PoStrrtns plačana v gotovini Leto XXI., št. 257 Ljubljana, sobota 2. novembra 1940 Cena 2 Din upiavmsivo. Ljuoijana, Knatljeva o — Telefon štev 3122. 3123. 3124, 3125. 312b Lnseratru oddelek: LjuDljana, Selen-burgova ul — Tel 3492 tn 3392 Podi uznica Maribor: Grajska trg št 7 — Telefon 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-lifina št 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. Uredništvo: ujubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; MariDor, Grajski trg št 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Jugoslavije Službena Izjava naše vlade o stališču Jugoslavije z ozirom na italijansko-grški spopad Beograd, 1. nov. AA. Še pred začetkom sedanje vojne v Evropi je Jugoslavija dosledno izvajala na Balkanu in v Podunavju konstruktivno politiko miru ter storila vse, da predvsem ustvari dobre in prijateljske odnošaie 7. vsemi sosednimi državami, zlasti pa s sosednima velesilama Nemčijo in Italijo. Ko je izbruhnil spor med velesilami, je Jugoslavija takoj proglasila strogo nevtralnost, ki ni slonela na ničemer drugem kakor na spoštovanju njene neodvisnosti in varnosti njenih meja. Z lojalnim izvajanjem take politike je Jugoslavija najboljše služila interesom svojega naroda, po drugi strani pa je popolnoma zadostila svojim dolžnostim korektnega sosedstva, zaradi česar je tudi takoj dobila kategorična in odkrita priznanja Berlina in Rima. Poslednji spor med Italijo in Grčijo, ki ga Jugoslavija globoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih odnošajih z obema državama, je prenesel vojno tudi na Balkan in razumljivo je, da mora Jugoslavija na novo nastali položaj obračati čim vee pažnje in uporabiti vse svoje sile, da obvaruje mir. Glede na svoje dosedanje zadržanje Jugoslavija upa. da z nadaljnjimi razvoji dogodkov na Balkanu njeni interesi ne bodo ogroženi od nobene strani. il »Turčija proučuje položaj Govor državnega predsednika ob otvoritvi narodne skupščine — Turčija bo ostala še dalje nevojujoča se država, ©stala pa bo tudi zvesta prijateljem in zavez-nikom — Poudarek prijateljstva z Rusijo Ankara, 1. nov. p. Za današnji govor predsednika turške republike Izmeta Ine-nija je bilo veliko zanimanje ne samo v Turčiji, temveč po vsem svetu, ker so pričakovali, da bo predsednik turške republike ob tej priliki obrazložil stališče Turčije glede na italijansko-grško vojno. Predsednik turške republike Izmet Ine-ni je imel svoj govor ob 15. ob priliki otvoritve novega zasedanja velike turške narodne skupščine. Ankara. 1. novembra. AA. (Anatolska agencija) Predsednik turške republike Izmet Ineni je imel danes popoldne govor o turški zunanji politiki in je med drugim rekel: »Vojna v Evropi traja že 14 mescev z naiveč.io srditostjo. Njen razplet ustvarja možnost, da se tragedija razširi tudi izven Cvrope in da zavzame obliko svetovno vojne, svetovnega požara. Izgleda, da se bo vojna nadaljevala še dolgo časa. Nemogoče je. da nam ne bi bilo žal teb mračnih izg'edov in da ne bi vzeli na znanje z največjim obžalovanjem in ogorčenostjo to nazadovanje civilizacije Naša država ?e je prebila skozi te težke čase in ni pretrpela škode, ker je zedinjena okrog svojega ideala neodvisnosti in varnosti. Pri zadnjem zasedanju sem vam prikazal naše stališče pred vojno. Od tega časa naprej v naši zunanji politika ni nastala od strani naše republike nobena sprememba. Prvi in osnovni razlog temu je. da je ta politika stalno slonela na naši politični neodvisnosti in na naši politični nedotakljivosti ter da ni šla za nobenimi ambicioznimi cilji, ki se menjajo že po teku dogodkov. Naša vlada je večkrat izjavila. da Turčija ne more prepustiti niti pedi svoje zemlje, a prav tako ne želi niti pedi tuje zemlje. Nobena država naj ne smatra, da je kakor koli ogrožena od naše politike. Prav tako nam ne more nihče zameriti, če hočemo v polni meri ohraniti svoje pravice. Naše stališče ne-vojskujoče se države ne more biti ovira ra ohranitev normalnih odnosov z vsemi državami, ki kažeio isto dobro voljo in ki jo tudi izvajajo. To stališče nevoj^knjoče se države izključuje brez izjeme kakršno koli udejstvovanje v vojnih merah enih proti drugim iz našega ozemlja ali iz naših pomorskih posesti. Poudarjam, da bomo mi odločno in popolnoma še naprej to izključili in da se v vojni ne bomo udej-stvovali. Nadaljnja vojna v poslednjem času ie zavzela obseg, ki je vreden naše pozornosti zlasti zaradi tega. ker so se vojujoče se strani začele posluževati novih izgovorov. Naša prijateljska in sosednja Grčija je danes na nesrečo potegnjena v vojno. i - Mi ravno sedaj proučujemo skupno z našo zaveznico Veliko Britanijo položaj, ki je zaradi tega nastal. Upamo, da bodo politična načela, o katerih sem vam zgoraj govoril, služila za to, da zavarujejo našo varnost v bodočnosti, kakor so tudi dose-daj obvarovala našo državo pred strahotami vojne. V krizi, ki jo preživlja svet, se razvijajo naši odnosi s sosednjimi, kakor tudi z oddaljenimi državami povsem normalno Naši odnosi s Sovjetsko Rusijo so polni zaupanja. Ti odnošaji, ki so stari skoraj že 20 let, so naleteli na gotove težave, ki pa se ne morejo pripisati nobeni izmed naših dveh držav. V zadnjem času ) so postali ti odnošaji ponovno prijateljski in pomenijo sedaj dejstvo, ki je samo po sebi izrednega pGmena. Naši dve dr-avi sta dolžni, da nadaljujeta s takimi odnošaji ne glede na druge vplive. Prepričani smo. da bo ta politika jutri prav tako plodna za obe strani, kakor je bila i včeraj, ter da bo služila le interesom obeh držav in nobenemu ne bo povzročila škcde. Možno je in tudi verjetno, da je pred nami še dolga doba trpljenja za vse človeštvo. V tem času bomo ostali budni napram vsemu, kar se tiče naših življenjskih interesov, ter ostali tudi zvesti našim prij.?tr'jrtvcm in našim zaveznikom. V trenutku, ko se Anglija v takih prilikah in herojski borbi bori za svoj obstanek. smatramo za svojo dolžnost izjaviti, da so zavezniške vs«i, ki nas družijo z njo, čvrste šn neomajne. Angleš&i gstaeral pri kensfu Ankara, i. novembra. AA. i Anatolska agencija.) Predsednik turžke republike Isrnet Ireni je včeraj sprejal v avdienci generala Arthura Smilsa, šefa generalnega štab; anglcSke oborožene sile v Sre njem vzhodu. n.Asaglija mora pokazati, kaj misli in zmore" Carigrad. 1. nov. j. (CBS) Turška av- nost nestrpno pričakuje vesti dn ie b; a britanska garancija Grčiji že i premenie-na v dejanja. Po mnenju turških krocov v Carigradu bi morala Ve ika B i anila takoj zasesti strategično važne točke na grški obali in to še poprei Dreden bodo Italijani pričeli z večjimi vojaškimi operacijami proti Grčiii. V tem smislu se ie izrazil tudi turški ooslanee Jalčin v lis+u »Yeni Sabah«. Jalčin ie na sovražnimi lovskimi tormacijami ter se r njinu spoprijelo Na^a lovska lcta'a so sestrelila 7 sovražnih letni Verjetno sta bi!; sestreljeni še dve sovražni letali. Tri naša letala se rušo vrnila v svoja oporišča Sovražne letalstvi' |t iz v» čilo na p-.'d na letališče pr Mannar ki Pri tej priliki so bili trije ranjen n ed-i. mrte\ G notna škoda ji majhnj V Vzhodni Afrik: je sovražno letalstvc napadle Ad Gftla Skoda je majhna Tnj«. d-.mač:n; sc bi!: ranjeni Izvršen je bii napad >ovražncga letalstva na Agordat brez posled.c. Sovražna letaila so vrgla več bomb na Neapelj. Od teh bomb je bilo nekaj zažigaln-h Bilo je nekaj gmotne škode pri Bagnoliu in Takuanu. Življenje je izgubila ena oseba, pet pa jih je bilo ranjenih. Atene, i. novembra. AA. (Atenska agencija) Službeno poročilo grškega vrhovnega poveljstva se glasi: V pokrajini Epiru smo odbili operativno gibanje sovražne pešadije in motoriziranih oddelkov. Sovražnik je imel izgube. Ujeli smo nekaj, italijanskih vojakov. V teku včerajšnjega dne je naše letalstvo bombardiralo sovražno ozemlje. Prišlo je do letalskih bitk, v katerih je bilo sestreljeno eno sovražno letalo, drugo pa poškodovano. Ves včerajšnji dan je bilo naše letalstvo aktivno. Naše pomorske sile so uspešno bombardirale več knkor eno uro desno krilo sovražne fronte Prodiranje v dveh smereh Rim, 1 nov AA (Štefani) Posebni vojni dopisnik agencije Štefani objavlja sledeče oedatke o gibanju italijanskih čet v Grčiji: Italijanske čete napredujejo na gr§kem ozemlju v dveh pravcih in to v pravcu Argikostroide in v pravcu Janine v pokrajini Korče pa v pravcu Florine. Janina ie oddaljena od meie 40 km Od Janine se spuščajo oota v pravcu na Atene, od Florine oa se začne pot v Solun, ki ie dolga 150 km. Italijanski listi objavljajo poročila o operacijah na podlagi poročila g'avne?a štaba italijanske vojske in na oodlaei oo-ročil svojih posebnih dopisnikov »Mes-saggero« piše. da italiianske čete stalno napredujejo kljub slabemu vremenu, ki traja neprenehoma. In kliub slabim potom in mostovom, ki so iih Grki pri umiku spustili v zrak Dopisniki l:stov poudarjalo. da so vsi grški pokreti dos">dai imeli obrambni značai in da nudiio umikajoči grški oddelki močan odpor Prebivalstvo Dričakuie italiianske čete oovsod z navdušenjem, zlasti oa v Camuriii. kjar je naseljeno po večini albansko prebivalstvo. Prvi napadi na Solun, Tirano in Drač Atene, 1. nov. p. (At. ag.) Danes je bil v Atenah in v Pireju dvakrat dan znak za letalski alarm. Slišati je bilo močno streljanje protiletalskih topov, vendar pa sovražnih lei«1 nad Atenami ni bilo videti. Danes je bil izvršen tudi prvi italijanski letalski napad na Solun, kjer je bil šestkrat alarm. Italijanska letala so dalje danes bombardirala Lariso in Krf Bilo je nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Atene, 1. nov. p. (At ag.) Grška letala so skupno z angleškimi letali danes dopoldne poletela nad Albanijo in so bombardirala vojne cilje v Tirani. Draču in Santi Quaranti. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Prvi angleški napad na Neapelj London. 1 novembra AA (Reuter). Manjši oddelek angleških bombnikov je izvršil preteklo noč naraci na N*eape' i. Vsa angleška letal? so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča ceste Rim, 1. novembra. AA (Štefani). Posebni poročevalec agencije Štefani poroča z grškega bojišča: Eno od iznenadenj. na katero so naletele italijanske čete ki naprednih 10 v Epiru, je bila ugotovitev, da v tej pokrajini ni takih potov, na katere so navajene italijanske čete in ki so jih bili Ital\iani zgradili pc vsej Italiji Italijanski inženirski oddelki delajo brez p.estanka in popravljajo mostove ter gradijo ceste, po katerih bo šla glavnina motor z.ranih edinic Tudi bojni vozovi, čeprav se morajo kretati skozi vodo in blato krepko pomagajo pri napredovanju pešadije Vojne cone v Albaniji Rim. 1 novembra. AA. (DNB) Italijanski službeni list je obiavil dekret duceia. po katerem se na teritoriju Albanije pra-glaša za operativne kr*-? Argiiokastro, Ko-rino. Berat. Valonr;. Elbasano. Tirano, Drač in pomorsko pokraimr meo ustjem reke Bojane in Matje kakor !ud vse pokrajine italijanske posesti na katere se te odredbe morejo nanaša'i Angleški kapital v Grčiji Stockholm, 1. nov. AA. (DNB) »Nevra Rewues« piše, da angleški kapital v Grčiji dosega vsoto 510 milijonov mark. Angleški trgovski kapital, ki je investiran v Grčiji, kontrolira ves promet v Grčiji. Prav tako so pod kontrolo angleškega kapitala vsa vodna pota, grška električna industrija in en milijon 800 ton grškega brodovia. Kralj Zogu se seli v Ameriko Amsterdam, 1. nov. AA. (DNB) »Dailv Sketch« je izvedel, da namerava bivši albanski kralj Zogu s svojo rodbino in svojim spremstvom zapustiti Anglijo in se preseliti v Zedinjene države. Kakor se sliši. bo albanski kralj kupil svojo jahto. Angleška poročila o bojih v Afriki Kairo, 1. nov. j. (Reuter) Poveljstvo angleških čet na Bližnjem vzhodu poroča: V noči od 30. na 31. oktobra se je neka angleška patrulja v zapadni puščavi spopadla s sovražnim odredom. Sovražnik je iz spopada odnesel nekaj izgub, dočim na angleški strani ni bilo niti mrtvih niti ranjenih. Do večje aktivnosti patruljnih odredov je prišlo tudi v Sudanu, kakor javlja zadnji komunike britanskega vojnega poveljstva. Na frontnem sektorju pri Ka-sali je neka italijanska patrulja v torek napadla neko sovražno oskrbovalno karavano. En sovražnik je bil pri tem ujet. Sovražne izvidniške čete, ki so bile na sektorju ob Modrem Nilu že v začetku tedna uspešno napadene od angleških edinic so se morale še nadalje umakniti s svojih položajev. S fronte v Keniji kakor tudi iz Palestine ni ničesar novega poročati. Laval o nemško- francoskih pogajanjih Izjava novinarjem v Parizu — ,,Ozračje vljudnosti in medsebojnega razumevanja" — Hitler in Peta in F®riz, 1. nov. j- (DNB) Po svojih razgovorih s predstavniki Nemčije je francoski zunanji minister in namestnik ministrskega predsednika Laval podal sinoči predstavnikom tiska v Parizu izjavo v kateri je med drugim naglasil: »Razgovori s predstavniki Nemčije ob priliki drugega mojega bivanja v Parizu so se vršili v atmosferi vljudnosti in v duhu medsebojnega razumevanja, kar se mora smatrati po dobi poraza za neobičajno ugodno. Seveda je pa še zelo dolga pot do končne ureditve vseh visečih vprašanj. Jasno je, da ni mogoče v nekaj dneh in niti v nekaj tednih popraviti vso storjeno škodo in spet pozidati vse razvaline, ki jih je pustila za seboj vojna. O obeh sestankih, ki sem jih imel v Parizu, mi bodo ostale v spominu zelo dramatične slike. Ko sem videl, kako je maršal Petain sedel v razgovoru nasproti kanclerju Hitlerju. tedaj sem razumel da je mogoče usodo obeh naših narodov urediti tudi na drugačen način, kakor pa samo z orožjem. Francija se bo v bodoče vedela čuvati pred vmešavanji od zunaj ter bo umela popolnoma nevplivano in svobodno prevzemati odgovornosti za svoja dejanja.« Francosko zagotovilo ameriški vladi Bern, 1. nov. j. (SDA) Švicarski list »Tribune de Lausanne« poroča iz Wa-shingtona, da je francoski poslanik v Ze-dinjenih državah izjavil podtajniku zunanjega ministrstva, da je prejel iz Vichyja formalna zagotovila, da v pogajanjih med Francijo in državama osi ni govora o kakih odstopitvah francoskih posestev na zapadni zemeljski polkrogli Nemčiji ali Italiji za pomorska ali letalska oporišča. Francoski noslanik je naglasil, da je v imenu francoske vlade pooblaščen izja-viL. da Nei ia doslej Franciji ni predložila nikakih formalnih mirovnih pogojev. Položaj v francoskih kolonijah Vichy. 1. nov. i (Havas). Preko angleških in ameriških radijskih postai so se razširile vesti, ki napačno slikajo Dolo"aj v nekaterih francoskih kolonijah, v orvi vrsti na otoku Martiniku in Gvadelupu. Francoska vlada ie zaradi tega v četrtek zvečer Dreko francoskega radia razglasila, da je treba smatrati Doložai v omenjenih dveh francoskih koloni i ah za Dovsem normalen. Guvernerja cbeh teh francoskih otokov sta še v teku zadnjih 48 ur poslala v Vichv službene brzojavke 2e to d j-stvo v polni meri zadostuie za doka? da ne more biti nikakega eovora n orix'iu-čitvi teh dveh francoskih prrkom rskih posestev k ilegalnemu pokretu generala de Gaulla Laval spet v Vichyju Vichy, 1. nov. br. (SDA) Podpredsednik vlade in zunanji minister Laval se je danes vrnil iz Pariza v Vichy. Amerika smatra Rusijo za prijateljsko državo Polemika o prodaji blaga Rusiji, ki ga morda potem pošilja dalje v Nemčijo — Hullove izjave Washing«»n, 1. nov. j. (A. R.) Republikanski kandidat ca predsedniško mesto Willikie je v svojem zadnjem volilnem govoru očital vladi, da dovoljuje izvoz vojnih produkcijskih potrebščin preko Sovjetske Rusije, od koder se z njimi oskrbuje Nemčija. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki ameriških in tujih listov vprašali zunanjega ministra Hulla kaj ima pripomniti k Willkiejevi trditvi, da se je dovolil izvoz orodnih strojev iz Amerike v Rusijo, ki je prijateljsko naklonjena Nemčiji. Hull je odvrnil, da vlada Zedinjenih držav prodaja pač vrsti tujih držav razne svoje izdelke, ki jih ne potrebuje v lastni obrambni organizaciji. Od vlade ni mogoče zahtevati, da bi pri vsaki kupni pogodbi poprej natančno preiskala, čemu se bo detično blago prav za prav uporabljalo. Sicer pa je na to vprašanje nedavno odgovoril sam Roosevelt rekoč, da treba Rii>iji kot prijateljski državi pač pustiti dOst«>p na vsa ameriška tržišča Hull ostane, četudi zmaga Willkie ? Washington, 1. novembra. AA. (Štefani) Nekateri ameriški listi potrjujejo vesti da bo sedanji zunanji minister Hull ostal na svojem položaju tudi v primeru, če bi bil izvoljen \Villkie. 50.000 letal letno Wa«hington, 1. nov. AA. (Reuter) Predsednik Združenih držav Roosevelt je na konferenci s predstavniki tiska izjavil, da je možno, da se začne z izvajanjem novega načrta za proizvodnjo ameriških letal, čim se bo sestal ta mesec kongres po predsedniških volitvah. Novi program bi bil izdelan tako, da bi omogočil izdelavo 50.000 letal na leto. Kretanje ameriške mornarice New York, 1. nov. j. (AR.) Po informacijah »International News« so v četrtek štirje ameriški rušilci zapustili luko Por-toriko ter odpluli v neznano smer v južnem pravcu. Prav tako so večji oddelki bombnih in lovskih letal krenili v neznano smer. Willkie obljublja še večjo pomoč Angliji Washington, 1, nov. br. (Reuter) Kandidat za prezidenta VVendell VVillkie je govoril na zborovanju v Wallingtonu. Izjavil je med drugim, da bo, če bo izvoljen za prezidenta. storil vse, da se bo produkcija vojne industrije v Zedinjenih državah v čim krajšem času pospušila do skrajne mere in da bi Anglija čimprej prejela vso pomoč, ki se je lahko nadeja od Zedinjenih držav. Kar je storil prezident Roosevelt, je po njegovem mnenju vse premalo. Klirinški promet med ameriškimi državami Washington, 1. novembra, j. (AR). Na tiskovni konferenci so predstavniki ameriškega in tujega tiska zastavili zunanjemu ministru vprašanje, ali so resnične vesti, da se namerava vlada Zedinjenih držav v trgovinskih odnešajih z južnoameriškimi republikami poslužiti klirinškega sistema ter se zateči k sistemu obračunavanja po nemškem vzorcu Minister Hull je na to vprašanje odvrnil da je že pred več mesci naglasil, da so se kat posledice vojne pojavile kaotične preusmeritve v svetovni trgovini ter v kreditnih odnosih ter da