induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXVIII. ŠT. 8. AVGUST 1980 Pol leta poslovanja je za nami Da bi se lahko najlaže ;m vsestransko seznanili s pogoji in rezultati poslovanja v določenem razdobju, je najbolj primemo poslovno poročilo, ki je hkrati tudi zakonska obveznost. Ce hočemo, da bi bili prikazani rezultati dovolj ilustrativni in razumljivi, je nujno, da te rezultate merimo, in sicer tako, da jih primerjamo z rezultati, doseženimi v predhodnem obdobju in načrtovanim obsegom, kar je pogoj za to, da ugotovimo, ali so dosežki dobri ali slabi. TOZD PROIZVODNJA Težave, ki so se pojavljale tekom leta 1979, so večinoma ostale prisotne tudi v prvem polletju letos. Še vedno je primanjkovalo vlaken kot tudi preje za tkalnico, zato je bilo potrebno spremeniti proizvodnjo v predilnici tako, da je bila povprečna Nm dosežena v obravnavanem obdobju 14,7, kar je znatno višje od planirane 12,9. Dobava materiala je postala zelo kritična predvsem v drugi polovici junija, zato so zastoji zaradi pomanjkanja materiala stalno naraščali in predstavljajo že 60 odstotkov zastojev. Zaradi pomanjkanja preje je bila tudi v tkalnici spremenjena proizvodnja tako, da se je povprečna gostota tkanin od planiranega 11,3 votka na cm, povečala na dejansko 12,3 votka na cm. Zaradi tega je tudi proizvodnja merjena v tm in v m2 v primerjavi s planom nižja od proizvodnje, merjene v votkih. Poleg vlaken in preje je primanjkovalo tudi barvil An kemikalij, zaradi česar se je povečala proizvodnja, ker nekaterih tkanin ni bilo mogoče finalizirati. V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken plan ni bil dosežen v obravnavanem obdobju, zaradi zgoraj navedenih vzrokov. Sicer pa je predilnica dosegla plan v višini 84,3 %, sukalnica 85 %, opleme-nitilnica 88,9 % in tkalnica 94 % merjeno v votkih, oziroma 87% merjeno v tekočih metrih. Kar zadeva fiksne stroške, so bili v pri- merjavi s planom preseženi za 5%. Vrednost zalog materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov je za 2% manjše od predvidenih z normativi v letnem planu. Preseganje vrednosti zalog v primerjavi z normativi ugotavljamo pri zalogah gotovih izdelkov, kjer je ta vrednost kar za 48% večja. Zaloge pomožnega materiala so bile za 1 % nižje od predvidenih, prav tako tudii zaloge materiala, ki so dosegle komaj 61 % vrednosti, predvidene s planom. Na domačem trgu je v obravnavanem obdobju dosežena prodajna vrednost obračunana po maloprodajnih cenah brez prometnega davka (MPC) v vrednosti 235.351,00 din in s povprečno stopnjo prispevka za kritje v višini 66 %, kar v absolutnem znesku predstavlja 154.552.000 din. Vrednost prodaje po doseženi prodajni ceni ugotovimo tako, da od vrednosti po MPC odštejemo razliko v ceni, popuste na kvaliteto, druga znižanja .in udeležbo trgovine. S planom je bila predvidena stopnja znižanj v višini 30,5 %, dejansko pa so skupna znižanja dosegla stopnjo 28,2%, kar je za 2,3 % odstotkovne točke manj, zaradi tega in zaradi višjih variabilnih stroškov je tudi stopnja prispevka za kritje za 14% večja od predvidene s planom. Na zunanjem trgu je v primerjavi s planom dosežena prodaja za 2% nižja, stopnja prispevka pa za 5 % višja od predvidene s planom. Povprečna stopnja popustov na kvaliteto je znašala 3,7 %. Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen le 85 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 20%. Ob tem moramo upoštevati, da je celotni prihodek ugotovljen po plačani realizaciji zmanjšan za 6,27 milijona din zaradi neplačane realizacije. Če primerjamo celotni prihodek, ugotovljen po fakturirani realizaciji s planom, pa je ta dosežen 92%, in za 25 % večji od doseženega v preteklem obdobju. Glede izpolnjevanja določil resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, lahko iz podatkov ugotovimo, da je v primerjavi s preteklim obdobjem dosežena rast dohodka v višam 7,7 % pri čemer bi lahko sredstva za OD naraščala po stopnji 11,7%. Sredstva za osebne dohodke so v primerjavi s predhodnim obdobjem po-rastla za 6,4%, kar pomena, da so naraščala počasneje, kot bi po določilih resolucije in dogovora smele. Dohodek je bdi razdeljen na del za prispevke in davke, ki je bil v primerjavi s planom presežen za 4%, na del za določene namene, ki je bil dosežen 78 % lin na čisti dohodek, ki je bil v primerjavi s planom presežen za 8 %. Del čistega dohodka za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev je bil s planom presežen za 3 %, del za razširjanje materialne osnove dela in rezerve pa za 45 %. Povprečni čisti OD na delavca je znašal v prvem polletju 1980 6.836 din, kar je za 5% več od predvidenega s planom in za 21 0 več v primerjavi z istim obdobjem lani. TOZD KONFEKCIJA Količinska proizvodnja, merjena v Nh je bila v obravnavanem obdobju na višini planirane, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je za 4% večja. Fiksni stroški so bili doseženi 96 %. Vrednost zalog materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov je za 29% večja od predvidene z normativi v letnem planu. Preseganje vrednosti zalog v primerjavi z normativi ugotavljamo pri zalogah materiala za 53 % in pri zalogah nedovršene proizvodnje za 2 normativi. Dejanske nabavne cene odstotka. Zaloge gotovih izdelkov pa so dosežene 53% v primerjavi z reprodukcijskega materiala so bile v obravnavanem obdobju v povprečju za 1 % višje od predvidenih v letnem planu. Vrednost prodaje po MPC na domačem trgu je bila 97 % planirane, dosežena prodajna vrednost pa 96 % predvidene s planom. S planom je (Nadaljevanje na 2. str.) Pol leta poslovanja je z (Nadaljevanje s 1. str.) bila predvidena stopnja skupnih znižanj v višini 22,7%, dejansko pa so znižanja dosegla stopnjo 22,9 %, kar je za 2% odstotkovne točke več. Zaradi tega in zaradi nižjih variabilnih stroškov je tudi stopnja prispevka za kritje za 12% večja od planirane. Na zunanjem trgu je v primerjavi s planom dosežen 95 %, v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa je presežen za 26 %. Ob tem maramo upoštevati, da je celotni prihodek ugotovljen poplačani realizaciji zmanjšan za 1,7 milijona din zaradi neplačane realizacije. Če primerjamo celotni prihodek, ugotovljen po fakturirani realizaciji s planom, pa je ta dosežen 98 % in za 31 % večji od doseženega v preteklem obdobju. Glede izpolnjevanja določil resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov lahko ugotovimo, da je v primerjavi s preteklim obdobjem dosežena .rast dohodka v višini 17%, pri čemer bi lahko sredstva za OD naraščala po stopnji 16,6 %. Sredstva za osebne dohodke so v primerjavi s preteklim obdobjem porastla za 7,1 %, kar pomeni, da iso naraščala počasneje, kot bi po določilih resolucije smele, čisti dohodek je bil v primerjavi s planiranim presežen za 7%, del za osebno in skupno porabo za 2 % in del za razširitev materialne osnove dela lin rezerve za 37 %. Povprečni čisti OD na delavca je znašal 6.693 din, kar je za 2 % več od predvidenega s planom in za 20% več v primerjavi z tistim obdobjem preteklega leta. TOZD