešavanja v Evropi i* podpiranja Anglije, ne pa, da sproži vojn* med Japonsko in Zedinjenimi (državami, j» izjavil japonski zunanji minister Macuoka. Prva »mirovna pogajanja«. V Tokiu bodo začela te dni prva »mirovna pogajanja« med Francosko In dok in o, Siamom in Japonsko. Kdo je Wendel Willkie? Pred svojim odhodom iz Londona je Wendel VVillkie dal izjavo časnikarjem, da je 011 sam po rodu Nemee. Kajti njegov praded se je naselil v Zedinjenih državah, ■ . . : t ;; • d »sss.tij Zedinjene države in Mehika sta poravnali petrolejski spor in '00 v kratkem podpisan poseben sporazum med' obema državama. 200 trgovskih parnikov bodo začeli graditi v Zedinjenih državah. Nalog za gradnjo je Roosevelt že podpisal. * Za odplačilo dolgov mora imeti zagrebške občina letno v proračunu nad 32 milijonov dinarjev. Pred desetimi leti je zadostovalo ▼ ta namen nekaj nad 20 in pol milijona dinarjev. »Hrvatski dnevnik« pravi, da je to posledica tega, ker . .. .i ui r« ’i'-- -*Jr ’ s« morala Plačevati visoke državne davke in vrhu tega še skrbeti za svoj napredek. Zagrebška občina plača za naiemnlne svojih uradov v tujih hišah 4,1 milijona dinarjev letno, dočim je pred desetimi leti plačala samo 2,2 milijona! dinarjev. Smola pri preganjanju framasonov. 1 ‘ ’• preganjanje framasonov . !' se je odločil neki Mirko Glojnarič, da tudi on da svoj prispevek v tem boju. Spisal je knjigo »Masonerija u lirvatskoj«. Ali samo it idealizma ali tudi zato, ker je računal, da' utegnilo pri prodaji knjige ostati nekaj čistega, ni važno. Glavno je, da je pisatelj te dni objavil v »Hrvatskem dnevniku« izjavo, v kateri obžaluje, da je navedel v omenjeni knjižici imena raznih oseb kot masone. ki p* to niso bili. In kakor se je sedaj prepričal, m« je bilo sploh precej imen podtaknjenih otf brezvestnih ljudi. Tako si je tudi Glojnarič pokvaril svoj aipetit v boju s framasoni, ki so pole« židov krivi vsega zla na svetu, r- i- U Vojna zahteva žrtve tudi med našim prebivalstvom. Kmet Martinovic in njegova hčerka Milica iz Budve sta podlegla poškodbam, Idi sta jih utrpela ob eksploziji tuje mine na obaS v Budvi. — Te dni se je neka italijanska tovorna ladja na begu pred sovražno podmornico zatekla v zaliv pri Petrovcu. Podmornica je izstrelila dva torpeda, ki sta se s strašni* pokom razletela ob skalnatih stenah pri. Petroviču. V vasi je popokalo mnogo šip. Mandlje je operiral zdravnik dr. Avend.ru »e Pančeva neki pacijentki, ki pa je umrla v njegovi ordinaciji vsled izkrvavitve. Pacijent-ka je bila jetična. Sodišče je zdravnika obsodilo na 8 mesecev strogega zapora, ker so izvedenci izjavili, da se jetičnim mandlji n* smejo izrezati. Ta vest je vzbudila tudi v Sloveniji veliko pozornost. Tuje valute so tihotapili z Reke v Jugoslavijo prepredeni tihotapci. Prijeli pa so satn# dva, ki sta iztihotapila malenkostne vsote. Skupno pa je šlo na ta način čez sušaški mos< iz Reke v Jugoslavijo iz Italije za okrog t' milijone lir. „deiavsUa PdUtiUa" ne do&iva M&ettiU $u6ve*tui, .e. skusal zlorabit, za-draginjskih doklad naj bi prispevale tudi ob- tcmmtcv m pri tem vreci neko ženo iz drve- čine, v višini, kakor so to delale tudi do sedaj. «*a. vlaka' da kl f°fel ukraSt! P,eno, p,rtl>af°' xt j t. . . i i j i jJ Ko ne bil zasledovan, je o$rozal zasleiovalce Nadalje b. na, prispevala k draškim do- N usmrčen Jurij kladam tudi banovina iz Bednostnega fonda r, ■ , _ • v to d, Za mojega pomočnišbva sem prihajal v stik v raznih obratih gotovo z več kot dvajsetimi vajenci. Z vsemi temi vajenci sem vedno ravnal popolnoma enak# kakor s starejšimi kolegi; govoril z njimi, se posvetoval z njimi in jih cel# vikal, kar nekaterim pomočnikom ni bilo všeč. Govoril