se mora zdaj tudi Amerika pod silo razmer oprijeti vsake začasne zasilne reš;tve, od katere si lahko obeta kolikor toliko normalno nadaljevanje poslovnega življenja. Sistem zamenjave blaga, ki bc uveden v prometu med Zedinjenimi državami in latinsko Ameriko, je sicer po sebi nezdrav, je dejal Hull, vendar bo pomagal iz stiske. Pred prelomom med Rumunijo in Anglijo Angleški poslanik z vsem osobjem bo te dni odšel iz Bukarešte — Ostri ukrepi proti sabotaži v gospodarstvu Bukarešta, 1. novembra. AA. (DNB). Tukajšnji poučeni krogi trdijo, da bo angleški poslanik zapustil Bukarešto z vsem osebjem v teku prihodnjih dni. Angleška vlada se je pred nekaj časa že odlločila, da odpokliče svojega predstavnika, toda rok odhoda je bil prepuščen podaniku v Bukarešti. Istočasno z osebjem poslaništva bodo iz Bukarešte odpotovali tudi vsi Angleži, ki še prebivajo v Rumuniji. Teh Angležev je le še mala Med njimi 90 tudi zadnji angleški novinarji. Skupno z Angleži bodo zapustili Rumunijo tudi člani tako zvanega poljskega poslaništva, ki je še vedno v Bukarešti. Angleži in Poljaki bodo odpotovali delno v Bolgarijo, delno v Turčijo, odkoder bodo odpotovali po najkrajši poti v Anglijo. Bukarešta, 1. novembra j. (Štefani). Predsednik rumunske viade general Antone-scu je podpisal zakonski dekret za pobi- janje trgovinske, industrijske in finančne sabotaže. Vsa sabotažna dejanja v teh panogah se bodo kaznovala s prisilnim delom od 5 do 25 let ter z zaplembo produkcijskega, odnosno trgovskega blaga. Minister za narodno gospodarstvo bo lahko v primeru sabotažnih dejanj postavilo svoje organe v upravo prizadetih industrijskih podjetij. Romunski demantiji Bukarešta, 1. nov. AA. (Rador). Mornariško ministrstvo demantira vest. da je nekemu diplomatskemu kurirju izginil na rumunski ladji diplomatski kovčeg. Bukarešta, 1. nov. AA. (Rador). Demantira se vest. ki pravi, da ie ustavljen rumunski pomorski promrt s Turčijo. Pomorski promet med Rumuniio in Turčijo ni ustavljen in se redno vrši. Nemška vojna poročila Napadi na Anglijo se nadaljujejo kljub neugodnemu vremenu, ki je prisililo Angleže, da so ustavili polete nad Nemčijo — Potopljene ladje I Kdo je kriv francoskega poraza Vfcfay*kl poročrr*ec budfcnpeštanskega vladnega »Peeter Llojndc poMlja mojemu Hstu dopis o vprašanju krivde za francoski poreč, kakor se o njem razpravlja ▼ francoski Javnosti ki francoskem tiska. Poročevalec piše med drugim: V francoskem javnem mnenja M gtede odgovornosti sa francoski poraz kažejo deljena mnenja Opaziti je delovanje propagande ki hote vso odgovornost zvreči na generalni štab in na vojaške kroge, da M se tako krivda politikov Bdela manjka. Tako se na primer v listih pojavljajo članki, Id pod videzom strokovne analize poteka vojne, riastl pa operacij v maju in juniju, rvračajo vno odgovornost aa poraz na itsspoaofcnost vojaškega vodstva. Vzporedno pa ae tudi vojni krivd, ki so Zbežali v Ameriko, propagandno udejstvujejo v tem smislu v ameriškem radiju in ameriških listih. Tako je na primer bdvši letalski minister Pleme Oot pred kratkim naprtil največji del odgovornosti za poraz na marSala Fetalna in generalni štab. Vemo pa, je dejal Cot da bodo skušali vo-jački krogi prevaliti v riomskem procesu vso odgovornost na politike, kakor se je to fte zgodilo nekoč v snanem Drejrfuaso-rem procesu. Te Ootove Izjave so v vfchyjskSh vtad-rrfh krogih vzbudile največjo nevoJjo. Vojni minister je tudi formalno protestiral proti tak&iim poskusom zvračanja vse krivde na vojaške kroge. Dejal je, da so samo rasne opustitve prt.i ti kov spravile obarožene sile v neugoden položaj, saj je na drugi strani tudi od nasprotnika priznano dejstvo, da so se francoski vojaki hrabro borili. V tej zvezi objavljajo v Vi-chyju nekaj novfti podatkov o razmerju sil, ki so si ob nemški majski ofenzivi stale nasproti. Francoska vojska je razpolagala v maju z 91 divizijami. Nasproti tram motoriziranim o klopnim francoskim divizijam pa je stalo na nemški strani 10 oklopnih divizij, tcda pri tem je treba upoštevati da je bila udarnost in zasedba nemških oklepnih divizij trikrat večja od francoskih, tako da je bilo razmerje teh sil kakor 30:3, ne pa samo 10:3. Glede letalskih sil ugotavljajo sedaj, da je imela Francija v maju letošnjega leta na razpolago 400 bombnikov, od katerih pa je bilo le dobrih 100 modernih in res uporabnih, ter 420 lovskih letal. Iz teh podatkov — pravi na koncu poročilo budim peštinskega lista — bi ae dalo torej sklepati, da so bile največje pomanjkljivosti predvsem v pogledu vojne industrije. O tem bo seveda zadnjo besedo spregovorilo domsko sodišče, toda javno mnenje zahteva popolno pravičnost v postopku. Zanimivo je, da se nekateri Tisti pndč oglašajo z zahtevo po smrtni kazn4 za glavne krivce. BELEŽKE Berlin, l. nov. AA. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Posebno neugodne vremenske prilike so angleško letalstvo primorale, da opusti vsako aktivnost. Nemško letalstvo pa je kljub temu nadaljevalo z napadi na London in druge vojaško važne cilje v južni in zapadni Angliji. V jugozahodnem delu Londona je nemško letalstvo bombardiralo železniške naprave in velike tovarne, v katerih so nastali požari. V Birminghamu in v južnem delu Bristola so bile uspešno bombardirane tovarne za oboroževanje. O priliki napada na neko skladišče mu-nicije za pa dno od Londona je zletelo v zrak več skladišč municdje. Zaradi poškodovane proge se je iztiril neki brzovlak. Pri ostalih napadih na angleška letališča so bila zadeta skladišča ln barake. Večje število angleških letal, ki so bila na tleh, je bilo napadeno s strojniškim ognjem in močno poškodovano. V zapadno-i rskih vodah Je bila potopljena neka angleška tovorna ladja s 6.000 tonami. Na jugovzhodni angleški obali je neki nemški bombnik razpršil neki angleški konvoj. Na zahodni norveški obali je bilo v letalski bitki sestreljeno sovražno letalo tipa »Lokhead-Hudson«. Ladja za pobiranje min je sestrelila v istem odseku neko drugo angleško letalo. Nemško letalstvo ni izgubilo nobenega aparata. Razpršen konvoj Berlin, 1. nov. j. (DNB) Tekom včerajšnjega dopoldneva so nemška letala napadla neki sovražni konvoj v severnem Kanalu. Parniki v konvoju so se z manevriranjem skušali izogniti nemškim bombam. Navzlic temu so bombe zadele dva parnika ter ju hud velika. Prav tako se je izlila reka Sana pri Pri jede ru ter je poplavila tudi nekaj delov mesta ob svoji strugi. Beograd, l. nov. p. Iz Banjaluke poročajo, da so v treh srezd vrbaske banovine nastale velike poplave, ki so ponekod naravnost katastrofalne. Senzacionalna aretacija v Zagrebu Zagreb, l. nov. o. Iz pisarne hrvatskega bana so objavili nocoj naslednje sporočilo: »Zaradi nedovoljenega povišanja cena mleka je bQa »drejena aretacija Ivana Geržlča, ravnatelja Zveze mlekarskih zadrug Go»pod»f*fce sloge v Zagrebu.« V zveea s tem je bil obenem objavljen komentar, ki pravi, da bo banska oblast vedno posvečala posebno skrb za redno preskrbo zagrebškega mesta z mlekom. Policija je uvedlo preiskavo proti vsem lastnikom prodajalnic. ki so nedovoljeno m kljub osebnim prepovedim povišali ceno mleku. Proti nJim bodo postopale pristojne oblasti z vso strogostjo. Uporabljeni bodo tudi ukrepi naredbe o prisilnem bivanju. Vremenska napoved Z«munska vremenska napoved: Pretežno oblačno na severu in delno oblačno na jugu. Verletno bo deževalo v severozahodnih krajih. Angleška vojna poročila Razmeroma majhni napadi v noči od četrtka na petek L°ndon, 1. novembra, j. (Reuter) Uradno poročilo letalskega ministrstva in ministrstva za notranjo varnost pravi, da se je aktivnost sovražnega letalstva nad Anglijo v noči na petek zopet zmanjšala. Bombe so bile vržene v glavnem na vzhodno Anglijo, na London in na neko mesto v srednji Angliji. Vse te bombe pa so napravile le malo škode in tudi število človeških žrtev ni bilo veliko. Nadalje so nemška letala vrgla nekaj bomb na neko naselje ob škotski Obali, toda z malenkostnim uspehom. London, 1. novembra, br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je nocoj objavilo komunike, da je bilo od sinoči do danes zvečer sestreljenih 8 nemških letal. Angleži fo izgubili 7 lovskih letal, vendar pa sta 62 pilota dveh letal rešila Brez poletov nad Nemčijo London, 1. nov. j. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja: Zaradi slabega vremena naše letalstvo v minuli noči nI izvršilo ni-kake operacije, niti proti zapadni, niti proti srednji Nemčiji V včerajšnjih dnevnih letalskih operacijah so letala obalnega poveljstva z bombami direktno pogodila neko sovražno trgovsko ladjo ob norveški obali. Eno izmed naših letal se ni vrnilo na oporišče. Prehrana v zakloniščih London, 1. nov. j. (United Press) Prebivalstvo, ki uporablja 80 kolodvorov londonske podzemeljske železnice kot zaklonišča, bo v bodoče tamkaj prejemalo tudi zasilno oskrbo. Uvedeni bodo posebni vlaki, ki bedo razvažali po teh podzemeljskih zakloniščih čaj, kavo ter razne prigrizke. Kakor se dodatno doznava je bila v nočnem napadu v sredo od nemške bombe zadeta neka velika trgovska palača v središču Lcndona, pri čemer je bilo 150 ljudi podsutlh. Pretežno večino so rešili. V Kanalu obstreljevan konvoj London, 1. nov. j. (Reuter). Danes popoldne so nemški težki topovi s fran^k? obale v Rokavskem prelivu silovito obstreljevali angleške ladje, plaveče skozi ! Rokavsk: preliv. Ko so bile angleške ladje ravno nasproti Dovru so 3 baier.je r em-i škega težkega obalnega tooništva oddale j 6 zaporednih salv proti njim Granate to udarjale kroa in kros parnikov. ki Da so ' pluli dalje v smeri proti zapadu. Nemške topovske baterije so razpostavljene ena pri svetilniku na rtiču Gris Nezu. druga v bližini Calaisa, vzhodno o.i d verskega spomenika, tretja pa približno s.edi m2d obema. Zrak je bil nenavadno čist in je kanonado opazovalo na tisoče ljudi s peč n na kentski obali. Okrog ladij so se dvigali i ogromni vodeni stebri od granatnih eksplozij. Nemško obalno topništvo ie stre-i ljalo skoraj celo uro. Z angleške oba e ni bilo mogoče opaziti, da bi biia katera ladja zadeta. Nemško letalo, ki je iz silne višine vodilo nemško topništvo, je bilo kasneje sestreljeno. Smuts pri južnoafriških četah v Keniji Pretoria, i. novembra. AA. (Reuter) Uradno se poroča, da je predsednik vlade južnoafriške unije general Smuts na obisku čet južnoafriške unije v Vzhodni Afriki. Od Norveške naročena letala izročena Kanadi Stockholm, l. novembra j (SDA) Švedski list »Stockholm Tidningen« objavlja poročila svojega newyorskega dopisnika, ki trdi, da je vlada v Washingtonu izročila Kanadi 26 modernih bombnikov, ki jih je svoječasno naročila v Zedinjenih državah norveška vlada. Trgovski štrajk v Bombayu Rombay, 1. nov. j. (CBS). V znak protesta zaradi aretacije bivšega predsednika indskega nacionalnega kongresa Nehruja so danes vsi trsovci v Bombayu prostovoljno zaprli svoje lokale. Nshru je bil aretiran včeraj v Alahabadu Nehru je bil edsn izmed dvojice indskih ooMtikov ki ju je Gandi poveril z organizacijo »civil_ ne nepokorščine«. Nehru ter n.iegov politični tovariš Vinoba sta imela vrsto proti-vojnih govorov. Vinoba je bil aretiran že pred dnevi. Japonci o namerah USA Po japonski sodbi zbirajo Američani ogromne zaloge vojnega materiala v Vzhodni Aziji — Japonska pogajanja z Rusijo za nenapadalno pogodbo 9 Praznik vseh rajnkih Ljubljana je na posebno slovesen način počastila spomin vojnih žrtev Ljubljana, 1. novembra. Na praznik Vseh svetih se je Ljubljana v polnem številu in nad vse častno oddolžila spominu mrtvih. 2e na vse zgodaj so ulice dobile praznično sliko. Ves tramvajski promet je bil usmerjen proti pokopališču pri Sv. Križu, kamor so minuto za minuto do poznega večera drveli nabito polni vozovi. Na zadnji strani tramvajskih voz so bili pripeti obešalniki za vence, kajti današnji dan je bil vendar praznik krizantem in žalnih rož. Vsa pokopališča so bila odeta s cvetjem, grobovi so čakali obiskovalcev vsi prenovljeni, sveže cbsuti z belim peskom. V slovo in za spomin so tisočere roke žalujočih položile na gomile vence iz smrečja in iz pozno jesenskih rož. Res slikovit je bil pogled na pokopališče pri Sv. Križu že dopoldne. Neskončne procesije ljudi so se vlekle po šmartinski cesti in donašale zmerom iznova šopke rož in zelenja na njivo mrtvih. Dopoldne okrog 11. so se pred šentpe-trsko cerkvijo, pred spomenik cm padlih vojakov iz svetovne vojne, poklonili bojevniki iz šentpetrskega okraja. Impo-zantni spomenik je bil ves cbsut s cvetjem in obdan z gorečimi svečami. Pod žalnim svetilnikom je bil položen velik venec iz smrečja. Okrog spomenika se ~>e zbrala množica občinstva, duhovščina je opravila verske obrede, nakar so združeni zbori zapeli dve žalostinki, ki jih je vsa množica poslušala odkritih glav. Resnost in svečanost tega spominskega trenutka je združila vse prisotne. — Do letos se je prav takšna spominska .svečanost vršila tudi na grobeh žrtev avstrijskega nasilja, ki so bile pokopane na Suhem bajerju. Toda lani so prepeljali njihove izemske ostanke v kostnico pri Sv. Križu in je zato letos svečanost odpadla- V zgodnjih popoldanskih urah so se ulice in ceste v smeri proti Sv. Križu napolnile z množicami brez konca in kraja. Tramvajska uprava je dala na razpolago vse razpoložljive vozove, ki pa vendar niso zmogli navala, šmartinska cesta je bila vsako leto določena samo za tramvajski promet, za vsa ostala vozila pa je bilo mesto v smeri Linhartove ulice. Nepregledna in brezkončna je bila procesija prazničnih obiskovalcev. Pred pokopališčem samim se je razvilo pravcato veliko sejmišče okrog razvrščenih stojnic, ki so jih postavili prodajalci sveč in nagrobnega cvetja. Mnogo pretesni vhcdi na pokopališče so bili vseskozi zatrpani z naroča ječo množico, ki se je potlej v deset- tisočih razkropila po prostranem pokopališču. Ob 3. so pred križem zapeli pevci Hu-badove župe nekoliko žalostink, ki jih je svečano v turobnem razpoloženju poslušalo tisoče in tisoče obiskovalcev. Zares lep je bil pogled na široko razjpotegnjene vrste okrašenih grobov. Krog gomil naših velikih mož so se na debelo gnetle gruče obiskovalcev, tako pred grobovi Cankarja, Ketteja in Murna. Prav tako je bila pred grobom dr. Gregorja Žerjava dolga vrsta čestilcev, ki je občudovala veličastni nagrobni spomenik, ves okrašen z venci in šopki rož. Pred novo zgrajeno kostnico, v kateri počivajo kosti padlih žrtev svetovne vojne skupno z žrtvami judenburških justi-fikacij, je bil izpraznjen velik prostor, okrog katerega' se je v širokem špolirju zbrala množica, da prisostvuje žalni svečanosti. Pred spomenikom na pragu kostnice sta bili postavljeni dve ogromni žari. Poleg razporejene častne čete z godbo, so se zbrale skupine rezervnih oficirjev, oficirskega zbora, Legije koroških borcev, Maistrovih borcev, Združenja do-brovoljcev, bojevniških organizacij in vojnih invalidov. Poleg njih so se postavili številni pevci Hubadove pevske župe. Zvočniki so pren~*",; svečanost, katero je pričela vojaška godba z žaicstinko. Duhovščina s škofom na čelu je opravila cer-svene obrede, nakar je škof dr. Rožman v kratkem nagovoru poudaril pocmen praznika mrtvih, ko se vsi ljudje brez razlike stanov in pripadnosti spominjamo poslednjega konca vseh reči. Spominjajoč se te poslednje resnice, je naglasil žalostno dejstvo, da v tem času spet patfaio življenja na bojnem polju, katerih bridko in junaško smrt bomo čez leta objokovali in se spominjali minljivosti vsega. Vojaška četa je v spomin padlih oddala častno salvo, nakar so združeni zbori pod vodstvom Mirka Premelča zapeli tisto lepo: Oj, Doberdob. žalno svečanost je zaključila godba z žalnim koralom. Kakor na pokopaiišču pri Sv. Križu, so biLa tudi vsa okoliška pokopališča na Viču, v štepanji vasi Dravljah, na Rudniku ves dan oblegana od množic, ki so se v žalnem molku zbirale in gnetle okrog okrašenih grobov. Staro pokopališče pri Sv. Krištofu je bilo opuščeno že lani, pač pa je bilo pokopališče naših zaslužnih mož, Navje bogato okrašeno in obiskano, živahno vrvenje na pokopališčih ni ponehalo do pozne noči. Z mrakm so na grobovih zabrlele tisočere lučke, ki so na svoj način poveličevale praznih mrtvih. Odhrltje spominskih plašč Preporodovcema dr. Gnezdi in Klemenčiču Dopoldne so se zbrali Preporcdvci na grobovih dveh svojih vzornikov dr. Milka Gnezde in L«vra Kiemenčiča ter jima ocikrili spominski plošči, vzidani v spomenika na njunih grobovih. Pietetna svečanost se je izvršila le v krogu Prepo-lodovcev in vojnih dofcrovoljcev, ki so ostali svojima vzornima tovarišema zvesti tudi preko groba, kar so izpričali z današnjo žalno spominsko svečanostjo. Na t^robu dr Milka Gnezde je spregovoril i Srane spominske besede predsednik Starešinske organizacije »Prepcroda« Boris Kccjančič, na grobu Lovra Klemenčiča pa Pre porod cvec in vojni dobrovoljec Rajko Pavlin. Preporodovci so se z današnjo skromno počastitvijo spomina obeh svojih vzornikov obenem oddolžili vsem, ki so šli skozi Preporoclovske vrste v hudih čneh borbe za svobodo domovine. Prepo- rodovca dr. Milko Gnezda ln Lovro Kle-menčič sta bila med idejnimi voditelji predvojne Preporodove mladine, znto je prav, da sta dobila na tak način priznanje od svojih tovarišev. Odkritja obeh plošč se je udeležilo lepo število Preporodovcev in vojnih dobrovolj-cev, ki so se nato skupno poklonili še na grobu Ivana Endliherja v kostnici. Preporod je kakor vsa leta doslej tudi letos okrasil številne grobove svojih umrlih in padlih tovarišev in drugih zaslužnih mož. Novo odkriti spominski bronasti plošči z znaki Preporodovcev - kladivarjev naj poleg ostalih ostaneta svetel simbol nezlomljive vere Preporodovcev v veliko in svobodno Jugoslavijo, za katero so se borili Preporodovci in dobrovoljci ter mnogi žrtvovali zanjo življenje. ?fia srkolskega staroste Dopoldne ob 10.30 so se c'--ni in članice Ljubljanskega Sokola zbrali ob grobu svojega nepozabnega staroste, brata Bogurnila Kajzelja. Na gomilo so položili kito cvetja z jugoslovensko trobojko in prižgali sveče v spomin, nato pa je nnel starosta br. Jazbec na zbrane prisotne pieteten nagovor, v katerem je prikazal