MALOPRODAJA Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen 99 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je za 17% večji. Dohodek je bil dosežen v višini 96 % od predvidenega, v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta pa je bil za 22,4 % večji. Po določilih resolucije in dogovora, bi pri taki rasti dohodka, smela sredstva za osebne dohodke naraščati največ po stopnji 16,8 %. Sredstva za osebne dohoke pa so v obravnavanem obdobju porastla za 25,3 %_, kar pomeni, da so naraščala hitreje, kot bi po določilih resolucije in dogovora smele. V prihodnjem je zato potrebno, da se višina osebnih dohodkov' uskladi z dovoljeno rastjo, kar pomeni, da je potrebno osebne dohodke znižati za ca. 5%. čisti dohodek je bil v primerjavi s planom dosežen 91%, v primerjavi z istim obdobjem lani pa presežen za 21 %. Povprečni čisti OD na delavca je znašal 8.547 din, kar je za 6 % več od planiranega in za 24% več od doseženega v istem obdobju lani. TOZD RESTAVRACIJA Celotni dohodek, dosežen v obravnavanem obdobju, v primerjavi s planom je za 5% nižji, dohodek pa za 6 % višji, kar je posledica višjih materialnih stroškov in amortizacije. Celotni prihodek je v primerjavi z istim obdobjem lani za 14% višji, dohodek pa za 20,65 %. Pni navedeni rasti dohodka bi lahko sredstva za osebne dohodke naraščala največ po stopnji 18 % glede na določilo resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Sredstva za osebne dohodke so porastla za 15.6%, kar pomeni, da je njihova rast v skladu s citiranimi določili. Čisti dohodek je presežen za 9%, nerazporejeni del čistega dohodka pa za 86 % v primerjavi s planiranim. Povprečni čisti OD na delavca je znašal 7.594 din, kar je za 6% več od predvidenega s planom in za 26 % več od doseženega v istem obdobju lani. DSSS Stroški poslovanja delovne skupnosti so bili v primerjavi s planom za 2% manjši. Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 11%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 17 %. Enako rast imata v primerjavi s preteklim obdobjem tudi dohodek in čisti dohodek, medtem ko so sredstva za osebne dohodke porastla za 18,5%. Po določilih resolucije lin dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov lahko v DSSS sredstva za osebne dohodke rastejo v sorazmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotovljena povprečna rast dohodka v združenih TOZD za obravnavano obdobje znaša 11,35%, pri čemer smejo po določilih resolucije naraščati sredstva za osebne dohodke po stopnji 13,5%. Iz navedenega sledi, da so sredstva za osebne dohodke v DSSS naraščala za 4,65 % hitreje, kot bi po določilih resolucije lin dogovora smele. V prihodnjem obdobju je potrebno, da se v DSSS višina osebnih dohodkov uskladi z dovoljeno rastjo oziroma zniža za ca. 5%. Franci Velepec 30 let samoupravljanja S prevzemom proizvajalnih sredstev v državne roke še ni bilo uresničeno akcijsko geslo delavskega gibanja »tovarne delavcem«, kajti geslo »tovarne delavcem, zemljo kmetom« ni nikakršno propagandistično geslo, temveč ima v sebi globok vsebinski smisel, saj vsebuje celoten program socialističnih odnosov v proizvodnji: glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delovnih ljudi in — potemtakem ga moremo in moramo uresničiti, če resnično hočemo zgraditi socializem. Ta naš zakon o izročitvi tovarn, podjetij itd. v upravljanje delovnim kolektivom je logična posledica razvoja socialistične graditve naše države. To je dosledno nadaljevanje vrste ukrepov, ki jih izdaja naša ljudska oblast na svoji nezadržni poti v socializem. Pogoji za to so deloma že dozoreli. Naši delovni kolektivi dokazujejo vsak dan svojo zrelost, svojo visoko zavest, ki se kaže v herojskih naporih za izpolnitev njihovih planskih nalog ... (Iz govora tovariša Tila na prvem izrednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ, dne 26. junija 1950, na katerem so sprejeli zakon o delavskem samoupravljanju) 27. junija smo praznovali dan sa-moupravljalcev, dan, ko je bilo pred tridesetimi leti z zakonom sprejeto, da pripadajo tovarne delavcem, da delavci v organizacijah združenega dela neposredno odločajo o tistem delu celotne novo ustvarjene vrednosti oz. dohodka, ki ga uporabljajo znotraj svoje temeljne organizacije, še posebno pa o sredstvih za osebne dohodke. Zakon je predstavljal pomembno prelomnico, ki jo lahko označujemo kot začetek izgradnje socialistične samoupravne družbe v Jugoslaviji. Začela se je era socialističnega samoupravljanja. Že konec leta 1949 je bila sprejeta odločitev o izvolitvi prvih delavskih svetov, in sicer najprej v večjih podjetjih v Jugoslaviji. V letu 1950 ustanovljeni delavski sveti so uspešno delovali, pojavljale so se samoiniciativne izvolitve delavskih svetov še v drugih pomembnejših podjetjih. Vse to je bila garancija, da smo se pravilno odločili. Samoupravljanje je bilo uvedeno v vsa državna gospodarska podjetja. še istega leta jeseni so bili izvoljeni upravni odbori podjetij. Samoupravljanja se je razvijalo v sleherni organizacijski enoti našega družbenega življenja in ne samo v gospodarskih podjetjih. Delavskim svetom so bile zaupane številne naloge in odgovornosti, kljub temu, da so tedanje gospodarske razmere dopuščale zelo malo ali skoraj nobene samostojnosti v upravljanju podjetij. Kasneje je prišlo do izvolitve obratnih delavskih svetov. Načela samoupravljanja in osvobajanja dela zahtevajo delavca sa-moupravljalca. Tak delavec naj bi ne delal le po navodilih drugih, pač pa mora tudi sam sodelovati pri oblikovanju svojih delovnih obveznosti. Tovariš Tito je dejal: Zavedati se morate, da imajo delavci dejansko pravico upravljanja, v podjetju so sami gospodarji, sami odgovarjajo za to, kar delajo zase, prav tako pa tudi za vse, kar delate za skupnost ... Delovni ljudje Jugoslavije so že dokazali, da so sposobni in zreli za to veliko zaupanje, saj so za nami tri desetletja afirmacije samoupravljanja in ne samo doma, temveč tudi zunaj naših meja. Z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklih tridesetih letih moramo biti ponosni. Dobili smo novo ustavo, sprejeta je bila v mesecu februarju 1974. leta, Zakon o združenem delu — tega je zvezna skupščina sprejela novembra 1976. leta. Pri vsem in povsod smo se opirali na človeka, na njegovo moč, na njegovo veliko željo doseči še več. Sedaj so pred nami velike in odgovorne naloge gospodarske stabilizacije. V zvezi s tem so že bili sprejeti številni ukrepi, mnogo jih bo še potrebno sprejeti, vendar ukrepi sami nam uspehov ne morejo prinesti. Za vse, za vsak boljši jutri bo potrebno aktivirati vse naše notranje rezerve, soočiti se bo potrebno z resnico in le samoupravno združeni in s trdim in upornim delom bomo dosegli boljše rezultate, bodisi pri proizvodnih zmogljivostih, dohodkovnem povezovanju, izvozu in večji produktivnosti dela. Vse družbene sile, še posebno pa komunisti, ki so pred svojim delavskim razredom in narodom še posebej odgovorni, bodo morali učinkovito delovati za uspešno graditev samoupravne socialistične družbe — je pred dnevi v svojem