sem z vajenci o strokovnih in organizacijskih stvareh v zavesti, da morajo moji mladi tovariši hiti pač strokovno izvežbani ali da moram tudi že v vajencih vzbuditi zaupanje do skupnosti bodočih tovarišev, Ta metoda se je obnesla. Dobre člane smo dobivali v organizacijo in mnogi tovariši se še danes z nekakim zadoščenjem spominjajo na tako ravnanje z njimi r učni dobi. To sem hotel naveisti kot primer. Pomočniki ne strnejo nikdar zanemarjati svojega naraščaja. Predvsem morajo v delavnici ravnati z njimi kot z mladimi tovariši in jih prijateljsko uvajati v pojmovanje delavske solidarnosti. — Mladina ne sme biti kričava, ampak mora vzbujati pozornost z znanjem in delom. Da se to delo še bolj poglobi, naj vsaka delavska in kulturna organizacija vrši praktično izobraževalno delo. Nikdar se pa ne sme vajeniški naraščaj izrabljati v druge namene, kakor v svrho gojitve tovarištva in izobrazbe. Delavska mladina mora biti vzgojena tako, da bo znala ceniti napore prejšnjih generacij, da ne bo nasedala plehkim geslom, ampak se poglobila v čita nje znanstvenih knjig in spisov. TO IN ONO Usmrtitev škodljivcev naroda«. DNB. Dne 13. januarja j’e bil usmrčen Adolf Brandt iz in to z rednimi mesečnimi dotacijami. Draginj- Ghrist, irojen v Offenbachu, ki ga je Izjemno sodišče' v Darmstadtu obsodilo na smrt kot ska doklada na hranarino se naj izplačuje iz škodliivca naroda_ ker je iZagrešil z\oi-m vlo- sredstev in presežkov povišanega prispevka za bolniško zavarovanje; 4. iz sredstev prispevkov za izplačevanje dra-ginjske doklade vsem navedenim panogam zavarovanja se ne sme ustvarjati nobena rezerva ali fond. Tudi upravni stroški ne smejo obre menjevati izdatkov iza doklade; 5. prispevki, kakor tudi draginjske doklade, se morajo avtomatično regulirati bodisi navzgor ali navzdol in to vsako četrtletje; 6. prispevke iza draginjsko doklado nezgodnim rentnikom, vdovam in sirotam, plačujejo samo podjetja, Prispevki za draginjsko doklado bodo morali ostati tako dolgo v veljavi, dokler obstoja za to dejanska potreba. * Opozoriti je končno še na to, da čim dalje se bo odlašalo s temeljno ureditvijo že danes perečih gornjih osnovnih pogojev za ureditev zavarovanja pri Bratovski skladnici, tem težje se jih bo izvedlo. Rudarski zavarovanec. Uvoz železnih plugov se bo pocenil. Finančni minister ie namreč odločil, da se na pluge, ki jih uvozita »Prizad« in »Pogod« ne plačuje carina. Računati je, da se bodo plugi zaradi tega jiocenili za okrog din 400 po komadu. Gumijaste plašče in zračnice za avtobuse bo dobavila Francija v zameno za življenjske potrebščine. Skupno bomo prejeli od tam okrog 2200 komadov plaščev in zračnic. 5000 stotov savinjskega hmelja bomo izvozili v SSSR. Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan, ki ie obiskal pred kratkim balkanske države, je dospel v Palestino, r<-‘, i k — Romunsko legijonarsko glasilo »Vasuf« zahteva obrambo romunske rase pred cigani, ki žive na Romunskem v velikem številu pomešani med romunskim predmestnim prebivalstvom. List zahteva prepoved Porok med Romuni in cigani ter popolno izločitev ciganov iz romunskega kulturnega življenja. Med romunskimi cigani so namreč odlični muzikanti. , .i.