sokolske in ob-čečloveške vrline pokojnika. Komaj leto dni je, odkar smo izgubili njega, ki je vo-dii Ljubljanskega Sokola dolgo vrsto let in mu žrtvoval vse svoje živiljenje. Njegovo delo in vztrajnost v sokoiskem poletu nam bo vedno pobuda in vzor S klici Slava! so se Sokoli posilovilii od pokojnega staroste. Nato so se člani Ljubljanskega Sokola odpravili na grob enega svojih največjih sodelavcev in prvega vodje nekdanjega slovenskega sokolstva dr Oražna, kjer je starosta br. Jazbec izrekell nekaj lepih spominskih besed. Na grobu dr. Oražna so imeli skromno, a iskrene hvaležnosti polno svečanost tudi gojenci Oražnovega doma. Sokol I se je spomnil svojih rajnkih i & Tudi letos se je Sf.kol I na Taboru oddolžil spominu svojih pokojnih bratov in sester z žalno svečanostjo, ki je bila danes ob 14. v veliki dvorani nSLOGE« PREMIERA DANES — KINO SLOGA, tel. 27-30 pod vodstvom zborovodje g. H. Svetla Kimovčev >Večerni zvone ln Ferjančlčevo »Tone, sonce tone«. Danes ob 16., 19. in 21. uri VUV^M (}V0|r, BUVMVOMVaM 1U. , ■ I . ---■---— RAZCVETENA BOŽA Fox-film ▼ sepia-koloru Je po soglasni sodbi vseh, ki so ga do sedaj videli, eno največjih filmskih del sploh. — Lepi TVKON POWER, temperamentna in krasna Loretta Young, nenadkriljiva ANNABELLA. — Usodni zapletljaji — ljubezen, nesreča — obup in srečen konec. KINO MATICA, tel. 22-41. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Nekatere ukradene predmete so našli v 32 m globokem bližnem vodnjaku. Orožniki razčiščujejo zadevo. Iz Litije i — Domžalski mali harmonikarji nastopijo v nedeljo v Litiji. Podmladek Jadranske straže v Domžalah ima glasbeno sekcijo, ki jo vodi požrtvovalni g. Same ja. S svojimi mladimi umetniki je že večkrat nastopil in bil deležen obilnega priznanja, saj šteje v svojih vrstah mladino najrazličnejše starosti. Najmlajša članica šteje komaj štiri leta. Nedeljski koncert se bo začel ob 15. v litijskem Sokol-skem domu. Za mladino sta le dva dinarja vstopnine. Skladbe bodo izvajali na klavirskih in diatoničnih harmonikah. Nastopil bo tudi duet s harmoniko in violino in kvartet bo zapel ob spremi j eva-nju kitare. Za zaključek bodo zarajali narodne plese. Prireditev bo zelo pestra. Starši, privedite mladino! i— Litijski gasilci za prepotrebni novi gasilski dom. Sedanja stavba litijskih gasilcev pri cerkvi na Glavnem trgu ne zadošča več. Zdaj je začela nova društvena uprava z g Darkom Brilijem resen pokret, da pridejo gasilci čim prej do prepotreb-negi novega doma. Stavbišče je bilo že pred dnevi kupljeno in leži ob reki Savi pod iitijsl- - ljudsko šolo. Da si povečajo gasilci stavbeni iond, bodo imeli v nedeljo zvečer družabno prireditev in je dolžnost vseh, da prireditev, ki bo v dvorani na Stavbah, posetijo i— Davica v Šmartnem. V poslednjem času je ljubljanski reševalni avto že trikrat obiskal Šmartno pri Litiji. Prepeljal je v bolnišnico tri mlade bolnike, obolele za davico. Kakor je došlo sporočilo, je eden izmed mladih bolnikov medtem že umrl. Pred leti je bila davica v litijskem okraju kaj pogosta bolezen, po obveznem cepljenju ljudskošolske mladine pa se je ta bolezen za nekaj let ustavila. Kazalo bi spet uvesti obvezno cepljenje. Iz Ptuja j— Siromakov pogreb. Kadar umre bogataš, gredo za njegovo rakvijo ljudje kar v trumah, za slromakovo krsto, če tak zaboj sploh smemo tako imenovati, stopa le kaka ostarela žena, duhovnika pa ni, da bi blagoslovil slromakovo zadnje počivališče. Tako je v mestu. A da se isto dogaja na deželi med našim dobrim, vernim ljudstvom, bi skoraj ne mogel verjeti, da nisem takemu potrebu sam prisostvoval. V Sv. Vidu pri Ptuju, kjer faro oskrbujejo očetje minoriti iz Ptuja, je umri popotni siromak. Truplo so spravili v mrtvašnico. Ko pa se je vršil pogreb, je bil enak pokopu kakega žlvlnčeta. Brez zvonjenja, brez duhovnika, le mrtvaški oglednik ln grobokop sta storila svojo dolžnost. Pogreb je bil končan. O tem sem se pozneje razgovarjal z vaščanl, ki so mi pripovedovali, da se siromaki, ki ne morejo plačati pogreba, zdaj vedno pokopujejo brez duhovnika, dočim je umrli župnik g. Soklič prisostvoval ln blagoslavljal vsakomur zadnje počivališče, tudi siromaku. Iz Kočevja kč— Podprimo hvalevredno akcijo! V novembru bo Kolo jugoslovenskih sester spet odprlo kuhinjo za revne šolske otroke, ki bodo dobivali v zimskih mesecih brezplačno toplo kosilo. Kolo je že več let imelo tako kuhinjo, ki bo zlasti letos posebno dobrodošla. Draginja narašča in revne družine vedno teže preživljajo svoje otroke. Kosilo bo dobivalo nad 100 otrok, če bo odbor zbral sredstva, na katera računa. Zato apelira na javne institucije in zasebnike. Zlasti banovina bi mogla dati na razpolago čim več sredstev, saj ima kuhinja Kola v Kočevju poseben pomen v socialnem in nacionalnem oziru. Kočevska občina bo tudi morala najti možnosti za Izdatno podporo. S prispevkom 2000 din se je odzvala TPD, v začetku novembra pa bo Kolo priredilo splošno nabiralno akcijo. Naj bi se vsi zavedali pomena, ki ga ima kuhinja Kola, in v izdatni meri podprli hvalevredno prizadevanje. Ne sme se zgoditi, da bi bili otroci revnih družin lačni. Poleg otrok iz osnovne šole bodo dobivali kosilo tudi nekateri siromašni dijaki. Agil-r.emu odboru Kola predseduje ga. dr. Reichmanova. Iz Prekmnrja pm— Pomanjkanje učiteljstva Je bilo že od nekdaj najbolj pereče vprašanje v Prekmurju. S študijskim dopustom, ki je bil odobren trem učiteljem za nadaljevanje Študija na višjih pedagoških šolah, se je število izpraznjenih učiteljskih mest samo v soboškem srezu dvignilo na 2\. V obmejnih Fikšlnclh ni nobene učiteljske moči ln je šola zaprta, v sosedni vasi pa uči 120 otrok en učitelj. Te dni je bil postavljen za učitelja v Gomilicah v turnlškl občini učiteliski abiturient g. Antauer, v Prosenjakovcih pa g. Koloman čarni. Učiteljica gdč. Olga Zomova ie bila prestavljena iz Budincev v Srednjo Bistrico. SOKOL Sedanje stanje češkega sokolstva. Znana sokolska revija »Sokol«, ki izhaja v založništvu matičnega društva Sokola v Pragi že od leta 1870.. objavlja statistični izkaz o staniu češkega sokolstva po štetju 1. januarja 1940. Razveseljivo je. da ie v preteklem letu naraslo število pripadnikov za 6782. letos po 1. ianuarju do 30. junija pa se ie zopet povečalo za 14.696 članov in članic. V celoti ie Ceska obec sokolska imela v svojih vrstah 639.733 pripadnikov torei skorai vsakega dvanajstega Ceha. Navzlic izgubi postojank na Slovaškem in v sudetskih krajih se sila češkega sokolstva ni mnogo zmanjšala in že zopet napreduje z velikimi koraki. Med pripadništvom ie 337.485 članstva in sicer 229.429 članov in 108.056 čla- nic. V naraščajskih seznamih je 42.281 naraščajnikov in 42.778 naraščajnic, skupno 85.059 naraščala, dočim je vpisanih med deco 217.189 oseb. od tega 98.755 dečkov in 118.434 deklic. Na češkem je skoraj 1800 sokolskih društev. Mišljena je češka dežela brez Moravske, kjer dosega število sokolskih enot tudi skoraj 1000. Izmed čeških društev, ki jih je točno 1787, Ima svoj lastni dom 643 društev, v različnih zasebnih prostorih jih telovadi 937, ostala pa po šolskih telovadnicah. Svoj lastni dom Ima torej več kakor tretjina društev, kar daje vsej organizaciji nad vse trden temelj. — Zato je edino pravilno, da si tudi pri nas vsako sokol-sko društvo čim prej omisli svoj lastni dom. Tudi češko Sokolstvo sadi sadno drevje. Zamisel našega Sokolstva, da poseže v nekaterih župah, zlasti mostarski in sarajevski, tudi na področje poljedelstva in ostalih kmetijskih panog, je rodila že do-sedaj mnogo velikih uspehov. Kakor či-tamo v čeških sokolskih listih, se je leta 1938. zavezal tudi češki naraščaj, da bo posadil 100.000 sadnih dreves in grmov po sokolskih vrtovih. Dobra polovica te naloge je že izpolnjena. V letu 1938. je bilo zasajenih skupno 11.254 dreves, lansko leto pa še 42.041 nadaljnih, skupno torej 52.295. Letos jeseni se delo nadaljuje in lahko pričakujemo, da bo število sto tisoč doseženo. Vrli naraščaj pa ne bo miroval, temveč hoče akcijo nadaljevati še naprej. Kinematografi Kranj. Kino Narodni dom bo predvajal danes v soboto in v nedeljo največji glasbeni film sezone »MiMad<>«. v glavni vlogi Kenny Baker, prvak ne v.-} orške opere. Film je v naravnih barvah! Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi ob 20. veličasten koloriran film »Osvajalci vsemirja«. Za dodatek kratek zabavni film. Predstave z istim sporedom bodo tudi jutri v nedeljo ob običajnih urah. Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto ob 20., v nedeljo ob 15. in 20. in v ponedeljek ob 20. uri krasen originalni češki velefilm »Izgubljena nedolžnost«. V glavnih vlogah Vitova in Bohač. Med dodatki kulturni film in vojni zvočni tednik. — Sledi »Melodija noči« z Gi-glijem. (—) SP@ Izbrana je mladina za Zagreb Včeraj je juniorska reprezentanca SNZ in izgubila 2:5 (0:3) — Enajstorica Ljubljana, 1. novembra. Koristna je misel in zelo prav je prišel današnji praznik kapetanu SNZ, da je še enkrat pregledal svojo mlado četo, ki bo pojutrišnjem v Zagrebu nastopila proti izbrani enajstorici juniorjev Hrvatske. Za zadnji trening je namreč za danes dopoldne odredila SNZ javno tekmo med mladinsko reprezentanco Slovenije in ligaško enajstorico SK Ljubljane. Zaradi prepoznega prihoda v zvezi z zamudami vlakov so trije mariborski igralci in pa vratar iz Trbovelj prispeli nekoliko prekasno na igrišče, tako da je prvih 20 minut mladina igrala v deloma nepopolni postavi. Potem pa so vstopili še omenjeni štirje in je vsa enajstorica eno uro igrala v sestavi, kakršna je namenjena za Zagreb — razen igralca na desnem krilu, ki za današnji nastop ni bil sposoben. Kako je padlo 7 golov Deloma oslabljeni ln deloma nesigurni v obrambi so morali mladi najprej trikrat kapitulirati pred »starimi«, v glavnem zaradi neubranljivih Lahovih bomb. Sicer pa se v prvi polovici igre niso mogli posebno razigrati, ker je bilo med njimi vendarle nekaj takih, ki so prvič nastopili v eni vrsti z novimi tovariši Po odmoru se je mlada reprezentanca razživela in kmalu dosegla svoj častni gol. vsekakor iz enajstmetrovke, ki pa ni bila neupravičena. Potem so razvili še precej lepih akcij — napad je sploh najboljša točka v vsem moštvu —, toda kljub temu je med tem na drugi strani visoka žoga ukanila tudi izbornega Trbovelj čana v vratih in bilo je že 4 : 1. Potem se je podobna situacija pojavila pri belo-zelenih. Idealno streljana žoga iz kota je v gneči pred golom prišla do leve zveze mladih, ki jo je potisnil v mrežo. 4 : 2. Proti koncu so si v prehudem ognju pred lastnimi vrati ju-niorji nakopali kazenski strel in žoga je petič našla pot v Plaznikovo mrežo. Končni izid je bil torej 5 : 2 (3 : 0) za Ljubljano. Kaj smo videli še? Ti kratki podatki o poteku te tekme seveda nič ne povedo, kaj obetajo naši izbranci na tekmi v Zagrebu. Čeprav so imeli danes hudega nasprotnika — moštvo Ljubljane je nastopilo do 75 odstotkov kompletno z Marsovim Zigonom v napadu — so vendarle na obeh straneh igrali med seboj številni stari znanci s tega zelenega polja in tudi okolica ter občinstvo — nekaj sto je bilo privržencev na igrišču — sta bila kakor vsak dan. To bo doli na igrišču Concordie seveda mnogo drugače in za mlada srca vse bolj razburljivo! odigrala še tekmo za trening z Ljubljano odpotuje drevi v nespremenjeni postavi Strogo tehnično vzeto so brez dvoma dobro zasedena mesta vratarja, srednjega krilca in tudi napadalnega kvinteta. Največ skrbi vzbuja branilski par, za katerega med vsem številnim nogometnim naraščajem ni najti dovolj močnih zastopnikov. pa tudi oba stranska krilca sta vsaj danes česte puščala nasprotnika preveč do razmaha. V celoti pa je mlada enajstorica v glavnem delu igre, ki je trajal vsekakor nekoliko manj, kakor bo treba za zmago v Zagrebu, pokazala mnogo po-žrvovalnosti in volje, pa tudi dovolj znanja in smisla za skupno igro. Prepričani smo, da bodo glavni deli moštva storili svoje. Ce ne bo izrednih dogodkov pod vplivom treme ali smole, bi se morala ta mlada ekipa s častnim uspehom vrniti iz Zagreba. Kakor smo že rekli, je bilo na tekmi precej občinstva in tudi od »odločilnih« jih je prišlo mnogo pogledat ta nastop, dokaz, da je želja mnogih, da bi v nedeljo ti dečki dobro zaigrali in pokazali tisočem in tisočem, ki bodo ta dan prišli gledat veliko mednarodno tekmo, da so v našem slovenskem nogometu mladi na najboljši poti, da bodo kdaj morda boljši od onih, ki ga danes zastopajo. Beseda zveznega kapitana Po končani tekmi smo izmenjali nekaj misli z zveznim kapetanom SNZ g. Der-žajem, ki je glede sestave moštva dejal na kratko to-le: »Juniorska reprezentanca SNZ zna v tej sestavi, s katero nameravam odigrati nedeljsko tekmo s Hrvati, brez dvoma toliko, da lahko doseže časten izid in bo res dostojno zastopala naš juniorski nogomet Vsekakor pa računam s tem, da bo v nedeljo na izid te tekme vplivalo mnogo zunanjih okoliščin, ki bi utegnile odločilno vplivati na končni izid, čeprav mi ni znano, s kako močno enajstorico se bo predstavila juniorska reprezentanca HNS.« * Iz Slovenske nogometne zveze (Službeno). V reprezentančno moštvo za tekmo dne 3. t. m. v Zagrebu določam naslednje igralce: Plaznik (Amater. Trbovlje), Rupar (Ljubljana), Tomažič (Grafika), Perharič (Ljubljana), Welle (ISSK Maribor), Sedej (Ljubljana), Smole (Ljubljana), Kroupa (Ljubljana), Vovk (Ljubljana), Pocajt in Stalekar (oba Železničar). Rezervi: Sočan (Hermes,, Grošelj (Ljubljana). — Moštvo odpotuje iz Ljubljane drevi z osebnim vlakom nb 18.45. Igralci izven Ljubljane naj se priključijo v Zidanem mostu. Zvezni kapetan: Deržaj s. r. V neka] vrstah Domači nogometni spored za jutri Domači nogometni spored za jntri Jutrišnjo nedeljo bo domači nogometni spored spričo velikih nogometnih dogodkov v Zagrebu precej skrčen. SNZ je preložila vse ligaške tekme in celo vrsto drugih prvenstvenih srečanj, ki bodo na vrsti večinoma še v teku tega mesca. Za jutri so ostale na sporedu samo naslednje: v Duplici med Kamnikom in Ljubeljem ter na Jesenicah med Kovinarjem in Slovanom iz Nakla. V Celju bosta dve juniorski tekmi in sicer med Jugoslavijo in Celjem na igrišču Olimpa ob 10. ter med Atletikom in Olimpom na igrišču Atletikov ob 9. Razen tega bosta v Celju še dve nogometni prireditvi, in sicer za pokal celjske nogometne podzveze med vsemi štirimi celjskimi klubi, to je ob 13.20 med Atletiki in Jugoslavijo, ob 15. pa med Celjem in Olimpom. Obe srečanji bosta na Olimpovem igrišču v Gaberju. Tudi v Mariboru bo nogometni spored omejen na eno samo tekmo, in še ta bo juniorska. Igrali bosta mladini Maribora in Rapida ob 10. na igrišču Železničarja. * V sredo zvečer so imeli v Beogradu v zimskem kopališču Krsmanoviča plavalno I prireditev v obliki dvoboja med beograjskim Bobom in Vojvodino iz Petrovgrada. Zmagali so domačini s 50 : 41 točkam. Tekme je prišlo gledat okoli 500 gledalcev. Pr?v dobra rezultata sta dosegla Bi-jelič na 200 m prsno in Miletič na 100 prosto, oba člana Boba. Glavni tehnični rezultati so bili: 400 m prosto 1. Balla (Vojvodina) 5:26.5, 2. Rosenfeld (V) 6:13, 3. Filipovič I (B) 6:33. 100 m prosto dame: 1. Lipska (B) 1:26.3, 2. Engel (V) 1:28.3. 200 m prsno: 1. Bijelič (B) 2:58.1, 2. Parač (B) 3:14.4, 3 Bogdanov (B) 3:29. 100 m hrbtno: 1. Bijelič 1:21.6, 2. Ercegov (V) 1:26.3. 1C0 m prosto: 1. Miletič (B) 1:03.2, 2. Balla (V) 1:04.2. 100 m prsno dame: 1. Engel (V) 1:48. Štafeta 4 X 100 m: 1. Bob 4:38.5, 2. Vojvodina 4:38.5. V italijanskem nogometnem prvenstvu so bili v IV. kolu doseženi naslednji izidi: Bologna : Genova 1 : 0, Napoli : Juventus 2 : 2, Novara : Lazio 0 :0, Fiorentina : Ambrosiana 2 : 0, Livomo : Milano 1 : 0, Bari : Triestina 4 : 2, Roma : Venezia 5 : 2, Torino : Atalanta 1:1. — V vodstvu je Fiorentina pred Novaro in Juventusom. V prvenstvu češkomoravskega protekto-rata so v VII. kolu zabeležili tele izide: Bohemians : Sparta 4 : 1, Slavi ja : Viktorija Žižkov 5 : 1, Plzen : Liben 3 : 2, Pro-stjejov : Zidenice 5 : 3, Viktorija Plzen : Kladno 4 : 2, Pardubice : Bata 2 : 1. V vodstvu je Slavija pred Bohemiansoc Sparto. Gospodarstvo K dalekosežnim go$;«darskim ukrepom na Hrvatskem Zadnje dni smo poročali o važnih gospodarskih ukrepih, ki jih je izdal ban banovine Hrvatske, zlasti v pogledu odtujitve gospodarskih podjetij. Tudi smo poročali o ustanovitvi Pooblaščene hrvatske industrijske in trgovske d. d. (Pohid), ki jo je ban ustanovil z glavnico 100 milijonov din predvsem za prevzem gospodarskih podjetij. V zvezi s temi ukrepi smo prejeli iz Zagreba naslednje informacije: V gospodarskih krogih na Hrvatskem vlada veliko vznemirjenje zaradi daleko-sežnih gospodarskih ukrepov, ki se uvajajo v .jonovini Hrvatski. Zlasti zamerjajo v gospodarskih krogih, df> niso bili v tako važni p riti ki konzultirani. Izražajo tudi bojazen glede bodočih finančnih virov banovine Hrvatske, če s»e delajo eksperimenti v organizaciji trgovine in industrije, ker je znano, da plača skoro vse davke na Hrvatskem mestno gospodarstvo. Gospodar ski krogi nimajo mnogo upanja, da bo mogoče s takimi ukrepi preprečiti nadaljnji beg kapitala iz Hrvatske, in trdijo, da »o o učinkovitosti teh ukrepov prepričani le politični krogi. Predvsem pa hrvatski gospodarski krogi dvomijo, da bo »Pohid« dobil oovolj srodste\ za tako dalekosežne transakcije v zveza s prevzemom podjetij. Na take in slične argumenta, ki prihajajo iz gospodarskih vrst, pa poudarjajo na merodajnih mestih banske oblasti, da »o sedaj izdani ukrepi v zvezi s pripravami za uvedbo dalekosežnega načrtnega gospodarstva. ki je predvideno za več letno izvajanje. Doslej izdani ukrepi imajo le ta cilj, da ostanejo o priliki prenosov gospodarskih poojetij ta podjetja v nacionalnih rokah in da ne pridejo v roke tujcev. Baja-ska oblast upa, da ji bo ob tej priliki v3aj v gotovi meri uspelo nacionalizirati hrvatsko gospodarstvo in je mnenja, da so zaradi teh ukrepov vznemirjeni predvsem oni, ki so heteli služiti kot slamnati možje za tujce. Zahteve hrvatskih trgovcev V četrtek je imel trgovinski odsek zagrebške Trgovinske zbornice sejo, na kateri je obravnaval najbolj pereče probleme hrvatskega trgovstva. Predvsem