govoru dejal tov. Hafner. Samoupravljanje je naša edina in pravilna pot, na njo nas je povedel tovariš Tito. Zadane cilje pa bomo dosegli z enotnostjo in enakopravnostjo vseh jugoslovanskih narodov. A. L. Ocena posledic devalvacije Ko pristopamo k oceni posledic navedenih ukrepov ZIS na poslovanje naše delovne organizacije, moramo predhodno ugotoviti naslednje: Že v dosedanjem obdobju smo čutili velike težave pri oskrbovanju z osnovnimi surovinami in reproma-terialom za našo proizvodnjo. Domači dobavitelji teh surovin in re-promateriala, so bili že doslej močneje zainteresirani za izvoz kot za prodajo na domačem trgu. Glede na obstoječi sistem pridobivanja dohodka in še posebej priznavanja izvoznih stimulacij, so namreč proizvajalci naših surovin in repromate-riala dosegali s prodajo na zunanjem trgu celo ugodnejše rezultate kot s prodajo na domačem trgu, pri čemer pa niti ne omenjamo njihovega interesa, da s prodajo na zunanjem trgu obenem pridobivajo ustrezna devizna sredstva. Takšen položaj je privedel do uveljavljanja posebnih zahtev s strani navedenih dobaviteljev proti vsem ograniza-cijam s področja predelovalne industrije, ki jih lahko na kratko opredelimo takole: 1. za dobavljeno surovino oz. repromaterial mora kupec dati tako-imenovano »devizno pokrivanje«; 2. za dobavljeno surovino oz. re-promaterial mora kupec, če jo hoče plačati samo v dinarski vrednosti, plačati povečano ceno, ki predstavlja kompenzacijo za devizno pokrivanje in je bila v povprečju v praksi za 20 % povečana od s sporazumom dogovorjene in s tem dovoljene cene; 3. za dobavljeno surovino oz. re-promaterial mora kupec plačati poleg cene te surovine oz. repromate-riala še cene nekih dodatnih storitev, za katere lahko utemeljeno domnevamo, da so dejansko popolnoma fiktivne in samo izgovor za do- datno povečanje cene (kot na primer posebno plačilo storitve elektronskega čiščenja za dobavljeno prejo). Navedena situacija je že doslej povzročila, da so bile dobave surovin in repromateriala tekstilni predelovalni industriji neredne in zelo drage, kar vse je povzročalo velike težave v proizvodnji in poslovanju te industrije, prav tako pa tudi v naši delovni organizaciji. Nesporno je, da navedena devalvacija domače valute in drugi spremljajoči ukrepi ZIS, tj., še posebej zamrznitev cen, opisane situacije prav nič ne izboljšujejo, marveč da imajo na področju te problematike, to je zagotovitve redne oskrbe tekstilne predelovalne industrije s potrebnimi surovinami in repromaterialom s strani domačih dobaviteljev lahko samo takšen učinek, ki opisane težave še stopnjuje. Razumljivo je, da bodo pod vplivom teh ukrepov domači dobavitelji surovin oz. repromateriala še bistveno bolj stimulirani k izvozu, tako da za domačo tekstilno prede-lovnalno industrijo teh življenjsko potrebnih surovin in repromateria-bo več mogoče dobiti ali pa pod popolnoma nesprejemljivimi pogoji. Ta situacija se je dejansko že v tem kratkem času jasno pokazala, saj domači dobavitelji navedenih surovin in repromateriala danes sploh ne sprejemajo več (do nedavna še sprejemljive dodatne variantne) možnosti, da bi namreč kupovali te surovine in repromaterial po ustrezno povečanih cenah, a brez ta-koimenovanega »deviznega pokrivanja«. Tako uveljavlja danes praktično vsak dobavitelj surovin oz. repromateriala kot absoluten pogoj za dobavo — obveznost predelovalne organizacije po »deviznem pokrivanju«. Jasno je, da je nastali položaj nevzdržen in da niti fizično ni mogoče ustvariti zadostnega izvoza na osnovi katerega bi bilo mogoče zadostiti vsem tem zahtevam dobaviteljev (še celo pri sedanjem režimu izvoznih stimulacij in možnosti koriščenja ustvarjenih deviz). Vsekakor na nastali problem ne smemo gledati samo enostransko, marveč moramo tudi jasno podčrtati, da se nahajajo v velikih težavah tudi organizacije, ki proizvajajo surovine oz. repromaterial. Predvsem je očitno, da je v danih razmerah ostalo zanje prav tako življenjska nujnost doseganje čimvečjega izvoza, saj so te organizacije glede možnosti uvoza več ali manj striktno vezane na ustvarjalni izvoz. Pri tem seveda devalvacija domače valute še bistveno močneje stimulira te organizacije k skoraj izključni orientaciji na izvoz. Velja omeniti, da imajo na zunanjem trgu glede na obstoječo krizo pri zagotavljanju potrebnih surovin, ki je dejansko mednarodnega obsega, tudi sorazmerno lepe možnosti prodaje (kar pa za finalne proizvode ne velja oz. velja v veliko manjši meri predvsem zaradi ostre mednarodne konkurence). Spričo navedenega lahko ugotovimo, da je na tem področju, tj. oskrbe s surovinami in repromaterialom, za potrebe domače predelovalne industrije vpliv navedenih ukrepov ZIS sprožil izrazito negativno tendenco, da je domači trg čedalje bolj osiromašen teh življenjsko nujnih dobrin, in sicer prav v korist tujega tržišča, na katerem pa se po drugi strani skušamo uveljaviti s finalnimi proizvodi. To osiromaše-nje domačega tržišča konkretno občuti tudi naša delovna organizacija, in sicer najhuje kar zadeva dobave vlaken in preje. Zato smo bili prisi- (Nadaljevanje na 5. str.) Izvoljeni so novi predsedniki DS in njihovi namestniki Na sejah delavskih svetov v TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS ter na seji delavskega sveta delovne organizacije dne 16. lin 18. 6. 1980 so bili izvoljeni novi predsedniki DS ter njihovi namestniki. Na navedenih zasedanjih samoupravnih organov so bili imenovani tudi člani izvršilnih odborov DS, člani komisij za delovna razmerja, člani komisij za osebne dohodke ter člani skupnih komisij na ravni delovne organizacije. Za predsednika delavskega sveta delovne organizacije je za naslednje dveletno mandatno obdobje imenovan tov. SEŠEK Ivo, za njegovega namestnika pa tov. HREN Anton. V izvršilni odbor delavskega sveta delovne organizacije so bili izvoljeni: RIHTAR Gizela, DOLENC Anton, ZUPAN Minka, URBANIJA Viktor in KURZWEIL Breda. V skupne komisije delovne organizacije so bili izvoljeni: — komisija za samoupravne akte: INGO PAŠ, KOTNIK Janez, POŽAR Miha, GRČAR Slavi, KOŽELJ Vida; — komisija za informiranje: ŠOŠTARIČ Majda, GRČAR Jana, ŠUN-KAR Mara, VRHOVNIK Majda, FRELIH Hilda; — komisija za usklajevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij: PAVLIN Matjaž, POLDA Pavli, ANTONIJEVIČ Miloš, MRVAR Milena, KRAMBERGER Stane; — komisija za varstvo pri delu: HABJAN Vera, RASPET Jože, PER Joži, ZUPAN Minka, DOMA Avgust ;i — komisija za reševanje stanovanjske problematike: PUŠLAR Alojz, KURENT Franc (KOROŠEC Ema), ZABRET Milan, URBANIJA Viktor, ZAVRŠNIK Majda; — komisija za izobraževanje delavcev: ŠKRBEC-FLEGO Karmen, SITAR Minka, PUNGERČAR Kristina, MALEŽ Marija, POLJANEC Marija; — komisija za šport in rekreacijo: MAROLT Darinka, BIRK Rajko, KOŽELJ Janez, MAKOVEC Pavla, PAVLIČ Tone. Za predsednika delavskega sveta TOZD Proizvodnja je bila izvoljena tov. FORJAN Štefka, za njeno namestnico pa tov. KRAMBERGER Ana. V izvršilni odbor delavskega sveta TOZD Proizvodnja so bili izvoljeni: SASSO Viktor, PIVK Ivan, KUKOVEC Angelca, JERAN Albin