> Uvedba spravne davščine na Nizozemskem. Uradno nemško glasilo na Nizozemskem >Deu-tsche Zertung in den Niederlanden« prinaša posebno naredbo nemškega komisarja na Nizozemskem Sevss-lnguarta, po kateri se določajo za razna sabotažna dejanja in neposlušnost proti nemški vojski takozvane »spravne davščine«. Imenovani list že poroča o prvem takem ukrepu. Pred kratkim so bile namreč trem vojaškim avtomobilom v Haagu prerezane pnevmatike na kolesih. Zaradi tega je bilo naloženih nekaterim meščanom 60 tisoč goldinarjev »pravnega davka. Usmrtitev veleizdajalca. DNB, Dne '29. januarja je bil v Berlinu usmrčen Artur Joneleit iz Jurkena, katerega ie ljudsko sodišče obsodilo zaradi veleizdaje na smrt, ker je jeseni leta 1938 izdajal tuji poročevalski službi državne tajnosti. Proizvodnja jekla V Belgiji znaša sedaj 3009 ton mesečno. KULTURNI PREGLED Ingoličev! Liikarji v čeških listih. Založba »Družstveni Prače«, ki jo urejuje pisatelj Karel Novv v Pragi, je letos izdala v češkem prevodu roman slovenskega pisatelja Antona Ingoliča »Liikarji«. Delavski dnevnik »Narodni Prače« v Pragi je objavil dne 30. januarja t 1. v svoji kulturni rubriki zelo simpatično poročilo o tem Ingoličevem romanu, o katerem pravi, da krasno slika medsebojno borbo lii-karjev v konkurenčnem boju, kadar pridelajo preveč luka in prihaja na to na drug motiv, na agrarno reformo, ki je nadaljni motiv tega zanimivega romana, katerega tudi češki čitateli z zanimanjem čita, ker najde v njem mnogo stvari iz domačih čeških razmer. Kritik pa graja nekatere pomanjkljivosti v prevodu, ki ga ie oskrbel znani prevajalec Bohuš Vvhiral, pisatel in knjižničar v Olomoucu. Willi Schlamm, bivši urednik nemške socialistične revije »Weltbiihne« je izdal v' Ameriki knjigo »ThLs Second War of Independence« -(druga vojna za neodvisnost.) Obravnava usodo evropskih demokracij. KnTga je opomin Arne-rikancem, naj ne delajo istih napak, kot evropski demokrati. Moskovska »Pravda« o norveškem pisatelju Knntu Hamsunu. V švicarski »Volksstimime« beremo: »V Moskvi vzbuja pozornost dejstvo, da je »Pravda« prvič ,po zaklkičku nemško-imskega pakta te dni zelo oktro kritizirala pisatelja, ki hvali novi režim na Norveškem. »Pravda« priobčuje intervju Knuta Hamsuna z norveškimi časnikarji, ko Hanlsun z velikim zadovoljstvom govori o nemškem režimu na Norveškem, ki tudi znova oživlja norveško u-metnost.« Na koncu piše »Pravda«; »Kdo bi si bil mislil, da bo postal nekdaj tako pogumni Ilamsun po duševnem propadanju živ mrlič.« Ass. P. Zedinjene države imajo 22 milijard dolarjev zlata, ali 81 odstotkov doslej pridobljenega zlata na svetu. ma in pri tem izrabil zatemnitev. Nemški gospodarstveniki so prišli v Francijo, da bt se seznanili s tamošnjirni prilikami in proučili možnost neniško-francoskega gospodarskega sodelovanja. Luksemburška valuta je razveljavljena in je v Luksemburgu odslej nemška marka edino plačilno sredstvo. Poulični pretepi na Norveškem, Iz Osla prihajajo po poročilu UP vesti, da je prišlo v nekaterih krajih zahodne Norveške do pouličnih pretepov med pristaši kralja Haakona in pristaši vlade Ouisslinga. Kuba zopet ustavna država. Prezident Bas-tista je, kakor smo poročali, dne 3. t. m. za- radi nameravanega državnega udara prevzel vso oblast v svoje r,oke. Kakor poroča UP it Havane, pa je isediaj (predesdnik polkovaiU Batista zopet obnovil vse ustavne pravice na Kubi. Wil!kie je letel iz Evrope v Ameriko na no- vi letalski progi, ki je najkrajša in ima najugodnejše vremenske prilike. To je bil prvi polet na tej progi. Kot iz 1001 noči. Pariško časopisje poroča it Karahije, da je muslimansko prebivalstvo Indije sklenilo darovati svojemu verskemu poglavarju Agi Kanu za diamantni jubilej, ki ga bo imel leta 1945 toliko diamantov, kolikor mož tehta. Aga Kan tehta letos 132 kg, to odgovarja 623.000 karatom v vrednosti 25 milijonov dolarjev. Aga Kan je dobil že za svojo petdesetletnico dvakrat toliko zlata, kolikor tehta. Podplate iz stekla so po dolgih poizkusih začeli izdelovati vi Nemčiji. Kakor pravijo poročila, so stekleni podplati boljši, kakor pa leseni, ker se manj obrabijo. -— Očala za gledanje pod vodo je