je razpravljal o vprašanjih, ki so v zvezi s pobijanjem draginje in s popisovanjem blaga. Zbornica je že ponovno zahtevala, da se popisovanje blaga omeji na minimum, ker povzroča trgovcu mnogo potua, obiastva pa po večini nimajo od tega nobene koristi. Trgovstvo tudi zahteva, da se ono blago, ki ga imamo dovoij v naši državi, oprosti vsakih omejitev. Vprašanje cen je brez dvoma življenjsko vprašanje vsega našega gospodarstva, kajti če gospodarstvo nima stabilnosti in sigurnosti, je nemogoče vsako delo. Zato je treba vprašanje cen delinitivno urediti. Pri obilici predpisv danes trgovec ne ve, kako naj blago kaikulira in po kakšni ceni ga sme prodajati. V predpisih bi morala biti postavljena osnovna načela za izvrševanje trgovskih poslov. Predpisi ne smejo biti samo v zaščito konsumentov, temveč morajo ščititi tudi trgovca. Ohranjeno mora biti načelo, da se dopusti trgovcu v izrednih razmerah vsaj to, da ohrani svoje imetje in da ne dela z izgubo. Zato naj se trgovcu omogoči prodajati blago tako, da more za izkupiček kupiti vsaj isto količino dotičnega blaga, ne pa manj, sicer mora sčasoma propasti. Podpredsednik g. Sedmak je v tej zvezi iznese! vsebino načrta uredbe o cenah, ki jo namerava izdati banska oblast. O tem načrtu je za soboto sklican pri banski oblasti konferenca predstavnikov gospo- , darskih organizacij in korisumentov. V nadaljnji razpravi so bili iznešeni j predvsem predlogi za popolno prepoved krešnjarstva. V tem smislu je Združenje ; trgovcev v Zagrebu sestavilo poseben načrt, ki ga je trgovinski odsek odobril in ga bo zbornica predložila banski oblasti. V vprašanju razdolšitve srednjega sta-nn je zbornica ponovno zavzela svoje prejšnje stališče, da se taka razdolžitev ne more izvriiti kolektivno, temveč le individualno, in sicer preko posebnega sodišča, kjer bi se razpravljali posamezni primeri. Nadalje je trgovinski odsek ponovno postavil zahtevo, da se prepovedo industrijske prodajalnice na področju banovine Hrvatske. Odsek je nadaJje odobril predloge, po katerih naj bi se spremenili predpisi § 219 obrtnega zakona, po katerem ima vsak uslužbenec po štirinajstdnevnem službovanju pravico do enotedenske plače, če zaradi bolezni ne more vršiti svojih po-sJov. Kakor je znano, dobi uslužbenec od bolniške blagajne za dotični teden tudi hranarino. Obrtni odsek stoji na stališču, da je delodajalec uslužbencu dolžan plačati le razliko, kadar je hranarina manjša nego ustrezajoča plača. Glede § 221 obrtnega zakona, po katerem mora delodajalec plačati delojemalcu prejemke za 4 tedne, če je delojemalec na vojaški vežbi. je trgovinski odsek ponovno zavzel stališče, da bi se ta dolžnost omejila na 4 tedne v enem letu. Končno je zbornica zavzela stališče tudi glede vajeniškega vprašanja. Postavila je zahtevo, da se učna doba v trgovini podaljša od dveh let na tri leta, po tej učni dobi pa naj učenec še obiskuje specialni tečaj in napravi strokovni izpit. Iznešena je bila tudi zahteva, da mora biti pogoj za sprejem vajenca, da ima le-ta 4 razrede srednje šole. Novi klirinški sistem Nemčije Po načrtu, ki ga je nedavno razložil nemški gospodarski minister Funk, je Nemčija v zadnjem mesecu z razairni državami sklenila plačilne sporazume, ki predvidevajo, da se klirinški računi z zasedenimi državami vodijo preko centralne obračunske blagajne v Berlinu. Tako je tudi neša država uvedla klirinški plačilni promet z Belgijo, Nizozemsko in Norveško preko obračunske blagajne v Berlinu. Podobne dogovore so sklenile z Nemčijo tudi druge države, n. pr. Italija, švedska. Finska, Madžarska itd. Tak večstranski klirinški plačilni sistem naj predvsem omogoči lažjo izravnavo saldov. Ker se vsi klirinški računi vodijo v isti valuti, to je v markah, se aktivni saldo na enem klirinškem računu lažje prenese za kritje pasivnega salda na drugem računu. Zaradi lažjega obračunavanja je Nemčija uvedla enostavne relacije med posameznimi valutami v območju iajha. Po izvršenih priključitvah pripadajo sedaj Nemškemu rajhu Ceškomoravsld protekto-rat, Poljski guverneman, Alzacija in korena in Luksemburg. Te države se gospodarsko smatrajo kot »tuzemstvo«, kjer velja nemška marka kot osnovna valuta, s katero so ostale valute v trdnih enostavnih relacijah: 1. marka = 10 Kč = 20 frankov — 2 zlota. Tudi v zasedenih državah so uvedene trdne relacije nasproti marki, vendar se zasedene države v valutnem in gospodarskem pogledu smatrajo kot inozemstvo. Gospodarske vesti = Pred emisijo notranjega posojila. Po informacijah iz Beograda bo emisija velikega notranjega državnega investicijskega posojila izvršena še ta mesec. Pred tem bo sklicana konferenca zastopnikov gospodarstvenikov, na kateri bodo določili način emisije posojila, nato pa bo finančno ministrstvo objavilo pogoje, višino obresti ter ostale podrobnosti. Doslej še t Umrl nam je naš zlati atek, gospod šerona Vinko učitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 3. novembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Novi cesti št. 9. V Ptuju, 1. novembra 1S40 Ela, soproga; Vinko in Nelica, otroka ter ostalo sorodstvo j ni končno odločeno, v kakšni višini bo novo posojilo razpisal*)- Na podlagi mnenj, ki so jih podali zastopniki denarništva na konferencah s finančnim ministrom, računajo, da bo imela emisija norega poe®jila popoln uspeh. Pri podpisovanju novega posojila bodo lahko sodelovali najširši sloji prebivalstva. V zvezi s tem posojilom bodo imele organizacije privatnega denarništva konferenco, na kateri bodo razpravljali o zahtevah našega gospodarstva glede na bližnjo vsedržavno konferenco. = ttoina podnrtlter tramvaj**« *»r*fe v Zagreb«. Te dni smO d« je za- grebško mestno električno podjetje delno povišalo tarifo za električni: tok, tako da stane soda j električni tok ta razsvetljavo v privatnih stanovanjih 5 din za klovatno uro (to je toliko, kolikor znaša cena te od nekdaj v LJubljani). Se.aj poročajo is Zagreba, da je upravni odbor Gra*to»ke Ate-dionioe, ki je lastnica. tramvajskega podjetja, odredil tudi delno podražitev tramvajskih voznih kart. in siccr aaradi naraslih režčjskih stroškov fai podraHtve električnega toka, pa tudi zeracR tega. da omogoči nameščencem draginjrtio doklado za zimsko pomoč. Normalna dnevna vosov-nica in prestopna vozovnica stane odsHej 2 din. pri čemer prodaja tramvajsko podjetje bloke po 10 vozovnic za 18 din in bloke po 30 vozovnic za 48 din, tako da stane normalna vozovnica v pred prodaji v blokih 1.80 od nosno 1«0 din. Otroške in delavske voeovnlcc ostanejo nespremenjene, prav tako mesečne vozovnice aa dijake. Deloma so povišane tudi mesečne vozne karte. Cen« avtobti«r«ih vozovnic so izenačene s tramvajskimi cenam! in stanejo 2 din z možnostjo prestopa na tramvaj. 1. novembra Zaradi praznika je danes poslovala le beograjska borza. Grški boni so se trgovali po nespremenjenem tečaju 44. Na efektnem trftišču je Vojna škoda nekoliko po-putila in se je trgovala po 444.25 — 444.50. DEVIZK Beograd. Oflcielnl tečaji: London 175.66 — 178.86. New York 4425 — 4485. Curih 1028 64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trga: London 217.25 — 220.45. New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 1281.10. Amsterdam 1302.05 — 1319.05. Curih. Beograd. 10. Pariz 9.9370. New York 431. London 17.15, Milan 21.70 Berlin 172.50, Stockholm 102.70. EPEKTI Beograd. Vojna škoda 444 — 445 (444.25 — 444.50), 4«/. agrarne 58 bi., 6*/« beglu-Ske 76.50 den.. 6<7c dalm. agrarne 69.50 — 70 (69.50 — 70). 6*/. šumske 69.50 den., 7% inveet. 99.50 den.. 7«/» Blair 94 den.. 8% Blair 100 den.. PAB 193 — 196. Blagovna tržišča -i- Na mariborski svinjski sejm (31. oktobra) so pripeljali okoliški kmetje komaj 24 svinj, prodali pa samo 11. Tako slabega sejma v Mariboru že dolgo ne pomnimo. Cene so bile nastopne: 5 do 7 mesecev stari po 410 do 590. 8 do 10 mesecev po 600 do 870. 