ca, RUČIGAJ Jernej. V komisijo za delovna razmerja TOZD Proizvodnja so bili izvoljeni: DIMC Pavla, CERAR Martin, BE-LAJ Janez, KOSI Brigita, ŠOLTIČ Ivan. V komisijo za osebne dohodke TOZD Proizvodnja so bili izvoljeni: NARAT Tončka, HANZLOVSKI Ana, POGAČAR Mira, KEPEC Mihaela, BAKAN Franc. Za predsednika delavskega sveta TOZD Konfekcija je bil izvoljen tov. TAVČAR Franc, za njegovega namestnika pa tov. NOVAK Vinko. V izvršilni odbor delavskega sve- ta TOZD Konfekcija so bili izvoljeni: KUNSTELJ Ana, KRIVIC Tončka, UŠTAR Helena, PER Joži, PETERKA Francka. V komisijo za delovna razmerja TOZD Konfekcija so bili izvoljeni: STREL Vera, ŠUNKAR Mara, PRE-STOR, Marija, ZUPAN Marinka, DIMC Mara. V komisijo za osebne dohodke TOZD Konfekcija so bili izvoljeni: UČAKAR Helena, TIČ Viktorija, KOS Marija, SEMPRIMOŽNIK Ana, BRCAR Mimi. Za predsednika delavskega sveta DSSS je bila izvoljena tov. BLEJC Danica, za njeno namestnico pa tov. PUHAN Karolina. V izvršilni odbor delavskega sveta DSSS so bili izvoljeni: ŠIMIC Ivanka, KOSMAČ Albinca, GORJANC Magda, Koncilja Marija, HIRŠMAN Stana. V komisijo za delovna razmerja so bili izvoljeni: JERMAN Marica, BLEJC Danica, PIPAN Marjan, PER-BIL Marija, BURJA Pepca. V komisijo za osebne dohodke DSSS so bili izvoljeni: KAVČIČ Mira, KURZWEIL Vinko, PUŠLAR Alojz, MAJHENIČ Fanči, ZUPAN Marjana. Na zboru delovnih ljudi v TOZD Restavracija in v TOZD Maloprodaja so bili imenovani: V komisijo za delovna razmerja TOZD Restavracija: KRAMBERGER Stane, POLJANEC Marija, ŠTRUKELJ Ida. V komisijo za osebne dohodke TOZD Restavracija: HAFNER Slavica, RODE Matilda, FRELIH Hilda. V komisijo za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD Maloprodaja: KOŽELJ Vida, ZAVRŠNIK Majda, KRAJŠEK Irma, VLAJNIČ Gordana. Matjaž Pavlin NAŠA SODELAVKA MARICA JERMAN — PREDSEDNICA OK ZKS V našo delovno organizacijo je prišla leta 1957 — dovolj dolga doba, da jo vsi poznamo, kljub vsemu pa je ob tej izvoliiitvi potrebna njena predstavitev: Ob delu je leta 1967 uspešno končala srednjo tehnično tekstilno šolo. V Induplati opravlja dela in naloge tehnologa v pripravi dela. Družbenopolitično delo je pričela v mladinski organizaciji. Od leta 1960—1961 je bila sekretar občinskega komiteja ZSMS, s svojo aktivnostjo je nadaljevala v občinski konferenci in komiteju ZKS, v letih 1974 do 1978 je bila članica CK ZKS — v tem mandatu pa je članica tovariškega razsodišča pri CK ZKS. Bila je odbornica Občinskega ljudskega odbora Domžale, republiška poslanka, predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva. V krajevna konferenci SZDL Radomlje opravlja dolžnosti predsednika. V razgovoru je omenila, da pred Zvezo komunistov stojijo velike odgovornosti, posebno še v sedanjem času uresničevanja nalog ekonomske stabilizacije. Celotni družbenoekonomski razvoj ne more biti odvisen samo od dela komunistov, saj je to stvar vsakega delovnega človeka 'in občana, je poudarila v svojem razgovoru za »Občinski poročevalec«. Posebno pozornost bo treba posvetiti organiziranosti Zveze komunistov in ustanavljanju novih osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih dn TOZD-dh. Tov. Manici Jerman ob tej izvolitvi iskreno čestitamo z željo, da bi to odgovorno dolžnost uspešno opravljala. A. L. Razdelitev stanovanjskih kreditov za leto 1980 Skladno s sklepom delavskega sveta delovne organizacije z dne 29. aprila 1980, je bil dne 7. maja 1980 razpisan natečaj za dodeljevanje sredstev v letu 1980 za stanovanjsko izgradnjo, dogradnjo oz. nadgradnjo v višini din 2.600.000,00 ter za nakup novih stanovanj v višini 600.000,00 din. Na natečaj je v predpisanem roku prispelo skupno 49 prošenj za dodelitev stanovanjskega kredita za izgradnjo, dogradnjo oz. nadgradnjo, ter 3 prošnje za dodelitev stanovanjskega kredita za nakup novih stanovanj. Komisija za reševanje stanovanjske problematike DO je po obravnavi vseh prispelih prošenj najprej ugotovila, katere prošnje izpolnjujejo pogoje razpisa in pravilnika. Na osnovi skrbne obravnave vseh ustreznih prošenj ter določitve utemeljeno zaprošenih zneskov kredita, je komisija ugotovila, da znaša vsota vseh utemeljeno zaprošenih zneskov kredita upravičenih prosilcev din 3.717.549,63 in da je glede na skupni razpoložljivi znesek din 2.600.000,00, količnik za ugotavljanje njihovega osnovnega zneska kredita skladno z 32. členom pravilnika 0,69. Glede na ugotovljeno število zbranih točk, glede na posamezne kriterije pravilnika, je bilo potrebno prosilcem priznati še dodatne zne- (Nadaljevanje s 3. str.) ljeni skleniti na zahtevo dobaviteljev z njimi ustrezne samoupravne sporazume o deviznem pokrivanju dobavljenih surovin in repromate-riala. Sočasno pa lahko ugotovimo, da so se že pojavili večji zastoji v proizvodnji glavnih dobaviteljev vlakna in preje (OHIS Skopje), in sicer prav zaradi njihovega pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz za te proizvajalce potrebnih surovin. Z navedenim ukrepom devalvacije domače vlute, se je, razumljivo, avtomatično podražil ves uvoz, ki smo ga prisiljeni opravljati zlasti za na- ske kredita od ugotovljenega osnovnega zneska kredita. Nato je komisija na osna vi določil 35. člena pravilnika določila prednostne prosilce (tisti prosiloi, ki so upravičeni do kredita), pri čemer je bilo glede na omejeno višino razpoložljivih sredstev mogoče upoštevati kot takšne prosilce le tiste, ki so po kriterijih: stopnja strokovne izobrazbe, delovna doba, družinske razmere, stanovanjske razmere, izročitev stanovanja tej TOZD, premoženjske razmere, udeležba v NOV, invalidnost in zavrnitev prošnje zaradi pomanjkanja sredstev — zbrali vsaj 220 točk. Takšnih prosilcev je bilo skupno 24. Komisija pa je tudi ugotovila, da so med neprednostnimi prosilci (ki so zbrali manj kot 220 točk) tudi takšni, katerih stanovanjske razmere terjajo, da bi se jim vendarle dodelil kredit. Kot takšne prosilce je komisija ugotovila vse tiste, ki so dosegli pri točkovanju po kriteriju stanovanjske razmere 70 ali več točk. Pri tem je komisija sklenila, da bi tem prosilcem potrebna sredstva, ugotovljena prav tako z uporabo vseh meril pravilnika na podlagi izvedenega točkovanja, krili vsi prednostni prosilci, skladno s 34. členom pravilnika. V ta namen naj bi se priznani zneski kreditov vseh prednostnih prosilcev zmanjšali po naslednjem kriteriju: bavo nujno potrebnih materialov in nadomestnih delov, potrebnih za proizvodnjo (katerih pa na domačem trgu ni mogoče dobiti). Spričo okoliščine, da je za našo delovno organizacijo na področju izvoza značilno določeno ciklično gibanje, tj., da v določenem obdobju dosegamo sorazmerno visok izvoz, v naslednjem obdobju pa bistveno manjšega, in da po sorazmerno visokem izvozu v lanskem drugem polletju letos lahko realno planiramo bistveno manjšega, ugotavljamo, da bomo ob dosledni izpolnitvi plana dosegli samo pokrivanje predvidenega uvoza z doseženim izvozom. Ob tem bo na poslovanje delovne organizacija ne bo imela nobene val ukrep zamrznitve cen, saj v času veljavnosti tega ukrepa delovna organizacij aa ne