izdelal francoski optičar Mandus. S temi očali je mogoče videti pod vodo tako, kot vidi človek izven vode, na suhem. Nova katoliška tiskarna je začela obratoval v Murski Soboti. Delavski pravni svetovalec Kaj so premičnine (Celje) Vprašanje: Prodal sem posestvo, na katerem imam velik kup peska, ki ga v pogodbi nisem Prodal, temveč samo nepremičnino. Ali je pesek tudi premičnina? Nadalje prosim za objavo mojega vprašanja glede table za plakatiranje. Odgovor: Premičnine so stvari, ki se dajo prestavljati brez poškodbe svoje tvarine z mesta na mesto. Pesek lahko torej smatrate kot premičnino. Olede Vašega prejšnjega vprašanja Vas opozarjamo, da zelo površno citate »Delavsko Politiko«, zlasti pravnega svetovalca, ker smo na to Vaše vprašanje odgovorili že v 8. številki »Del. Pol.« z dne 23. januarja t. 1. Bolniški teden v odpovedi (Trbovlje) Vprašanje: Moj sin je bil_ zaposlen pri gradbenem podjetju v Ljubljani. Dne 3. januarja t. 1. je dobil 14 dnevno odpoved. V tej odpovedn dobi je dne 8. januarja zbolel in bil do 24. januarja v bolniški oskrbi ter dobil tudi hranarino od OUZD. Ko je zahteval pri delodajalcu še plačilo mezde za bolezenski teden, mu jo je delodajalec odklonil, češ da je zbolel že po odpovedi dela. Sklicujejo se na § 231 obrtnega zakona. Ali lahko izterjam kljub temu' paragrafu to mezdo? Odgovor: Delodajjalec napačno tolmači § 231 o. z., ker ga je očividno le površno pre-čital. Če bi Vi zboleli šele takrat, ko Vam je že potekla odpovedna doba, ne b*i imeli pravice do plačila v smislu §a 219 o. z. Ker pa ste zboleli že 8. januarja in je potekla 14 dnevna odpovedna doba šele 17. januarja Vam mora delodajalec plačati mezdo za 1 teden, ker takrat niste mogli vršiti službe vsled nezakrivljene bolezni. Oskrbite si ubozno spričevalo in lahko daste tožbo ob sodnem urad- Zvočnl kino Pobrežje 8. in 9. februarja DAN POVRAČILA Kriminalni filmi Kriminalni filmi nem dnevu v Trbovljah na zapisnik s predlogom, da se naj pošlje Obrtnemu sodišču v Ljubljani Skrb za nezakonskega otroka (Zagorje) Vprašanje: Imam nezakonskega otroka, ki je sedaj izpolnil že 17. leto. Izučil se je si-rarske obrti in sem dotlej plačeval preživnino. Nato sem vložil pri sodišču predlog, da se me razreši nadaljnjega plačevanja. Mati je pri sodišču nato predlagala, da bi moral jaZ še naprej skrbeti za obleko 'in obutev otroka-, češ da ga bo dala učiti še dve leti v neko posebno šolo v Škofji Loki. Izjavi! sem že pred sodiščem, da tega ne sprejmem. Mati mi grozi: z novo tožbo. Kaj mi je storiti? Naročnik sem že 4 leta in naročnino redno: plačujeta tukajšnjemu poverjeniku. Odgovor: Zakon določa, da Ima nezakonski otrok pravico zahtevati od svojih roditeljev njih imovini Primerno oskrbo, vzgoj* in preskrbo. K oskrbi je zavezan zlasti oče. Sodišče bo torej sedaj sklepalo o tem, če ste nezakonskemu otroku že nudili svojemu premoženjskemu stanju primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo. Proti sklepu sodišča, ki ga boste dobili vi roke, se lahko še pritožite v l5 dneh na okrožno sodišče, če ne boste zadovoljni z odločbo sodišča. Po našem mnenju je za rudarja že zadostno, če svojega nezakonskega otroka izuči obrti, ker ste mu s tein omogočili, da si samostojno služi kruh. vsaj takega, kot ga imate Vi sami, Če pa hoče mati poslati sina še na kako »posebno« šolo, je to njena stvar. Vsakovrstne odpadke papirja in cunj kupuje In plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43) Maribor, Pobrolja, Cankarjeva 16 SikDpnalnla: Miflbu, KspilUki in rtgal Ptnjski-Tiliiki c. (GmtlBtS) Izdaja In urejuje Adolf Jelen v Mariboru, i—t Tiska Ljudska tiskarna d. d, v. Mftriboru, predstavnik V. Eržen v Maribora.