bo imela nobene možnosti pokriti bistveno večje stroške pri nabavi surovin in repro-materiala ter nadomestnih delov in sicer tako na domačem trgu (kjer prihaja podražitev do izraza v že navedenih zahtevah dobaviteljev po deviznem pokrivaanju in plačevanju omenjenih dodatnih »storitev«, kot na tujem trgu. Zaradi ukrepa devalvacije domače valute, pa so se tudi naši delovni organizaciji ustrezno povečale njene obveznosti za vračanje anuitet z naslova odobrenih kreditov inozemskih dobaviteljev strojne opreme. Poleg tega se nam je sorazmerno povečala obveznost za plačevanje najemnine firmi IBM za uporabo računalnika. Navedeno povečanje obveznosti se bo zelo pomembno odrazilo na poslovnih rezultatih, saj gre za pomembno zmanjševanje predvidene akumulacije oz. bistveno večje stroške poslovanja. Na osnovi navedenega lahko ugotovimo, da cit. ukrep ZIS že zelo močno ogrožajo našo proizvodnjo in da se bodo tudi pomembno odrazili v poslovni uspešnosti naše delovne organizacije. Iz zgoraj opisanih razmer na področju možnosti nabave surovin in reproma teriala na domačem trgu, izhaja v tej situaciji popolnoma realna nevarnost, da utegnemo ostati brez teh surovin oz. repromaterila, kar bo seveda nujno povzročilo proizvodne zastoje. Razumljivo je, da se bo v primeru takšnih zastojev situacija samo še slabšala, in sicer rapidno, saj ob izpadu proizvodnje ne bo mogoče dosegati niti izvoza, s tem pa dobiti kakršnokoli možnost za nabavo surovin, repromateriala in nadomestnih delov. S takšnimi zastoji se bo tedaj izguba, do katere ob ukrepu zamrznitive cen prihaja na domačem trgu, še povečala. Kakršenkoli izpad proizvodnje pa pomeni sočasno močno ogrožanje poslovnega uspeha, ki bo spričo omenjenih povečanih obveznosti zaradi devalvacije domače valute že tako in tako bistveno manjši od planiranega. Navedeni ukrepi tedaj tekstilni predelovalni industriji in konkretno tudi naši delovni organizaciji zelo ogrožajo njeno reproduktivno sposobnost. Ker smo mnenja, da osiromašen j e domačega trga z življenjsko potrebnimi surovinami in repromateriali (kar pa se v dani situaciji ravno dogaja) ne more biti niti v širšem družbeno gospodarskem interesu, vidimo ob pripravljenosti, da prevzamemo nase ustrezno breme stabilizacijskih naporov — neizbežna nujnost, da z ustreznimi ekonomskimi mehanizmi znova pridobimo interes domačih dobaviteljev za primemo oskrbovanje domače predelovalne industrije. Direktor dipl. ing. Srečo Bergant dodeljeni znesek kredita zmanjšanje v % do din 50.000,00 3 od din 50.000,00 do din 100.000,00 5 od din 100.00,00 do dan 200.000,00 10 nad din 200.000,00 15 (Nadaljevanje na 9. str.) Ocena posledic devalvacije Na obisku pri naših v Umagu Julij, mesec dopustov, takih pravih, dolgih pa tistih manjših, ob dveh praznikih, ki jih praznujemo v tem poletnem mesecu bo vsak čas za nami in že bo tu mesec avgust, lahko še ves topel, ves vroč, a počasi nas bo spominjal na bližajočo jesen, na to, da moramo v tem mesecu kupiti prav vse, kar bodo naši otroci potrebovali v novem šolskem letu, pa še na marsikaj. No, pa ne mislim nadaljevati s tem, še vedno je tu julij, čeprav nam jo je letos pošteno zagodel, tako da ne moremo reči, kako vroče nam je bilo in kako zares dopustniško smo se počutili. Ob vsem deževju, ki nam je nagajalo skoraj vsak dan in še najraje takrat ob dveh, ko se vračamo eni domov drugi na delo, res nismo pogosto mislili na morje, na gore, skratka na dopust. Toda po vsakem dežju pride sonce in tudi tokrat je prišlo in posijalo na vso moč, kot da se nam je hotelo opravičiti za vse tisto nazaj. Pravo poletje se je začelo, resda bo kratko, a kot vse kaže, vroče. In vsak sončni žarek je treba izkoristiti, pregreti se in pregibati, namočiti se v vodi — in kje bi vse to najlepše in najlaže naredili, če ne na morju. Dvajest in več let je že, odkar se lahko ponašamo s svojim domom v Umagu. Ponosni smo nanj, mogoče tisti, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri njegovem rojstvu še bolj kot tisti mlajši, ki so v Induplati prišli pozneje. Vsako leto, od začetka pa do konca sezone je do kraja zaseden — vsako leto, pa naj se mu reče, da je odprtega ali zaprtega tipa. Letos je zaprtega tipa in tudi letos je poln. Ne bi bilo lepo, ko se reče, če teh naših sonca in morja željnih dopustnikov Konoplan ne bi obiskal. Baje je to že tradicija, ne samo navada. In tradicijo je treba gojiti. Po jutru se dan pozna — in v četrtek je ta pregovor držal prav zares. Sonce, tisto pravo, ne belo in hinavsko, je sijalo že ob šestih zjutraj, ko smo krenili na pot. i Kar vroče nam bo, smo ugotavljali in nismo se zmotili. Tudi motilo nas ni, nasprotno, z veseljem smo pogledovali proti nebu in še bolj veseli ugotovili, da bo sijalo cel dan, saj mu niti najmanjši oblaček ni bil na poti. Pot je bila torej prijetna in ne predolga in nekaj po deseti uri smo že stopili fiz vročega avtomobila pred našim domom v Umagu. Na vratih sta nas pričakala naš kuhar Gustl in prijazna dijakinja iz Ljubljane, ki sc je odločila za počitniško delo v našem domu. Ko smo stopili v jedilnico, nas je sko- zi lino — servirno okno vsa prepotena od vročine, a vendar nasmejano pozdravila Monika. Zadaj za domom je sobarica Ljudmila Dečman obešala perilo, to je ekipa, ki skrbi za dopustnike v Umagu. Ni jih veliko, lahko bi rekli, da pogrešajo vsaj še eno moč. Kopalci so že bili na plaži ali na vrtu v prijetni senci. Malo so nas pričakovali in kar razveselili smo se eden drugega, saj je bilo tu veliko znanih obrazov. Naš namen je bil tudi tokrat povprašati po njihovem počutju, po tem, kako preživljajo svoj dopust. Pri klepetu, seveda v senci — bile so namreč malo opečene, smo najprej zmotili — Marijo Perbil — zaposlena v ko-merc. odd. Zadovoljna sem, saj se je, kot vidite, vse uredilo tako, da lahko Z družino letujemo tu v našem domu. Po tisti prednostni lestvici sem namreč izpadla, dopust je bil pred vrati in res nismo vedeli, kaj naj storimo. Vsaj teden dni morja si pa res vsi želimo, toda kam, če pri nas ni prostora. No, pa ljudje niso več verjeli v kakšno boljše vreme in bilo je nekaj odpovedi in dobili smo eno od teh sob. Sedaj smo tukaj — zares zadovoljni. Ne moti nas, da je dom zaprtega tipa, motijo nas pa ostali turisti (za našim domom je velik camp, popolnoma neurejen — tu se prodaja in kupuje samo sonce, saj kaj drugega nimajo), ki nam zasedejo »našo plažo in vrt«. Tega prejšnja leta ni bilo, bili smo sami. Ti tuji turisti so hodili celo v dom, uporabljali prhe in ostale sanitarije. Sedaj zaklepamo, vsaka soba dobi ključ in tega problema ni več. Le zjutraj je potrebno vso »ropotijo« že ob pol sedmih odnesti k morju, če hočeš dobiti prostor pod soncem. Hrana je odlična, v kuhinji se zelo potrudijo. Med serviranjem kosila kakšne pijače ne dobiš, ker deklica, ki sicer streže za šankom, v tem času deli kosila. Pa tudi to ravno ne moti, saj si »tekoče zadeve« lahko kupimo pred kosilom. Fani Jašovec — zaposlena v adju- stimi: Na dopust je prišla s hčerkama. Ko jo pobaram, kje ima moža, se zasmeji in pravi: Moj pravi, da je v dežju lahko doma. Pa ga je vreme naplahtalo in verjetno mu je Žal, da je ostal doma, ugotavljamo združno. Dom ob devetih zaprejo, mogoče bi ljudje le radi posedeli ob televizorju ali zunaj na terasi in se po vročem dnevu odžejali ob kozarcu ali dveh. Vemo, da si tudi naši v kuhinji morajo odpočiti, zanje je dela več kot dovolj. Rabili bi še nekoga, ki bi skrbel za te reči in mnenja smo, da bi se jim to obrestovalo. Sicer smo tu vse tri zelo zadovoljne, hrane je dovolj, pa tudi zelo okusna je. Nevenka Ulčar — zaposlena v sklad, gotovega blaga: Prišli smo v ponedeljek in vreme ni bilo lepo, pihala je močna barja. Že nam je bilo skoraj žal, da smo se odpravili od doma. Popoldne pa kot bi se skregalo z do-poldnevom, posijalo je sonce, veter je prenehal in lepo je še sedaj. Zvečer tu v domu ni nobene zabave, nobene muzike. Plesati hodimo v »Stekleno« ali v Katoro. Malo je daleč, vendar za mladega, željnega zabave, to ni ovira. Problem je z majhnimi otroki, pogrešajo peskovnik ali tobogan, morda bi uživali na gugalnici. Vsega tega tukaj ni. Po to veselje hodijo k sosedu Leku, vendar jih tam ne vidijo radi in jih napodijo stran. Na to, da pripeljemo nekateri s seboj tudi majhne otroke, bi morali v upravi doma pomisliti in tudi kaj ukreniti. Hrana je dobra, všeč je tudi otrokom, zato za kakšno posebno kuhanje mlečnega zdroba ali za kaj drugega še nisem prosila v naši kuhinji. Karla Kušar Tu sem s svojo družino in s svo jo mamo (Ivanka Oštir), ki je tudi član našega kolektiva in je zaposlena v tkalnici. V času kolektivnega dopusta niti v domu niti v prikolici nisem dobila prostora. Odločili smo se za šotor, seveda svoj in v domu so nam dovolili, da smo ga postavili tik ob živi meji. Hranimo se tu v domu, to smo dobili, tistega ključa, o katerem smo Že prej govorili, pa nam nikakor ne dajo. To je zelo nerodno, saj je prvo stranišče ali topla prha kar daleč stran. S seboj imam majhnega otroka in mislim, da nam ključ pripada. Karla Kušar — zaposlena v kon fekaijii Mengeš: Tudi Karlin otrok pogreša peskovnik, saj otrok cel dan res ne more biti v vodi. Otroci pa morajo biti kar naprej z nečim zaposleni, sicer sitnarijo. S tem, da imamo hrano v domu, pa smo vsi zelo zadovoljni, saj je zares okusna. Vrankar Kristina — zaposlena v prejemarni: V našem domu smo drugič, prej nismo hodili. Mož nad morjem ni najbolj navdušen, pa tudi z majhnimi otroki nismo radi hodili okrog. Letos sem se za letovanje od- ločila predvsem zaradi zdravja, pa tudi hčerki Darja in Metka sta to odločitev z veseljem sprejeli. Hrana je zelo dobra, dosti jo je, vča-sil nam je celo ostala. Bolj bi bile vesele, če bi bili na tem vrtu samo naši, ne pa, da včasih ne najdeš prostora niti za eno blazino. Pri Lekovih so vrt ogradili in vseh teh problemov s tujimi turisti nimajo. Zor Kristina — konfekcija Radomlje: Prišla sem z možem in hčerkama Liljano in Metko. V domu smo letos četrtič in lahko rečem, da smo zadovoljni. Kuhinja je odlična, hrano nam razdelijo zelo hitro. Mize so oštevilčene (nosijo številko sobe) in tako ni nobene nervoze, kam bi se usedel. Ob devetih zvečer je dom zaprt, zato se pač napotimo do Ka-tora ali kam drugam. Tako kot vse ostale tudi mene moti, da je na našem vrtu vse polno tujih ljudi, enako je na plaži in tudi mi smo eni tistih, ki že pred sedmo uro tovorimo stole, blazine in vse potrebno tja dol. Ludvik Kramberger, — zaposlen v tkalnici: (Nadaljevanje na 8. str.) Na obisku pri naših v Umagu (Nadaljevanje s 7. str.) Dopustujem s celo družino, v domu smo bili že velikokrat in vedno smo bili zadovoljni. Sam sem bil nekoč med tistimi, ki smo za ta naš dom napravili ne vem koliko udarniških ur. Prav zato se tu mogoče počutim še malo drugače, kot ostali člani kolektiva. To, da so tu sodelavci, s katerimi se vsak dan srečujem v tovarni me sploh ne moti. Tu je vse veliko bolj sproščeno, ljudje so bolj prijazni, pozabijo na tiste vsakdanje težave. Le otroci nimajo prave zabave, ne vem, kaj bi morali narediti, toda zares mislim, da se včasih malo dolgočasijoJ Se bom prihajal v dom, tu se počutim kot doma. Leopoldina Oražem Leopoldina preživlja svoj dopust 1’ eni od naših prikolic. Prvič dopustuje pri nas v Umagu in prvič je v prikolici. Kar prijetno je, le malo premajhna je, pa večje nismo dobili. Prosili smo, da bi hodili na kosila v naš dom, pa Žal več kosil, kot jih pripravljajo, sedaj ne morejo nuditi in tako si kuhamo sami. Za kuhanje kakor tudi za serviranje kompletnih kosil, pa je prikolica s posodo in še nekaterimi stvarmi slabo opremljeno. Pri zajtrku ali večerji ni zadrege, pri kosilih pa je potrebno improviziranje. Če bi vedeli za te pomanjkljivosti, bi prinesli nekaj najpomembnejših stvari s seboj. | V prikolici se miza ne da postaviti, zadrga pri baldahinu je že precej časa pokvarjena. Vse, kar potrebujemo za pripravo hrane, kupujemo v Umagu ali tu v bližini, kjer je tudi trgovina. Vse je mogoče dražje kot doma in včasih tudi slabše kvalitete paradižnik po 50,00 din kg in polovica je nekvalitetnega). Škoda, da v predprostoru ni lesenega poda, to vidim v drugih prikolicah imajo in to skoraj povsod. Miru pa v campu kot je ta, ni ne podnevi ne ponoči, vendar na vse se navadiš in dopust je kljub vsemu prijeten. Seveda to niso vsi naši dopustniki, ki so v času našega obiska preživljali dopust v Umagu. Za vse nismo imeli prostora, pa nekateri tudi niso nič kaj pripravljeni povedati, kako se imajo, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi bilo vsem še lepše, še prijetnejše. Ljudje smo različni in vsem ustreči je skoraj nemogoče. Ne bo pretiravanja, če napišemo, da so ljudje v domu zadovoljni, da se radi vračajo tja. Mogoče bi le malo razmislili o tem, Tcako zadovoljiti lin razveseliti naše malčke, kako bi zares z majhnimi stroški ali celo samo z malo dobre volje, z nekaj urami prostovoljnega dela uredili tisti peskovnik, kjer bi »rastii gradovi« in kjer bi se »pekle potičke«. Mnogi se verjetno še spomnijo, kako jim je bilo pri tem delu lepo. Strežnega osebja je premalo. Kot smo napisali, vsaj eden jim še manjka. Ne zaradi gostov, zaradi njih samih, saj jih včasih proti večeru noge komaj še nosijo. To pa je nekako tudi vse, s čimer smo vas v tem sestavku hoteli seznaniti. (Še pred izdajo Konoplana smo izvedeli, da so v počitniškem domu v Umagu zaposlili na delovno mesto — točenje in prodaja pijač, tov. Opaličkega). A. L. Oražem Leopoldina — konfekcija Mengeš: Naša mladinka prejela priznanje OK ZSMS Smo že taki, da se vedno težko odločimo prijeti za pero in napisati par vrstic o svojem sodelavcu. Za kaj takega vedno iščemo nek poseben razlog, pa naj si bo to velik dosežek, nesreča ali celo smrt. Tudi sam nisem prekršil tega običaja, saj sem se odločil, da napišem nekaj o Nadi šele tedaj, ko je prejela za svoje delo priznanje. V mislih imam ekonomskega tehnika, Bernardo Pavlič, zaposleno na delovnem mestu kontist v finančnem sektorju naše DO. Svoje delo opravlja vestno in marljivo in tudi med sodelavkami je zaradi svoje marljivosti in tovarištva priljubljena. Je član 00 ZSMS DO Induplati Jarše, kjer je med najbolj aktivnimi, saj je sekretar koordinacijskega sveta, ter pobudnik in organizator skoraj vseh akcij. Svojo 00 ZSMS zastopa tudi izven tovarne, saj je član in z letošnjim letom tudi sekretar konference mladih delavcev pri Občinski konferenci ZSMS Domžale, ter član skupne delegacije DSSS za sedem SIS-ov. Poje v pevskem zboru ter študira ob delu na EF v Ljubljani. Za aktivno delo v predsedstvu konference mladih delavcev je prejela priznanje, ki ji je bilo podeljeno na volilno-programski konferenci občinske konference ZSMS Domžale. Vsii mladinci naše OO ZSMS smo ponosni, da je pohvalo dobila mladinka iz naših vrst, saj izkazuje vse svoje moralne in politične vrline pri delu v matični organizaciji in pri delu z osnovnimi organizacijami ZSMS v občini. Franci Velepec Pripoved praktikantke Helene V učnem načrtu vsake gimnazije je opravljanje praktičnega dela v proizvodnji. Na gimnaziji Vide Janežič — Poljane, ki jo obiskujem, je to praktično delo vključeno v tretji letnik. Potekalo naj bi deset dni, delovno organizacijo pa smo si morali izbrati sami. Za marsikoga je bila ta odločitev oz. zbira zelo težka. Sama sem se odločila za tovarno Induplati. Vzrokov za to odločitev je bilo več. Tovarna je blizu moje- ga doma, tako da se mi ne bi bilo treba voziti z avtobusom. V Induplati je že vrsto let zaposlena tudi moja mama. Mnogo bolj prijetno je, če je v tovarni nekdo, ki ga poznaš, zanimal pa me je tudi sam proizvodni proces. Z delom sem začela 2. junija. Z malo neprijetnim občutkom sem se zjutraj odpravila na delo. »Kako me bodo sprejeli? Kakšno bo moje delo?« Vse to sem se spraševala na poti v Induplati. Če sem odkrita, me je bilo kar malo strah. Razdelitev stanovanjskih kreditov za leto 80 (Nadaljevanje s 5. str.) Vendar pa so tudi na ta način dodeljeni zneski kreditov presegli razpoložljivi znesek za din 13.535,00, zato je bilo vsem prosilcem potrebno še za 0,6% zmanajštd tako izračunane kredite. Pni prispelih prošnjah za dodelitev kredita za nakup novih stanovanj je komisija ugotovila, da vsi prosilci v celoti izpolnjujejo predpi- sane pogoje natečaja iin pravilnika ter sprejela sklep, da se navedenim prosilcem kredit dodeli v višini zaprošenega zneska. Navedene predloge in sklepe komisije so predhodno obravnavali tudi politični aktiv ter vsi prosilci na skupnem sestanku s komisijo. Sredstva za stanovanjske kredite v letu 1980 se glede na zgornje ugotovitve razdelijo: kredit točke 1. JEMEC Bernard in Marija din 107.440,00 710 2. OREHEK Avgust in Marija din 253.680,00 570 3. PETERKA Ivo in Francka din 117.020,00 470 4. BRATE Barbara din 55.510,00 360 5. UŠTAR Helena din 131.500,00 350 6. SELIŠKAR Zdenka din 131.500,00 350 7. KOŽELJ Vida din 37.795,00 350 8. GROŠELJ Valentina din 55.845,00 330 9. ŠKARJA Drago in Rafaela din 173.870,00 330 10. HABJAN Elizabeta din 131.500,00 330 11. RAHNE Ana din 55.845,00 320 12. PETERKA Ani din 131.500,00 310 13. ŠTEFE Francka din 122.105,00 300 14. KRIŽMAN Jožefa din 122.105,00 300 15. VESEL Ivan din 30.705,00 280 16. STRAŽAR Anton din 75.700,00 280 17. HRIBERNIK Marinka din 75.240,00 270 18. POGAČAR Joži din 51.855,00 260 19. KOSMAČ Janez in Albina din 59.460,00 250 20. NAROBE Lado din 51.855,00 250 21. NAROBE Zlatko din 75.240,00 240 22. ŠEGA Anica din 122.105,00 240 23. SLAK Milena din 122.105,00 230 24. JURAS Milena din 48.000,00 220 25. JURAS Kati din 35.100,00 210 26. JAVORŠEK Alenka din 112.710,00 200 27. PETERKA Marija din 112.710,00 170 vsem za stanovanjsko izgradnjo, do- Frelih Hilda gradnjo oz. nadgradnjo. Hrovat Pepca Zaradi pomanjkanja sredstev so bile zavrnjene prošnje naslednjih prosilcev: Kobilica Jože Kem Marinka Maselj Ana Jereb Ivana Pušlar Alojz Korant Marta Vrhovnik Marjan Kredit za nakup novih stanovanj je bil razdeljen naslednjim prosilcem: STOIMENOVSKI Pavle — v višini din 150.000,00; KAVČIČ Erna — v višini din 150.000. 00 in LENČEK Jernej — v višini din 150.000. 00. Matjaž Pavlin Po prihodu v tovarno sem se javila pri tov. Habjanovi v kadrovskem oddelku, kjer sem izvedela, da si bom v deseth dneh lahko ogledala celotno proizvodnjo. Bila sem vesela, da mi ne bo treba vse dni delati na istem mestu. Prve tri dni naj bi si ogledala prvi obrat TOZD Proizvodnje, to je predilnico. Obratovodja tega obrata mi je na kratko razložil potek proizvodnje, s samim delom v tem obratu pa me je zelo podrobno seznanil mojster tov. Bartol, ki mi je dal tudi veliko gradiva o zgodovini tovarne in o delu v predilnici. Naslednji štirje dnevi mojega dela so bili namenjeni ogledu pripravljalnice in tkalnice. Tov. Grbec mi je razložil, kako poteka delo v pripravljalnici, veliko pa sem izvedela tudi od ostalih zaposlenih v tem obratu. Prišla sem do tov. Kotnika — obratovod-je tkalnice. Tudi tu so me lepo poučili in zanimivo je bilo opazovati, kako nastajajo različne vrste blaga. Naslednji dan sem z veseljem sprejela novico, da si lahko ogledam laboratorije, saj me je zelo zanimalo, kako poteka delo tu. Najprej sem si ogledala kemijski laboratorij, naslednji dan pa še fizikalnega. Prej si nisem mogla predstavljati, kakšno pomembno vlogo ima laboratorij v neki tovarni. V preostalem času mojega praktičnega dela sem si ogledala še op-lemenitilnico in računalniški center. Računalnik je prevzel veliko dela, katerega so morali prej opravljati ročno in prihranek na času ni mjhen, da še nešteto drugih prednosti ne omenjam. Delo na računalniku se mi je zdelo zelo zanimivo. Zadnji dan mojega »službovanja« sem se seznanila tudi z ureditvijo podjetja in samoupravljanjem. Dnevi v Induplati so hitro minili in nerada sem se vrnila v šolo. Tovarno sem zapustila s prijetnimi vtisi. V teh desetih dneh sem izvedela veliko novega. V šoli smo se precej pogovarjali o našem delu v delovnih organizacijah. Spoznala sem, da večina sošolcev ni imela možnosti, da bi si lahko pobliže ogledali delovne organizacije tako, kot je bilo dano meni. Tovarna Induplati bi bila lahko Zgled ostalim podjetjem, kar se tiče odnosa do praktikantov. Zahvaljujem se vsem obratovod-jem, mojstrom in ostalim zaposlenim v kolektivu, ki so mi posvetih veliko svojega dragocenega delovnega časa in me seznanili s proizvodnim procesom. Helena Burja Tabor, to je prijateljstvo, to je življenje, na katerega čakamo celo leto, je dejal eden od udeležencev Razstava v Bohinju Dne 5. in 6. julija je bil v Bohinju republiški posvet oziroma srečanje starešin Zveze tabornikov Slovenije. To srečanje je že tradicionalno in se organizira vsako leto ob začetku Gozdne šole. To je dvodnevni posvet občinskih in regijskih predstavnikov taborniških organizacij ter predsedstva Zveze tabornikov Slovenije. Tega posvetovanja se je udeležilo 150 starešin ter predstavnikov in okoli 400 obiskovalcev. Na povabilo Republiške konference Zveze tabornikov Slovenije smo na tem srečanju sodelovali tudi mi s svojimi izdelki. Dan pred praznikom, 3. julija, smo se s polno naloženim kombijem odpravili na pot proti Bohinju. Vso pot nas je spremljalo sonce in tudi v Bohinju je bilo nebo kristalno čisto. Ekipa, ki so jo sestavljali tov. Pislak, tov. Dimčeva, tov. Oton ter s pomočjo tabornikov, je šotore hitro postavila. Razstavljeni so bili sledeči izdelki: — šotor Kuhinja, — šotor Bohinj, — WC kabina, — tuš kabina, — kontejner za pitno vodo. Predstavniki taborniških organizacij so bili z našimi izdelki zelo zadovoljni, vendar so imeli nekaj pripomb: — Šotor Kuhinja je za potrebe tabornikov precej velik, menijo pa tudi, da nista potrebna dva baldahina, ampak bi bil eden dovolj. Tudi dno iz plastifiicirane tkanine rti primerno, ker drsi. Zato so predlagali, da bi se ta šotor prodajal brez dna in si dno sami priskrbijo — najboljše leseno. Kuhinja je beige barve, vendar pa so predlagali, da bi bila raj še temno zelena, ker se lepo vklopi v okolje, pa še ostale šotore imajo v tej barvi. Lahko pa bi ta šotor izdelali iz kamuflažne tkanine. — Šotor Bohinj smo tabornikom dokaj uspešno prodajali že letos in menijo, da bi bilo dobro, če bi ga I obdržali v kolekciji tudi naslednje leto, ker je zelo prostoren in je vanj možno namestiti pograde. — Pni kontejnerju za pitno vodo se jim zdi cena previsoka in jih zanima, če je možna cenejša izvedba (možnost prenosa in ročaji iz blaga). — Tuš in WC kabino že poznajo in so z izdelkom zelo zadovoljni — motijo jih le dolgi roki dobav. V ponedeljek, 7. julija, pa bi morali razstavljene izdelke pospraviti. To pot nam jo je vreme močno zagodlo. Z odpravo v ponedeljek torej ni bilo nič. Preostala nam je torej le možnost, da se tja odpravimo v sredo. Zjutraj se je vreme še nekako držalo, toda bolj smo se približevali cilju, bolj je v nas naraščal nemir. Toda še vedno smo upali. Upanje je bilo že kmalu poteptano v luže, saj je v Bohinju deževalo kot za stavo. Z močno voljo in kljub slabemu vremenu veseli, smo začeli s podiranjem. Ob koncu smo bili tako premočeni, da bi nas tudi dobra volja ne obdržala pokondi, če ne bi bilo v taboru prijazne kuharice, ki nas je postregla z vročim čajem in pogreli smo se ob nepogrešljivem velikem zidanem štedilniku. Marinka Hribernik Komisija za delovna razmerja ! DSSS razpisuje 1 štipendijo za šolanje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — tekstilno tehnološka smer 2 štipendiji za šolanje na Ekonomski fakulteti 3 štipendije za šolanje na Ekonomski srednji šoli Prošnje sprejema kadrovska služba. ZAHVALA V mesecu juniju se je v prometni nesreči huje poškodoval naš sodelavec Franc Kurent. Potrebni so bili zahtevni medicinski posegi, vsled česar je bil prepeljan v ljubljanski Klinični center. Od tam nam je pred časom poslal pisemce s sledečo vsebino: Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so me v času mojega zdravljenja obiskali v Kliničnem centru v Ljubljani, se iskreno zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem dr. Mariji šiška in viš. med sestri Majdi Škrinjar. Vse v podjetju lepo pozdravljam. Franc Kurent KOLEKTIVNI DOPUST Vzdrževalci pa pri delu Pri delu v tkalnici Tkalnica — statve so bile potrebne temeljitega »pregleda« Mikalni stroj v predilnici Največ vrveža je bilo v ključavničarski delavnici Elektrikar pri popravilu predilnega stroja Prazni predilni lonci obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. PEJIČ MIJO, not. transport v tkalnici, vstopil 27. 6. 1980, 2. KOROŠEC MATJAŽ, električar, vstopil 14. 7. 1980. Izstopi: 1. KONCULIČ MILENKO, transportni delavec, izstopil 4. 6. 1980, 2. ŠTREKAR JANEZ, barvar, izstopil 16. 6. 1980, 3. OBREZA ANGELA, sukanje, upokojena 30. 6. 1980, 4. SMREKAR JUSTINA, adjusti-ranje, upokojena 1. 7. 1980, 5. SALIHI REDŽEP, čiščenje strojev, izstopil 8. 7. 1980, 6. URBANIJA DRAGO, električar, izstopil 9. 7. 1980, v JLA, 7. ULČAR MARIJA, adjust. tkanin, upokojena 21. 7. 1980, •8. BRAUHAR Antonija, tkalka, upokojena 31. 7. 1980, 9. LAMBERŠEK DANA, tkalka, upokojena 31.7. 1980, 10. STARIN VIDA, prevoz materiala, upokojena 31. 7. 1980. TOZD KONFEKCIJA: Vstopi: 1. KOŠČAK ZLATKO, del. v težki konf., vstopil 9. 6. 1980, iz JLA, 2. OMOVŠEK JANEZ, krojilec, vstopil 12. 6. 1980, 3. SLAPNIK JANEZ, konf. šivalec, vstopil 17. 6. 1980, 4. BENDA PRIMOŽ, kov. konstuk-cije, vstopil 23. 6. 1980, iz JLA, 5. ČRNIČ DARKO, kov. konstuk-cije, vstopil 1. 7. 1980, 6. HRIBAR JANEZ, ceradni oddelek, vstopil 1. 7. 1980, iz JLA. Izstopi: 2. ROGAN JOŽE, kov. konstr., izstopil 28. 5. 1980, 3. ing. VIDENŠEK ANTON, obratov. težke konf., izstopil 13. 6. 1980, 4. MIČETIČ BRANE, varilec v obr. konstr., izstopil 13. 6. 1980, 5. OMOVŠEK JANEZ, krojilec, izstopil 13. 6.1980, TOZD MALOPRODAJA: Vstopi: 1. LONČAR Marija, vajenka, vstopila 10. 7. 1980. Izstopov ni bilo. TOZD Restavracija in počitniški domovi Vstop: 1. OPALIČKI ZDENKO, vstopil 25. 7. 1980 (točenje in prodaja pijač). DELOVNA SKUPNOST — pripravnik, vstopil 14. 7. 1980. SKUPNIH SLUŽB Izstop: Vstop: 1. OREŠNIK KRISTINA, čiščenje 1. MALI MARJAN, strojni tehnik prostr., upokojena 9. 6. 1980. POROČILO O GIBANJU OD ZA MAJ IN JUNIJ 1980 Vrednost točke za meseca maj in Povprečno izplačani osebni do-junij 1980 je ostala v isti višini, in hodka so se gibali sledeče: sicer v bruto vrednosti din 0,065. maj junij TOZD Proizvodnja TOZD Maloprodaja TOZD Rest. in počit, domovi TOZD Konfekcija Delovna skupnost skupnih služb din 6.834.— din 8.070.— din 7.829,— din 6.674.— din 9.151,— din 6.837,— din 8.261,— din 7.636.— din 6.822,— din 10.430.— Pregled osebnih dohodkov za me- nih pogojih in polni oceni zahtevno-sec maj in junij za delo v polnem sti del oz. nalog: delovnem času, ob normalnih delov- maj 1980 junij 1980 Razred Q > o S h p TOZD Malop. TOZD Rest. TOZD Konf. DSSS TOZD Proizv. TOZD Malop. TOZD Rest. TOZD Konf. c0 to to P 4500—5000 5 30 5 9 6 26 5000—5500 36 40 5 41 36 5500—6000 90 1 53 9 113 2 37 7 6000—6500 117 2 41 14 91 1 3 49 5 6500—7000 111 2 2 33 15 102 3 1 37 7 7000—7500 62 14 6 21 6 53 2 7 28 10 7500—8000 20 1 3 14 13 21 10 2 9 15 8000—9000 32 2 2 13 20 33 3 3 20 15 9000—10000 28 1 8 14 27 2 8 25 nad 10000 15 3 2 14 53 24 3 1 16 70 Skupaj 516 22 19 267 154 514 22 21 266 154 naj nižji OD 4657 6923 5712 4668 4557 4579 8288 5794 4666 5642 najvišji OD 14967 14250 13304 23865 21872 15701 13948 13724 23046 20713 povprečni OD 6834 8070 7829 6674 9151 6837 8261 7636 6822 10430 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU JUNIJU 1980 TOZD štev. zaposl. Izost. radi bolezni v % Izost. radi nesreč v '/2 1: 11 11 Izost. radi spremstva v "'n Izost. radi noseč, in por. v % Izost. radi pod. por. dop. v % Skupaj v % Skupaj izpl. ure sintet. vlaken 531 5,82 0,15 0.70 0,07 0,94 1.13 8,81 8.605 Indust. prod. 23 1,69 1,94 0,17 — 4,35 8,15 328 Restav. in domovi 21 2,48 2,67 0,38 — 3,81 9,34 343 Konfekcija 280 6,23 0,19 1,48 0,30 1,86 2,48 12,54 6.460 Delovna skupnost skupnih služb 156 2,36 0,36 0,25 0,36 1,06 4,89 1.404 Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠE-VIČ, Ana LAJEVEC (urednik), Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIč, Ingo PAŠ, Alojz PUŠLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Anton VIDENŠEK, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. apnila 1974).