1 leto po 890 do 1150 din rilec. Kg žive teže je bil po 11 do 13.25, kg mrtve teže pa po 16.50 do 1S.50 din. PtSOAsl Strateški položaj Grčije Izvajanja švicarskega lista - Tri verjetne smeri italijanskega prodiranja — Pomen Krete Mtunje yod[wliiijc ruti ne Ahdijv kako udobna, koristna In lepa je v kuhinji lična Junzhansova kuhinjska ura. Okusne oblike, dolga trpeinost in nizke eene — to so prednost; svetovno znanih junghtuu DOBIJO »L V VSEH STROKO* MM TROOVI\\H t L P.AMt švicarski list »National-Zeitung« iz Ba-sla posveča svoj uvodnik strateškemu položaju Grčije ter piše med drugim: Vojna ni našla Grčije povsem nepripravljene, vendar pa se zdi, da je navzlic svojim pripravam komaj v položaju, da bi mogla nudtti trajnejfti odpor. Zemljepisni položaj države je tak, da nudi za onega, ki hoče obvladati vzhodno Sredozemlje tn s tem Egipt, velike prednosti, ako razpolaga z lukami in otoki, ki pripadejo Grčiji. Iz teh razlogov odgovarja grški klic na pomoč, naslovljen na Angleže v skladu 7. angleškim jamstvom, strateflki te!ji Anglije, da ne izgubi grške pozicije. že iz teh razlogov je mogoče sklepati, da se bodo sedaj iazv*ie »fuiie borbe za grško posest, llauja je strateško * prednosti zaradi svojih posestev in opoi išC. na Dodekanezu, od koder ni daleč do Krete ali Cikladov. V biižini najbolj iapadne italijanske poslojarike v tem otočju, otoka Astropalia, je grško oporišče Naotos, o katerega vojaški vrednosti pa niso znane podrobnosti. Na drugi strani razpolaga Grčija z nad sto odličnimi lukami, oporišči, zalivi ln otoki, pa je zaradi tega njena obramba proti morebitnim poskusom izkrcanja zelo otežkočena, ker M zahtevala razpršitev obrambnih sil na preveč točk istočasno. GrSko brodovje (o njem smo že poročali, op. ur.) je povsem nepomembno. Grk je selo dober mornar, je pa svoje mornariške sposobnosti posvetil predvsem pomorski trgovini. V koliko se je generalu Metaxasu posrečilo izvežbati grško vojsko v dobro vojno sredstvo, še ni mogoče redi. Ne glede na to pa je gotovo, da finančne prilike niso dopuščale grški driavi modernizacije te vojske v skladu z razvojem drugod. Grčija je sicer zelo revna država. Cest je tu le malo, pač pa mnogo visokih gorskih grebenov in gora. To utegne napadalcu povzročati več težav kakor branilcu. Italijansko prodiranje z albansko-gTške meje lahko zavzame tri smeti: 1. severno preko Vodene na Solun, ki bi utegnila biti strateško najpomembnejša zaradi znanih bolgarskih aspiracij po izhodu na Egejsko morje, kar bi lahko Grčijo spravilo med dva ognja; 2. druga smer italijanskega napredovanja bi mogla biti Trikala—La-ris3a, ki pa je polna terenskih tefeV; S. tretja je končno preko Janine in vzdolž obale v Spini, ki bi se mogla ustaviti — vsaj za večje angažiranj« vojaških sil — šele ob Korantskem zalivu. Zdi se, da so Italijani za sedaj izbrali prednjem to smer. Poseben pomen lahko zadobi otok Kreta. Ni namreč verjetno, da bi imeli Angleži na razpolago toliko oboroženih sil, da bi poskušali kakšno akcijo na kopnem kot pomoč grški vojski. Tem bolj verjetno pa se zdi, da se bodo že v prihodnjih dneh začele borbe za posest Krete, ki je kot otok zelo blizu vzhodnemu sredozemskemu bazenu, kjer je močno angleško brodovje. Ker ima Italija — zaključuje »National-Zeitung« svoja izvajanja —• v Albaniji odlično oporišče in že pripravljeno in orga- nizirano vojaško izhodišče, je položaj Italije glede Grčije ugodnejši od položaja Anglije. Seveda bo tudi v razvoju operacij na Grškem marsikaj odvisno še od nekaterih neznank, med katere je treba šteti predvsem Turčijo, za njenim hrbtom pa Rusijo. Iz državne službe Beograd, 1. novembra. AA. Z odlokom kmetijskega ministra je postavljen za šefa kmetijstva Slavko Stanojevič, dosedanji kabinetni tajnik. — Na predlog pravosodnega ministra je upokojen dr. Alojzij Mer-har, kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. PRI POLJŠAKU v soboto to nedeljo družabni večer. Igra prvovrstna godba- Domače koline. Najnovejše kegljišče. Vsi vabljeni. 29594-J 8 DANES IN JUTRI PLES pri Putrihu! Vsi vabljeni! 29658-18 Službo dobi Bes*da 1 mn davei ■> Oto za SJIrc aH dajanje naslova S Din Najmanlš' znesek 20 Din Nočnega čuvaja sjjrejme tovarna Vidmar. 8avlje 18. pošta JeSlra pri Ljubljani. »489-1 •39335» Bese«« I Din davek s D!n M 41!rc aH datan.u aaalnva 3 0'n Naj mani* «nesek 20 Din Odpadke sveč ia stari paraTln tupl »Onltas« fciška. * vKalcl množini po na]vi*JI ceni. 29640-7 Ježice kupujemo po naj v i« JI dnefrni eenl. Ponudite nam Jih a navedbo množine franko VaSa želez niSka postaja Sever ln Ttomp.. podružnica. Ze mun. Marfcovk'eva 13. 29639-7 Od Vas i« ;v5sno, imate obleko ve:1no ; novo m to jo pustite redne KernJčno č i s r 11 I al' oarvat! » tovarni JOS. REICH tjubljaiu Ponatisni nasip 4-8 Pralnica sveunitKa niča Beseda 1 Din. davek 3 Din. ea Sllro sli (lajanje naslova 5 Din Naj man 14' znesek SO Din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Vefernl tečaji, oddelki od pol 7. do 8. ir. od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in Izvež bance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po dlktatu. Novi tečaji se prično 4. novembra. — šolnina najnižja. Največja »trojeplsnlca • 50 pisalnimi »troji raznih -istemov — Vpisovanje dnevno. Chrlstofov učni ravod, Do-obranska c. 15.. tel. 43 82 29611-4 INSERIRAJ V ,»JUTRU"! Varujte se patvorb! ZASTOPNIK ŽELEZNE STKOKE v Beogradu, odlično uveden, išče zastopstva domačih tvrd. Ponudbe poslati na »Sedmo si':«, Beograd, pošt. fah 728 pod Izučeni gvoždjar«. 29451-5 f Naznanjamo tužno vest, da nam je umrla naša draga mati in stara mati, gospa Katarina Kaškarova Pogreb bo v soboto 2. novembra ob 13. iz hiše žalosti, Gajeva 8/1., k Sv. Križu. K&šk&rovi, Mesnjajevi in Grigorovič-Barski H. Adams 4o LEPA ZAR0TM1CA Detektivski roman Nekdo izmed vas je izmaknil moj obesep. Zdaj postavim na tole mizo srebrno skledico in utrnem luč. Če bo dragotina čez nekaj minut ležala v n;i, ne bomo več govorili o tem.« Sobo so zatemnili in pričelo se je čakanje. Nato je spet vključila luč in — kaj mislite? — tudi srebrne skledice ni bilo več nikjer!« »In kakšen je nauk vaše zgodbe?« je srdito vprašal Peter. »Denimo, da je tat številka ena ponoči prinesel ogrlico nazaj, tik pred zoro pa je prišel tat številka dve in spravil bisere v žep!« »To se mi ne zdi verjetno. Če pustimo vse d u-go v nemar. ostane še vedno vprašanje, kako more kdo misliti, da bo z biserno ogrlico v žepu ne-opažen odnesel pete.« Preden je utegnil Američan kaj odvrniti, je Dri-stopila k njima Dafna. rekoč, da želi oče v knjižnici govoriti z gospodi. Dodala je, da bodo imele dame v njeni sobi razgovor z njo. Gospodje so kar moči neprisiljeno krenili v knjižnico; tam jih je čakal gospodar, ki je bil očitno ves živčen in razburjen. Stal je pred kaminom in jih povabil, naj sedejo.. »Gospodje,« je začel, »ne morem vam povedati, kolikanj me t astvar žalosti; zato vas najprvo pro- sim oproščenja za nemir in neprijetnost, ki jo gotovo čutite tudi vi. Ni mi treba omeniti, da bi rad marsikaj dal, da se pod mojo streho ne bi bil pripetil tak mučen dogodek. Upal sem in prosil Boga, da bi bilo danes vse spet v redu. Zdaj pa vam moram v svojo žalost povedati, da biserov, ki so snoči izginili, do tega trenutka še ni na izpregled.* Utihnil je; njegova žalostj e bila preočitna, da bi bil mogel kdo dvomiti o nji; vse jih je pekel občutek, da sta vedrina in veseiost, ki sta bili tako značilni za včerajšnji dan, na ta način izgubljeni. »Ali je gospa zavarovana proti tatvini?« je vprašal Bob Allcroft. »Utegnila bi biti, a v nekem oziru dela to vso stvar le še bolj zamotana. Znano vam je najbrže, da je treba zavarovalnico ali njenega zastopn*ka v določenem roku obvestiti o izgubi. S tem nam stvar tako rekoč uhaja iz rok. Naša želja je vse-kako, da ostane dogodek med nami. Zavarovalnica pa seveda terja, da stori policija vse potrebne ukrepe in da se tudi sicer vse zgodi, kar bi utegnilo pripomoči k izsleditvi dragotine in ugotovitvi tatu. To bi moglo imeti za nas vse kaj neprijetne posledice in zato vas prosim, da mi poveste, kaj naj se zgodi.« Nekai trenutkov so vsi molčali. Potem je vstal major Waldegrave. Bil je najstarejši v skupinici častnikov in se je očitno zavedal odgovoirnoeti svojega položaja. Govoril je počasi in tehtno tftt delal med posameznimi besedami ptesledke, kakor pogosto slišimo govoriti visoke osebe od kraljevskih visokosti navzdol; vse, kar je povedal, je Slo poslušalcem do živega. »Če govorim za svoje tovariše in zase « je dejal, »bi najprej poudaril, da z vami vied obžalu em mučni dogodek, ki se je pripetil med našo navzočnostjo. To je zločin zoper vaše gostoljubje. Niti govora ne more biti o opravičbah, razen za povzro-čilca tega zločina. Pač pa nam je do tega. »ospod Sufnmers, da se vsa stvar neutegoma pojasni. Tak primer bi utegnil povzročiti nspreračunljivo škodo, če bi se razvedel po častnišk h kazinah in klubih v deželi. Nedolžni bi moral trpeti pra^ tako kakor krivec. Govorica lahko povsem neesnovano naprti krivdo vsakomur izmed nas. Zatrjuiem vam torej, da ne bomo samo na vse mogoče načine pomagali pri razvozlanju skrivnosti, ampak da celo terjamo, ponavljam, terjamo, naj se ne opusti noben korak, ki bi jo utegnil pojasniti. Nobena misel na neprijetnosti in podobno vam ne sme braniti, da ne bi šli stvari resnično do dna. Na našo ne-odnehljivo podporo se izvolite zanesti.« Po trti besedah je 9pet sedel in živahno, pritrjujoče mrmranje je pričalo, da je bil pravilno raz-tolmačil čuvstva svojih prijateljev. Zdaj je poskočil Bili Mason. »Major Waldergrave je govoril za nas vse.« je dejal. »Ze snoči, preden smo zapustili prizorišče nezaslišanega dogodka, sem sprožil nvsel o preiskavi. Obveljal je predlog, naj damo tatu časa, da vrne svoj plen, kajti nekateri so imeli vso stvar za nepremišljeno Salo. Ogrlica pa ni bila vrnjena in zato smem pač znova predložiti, da nikar več ne odlagajmo preiskave.« Spet se je začulo obče pritrdilno mrmranje. Go- spodu Summersu se je odvalil kamen s srca, ko je videl, kako gostje gledajo na zadevo. »Kaj ste hoteli še reči, gospod Grey?« je vprašal. Peter je imel resen obraz, toda govoril je brez vsakega razburjenja. »Zelo sem razočaran, ker moj predlog ni obrodil zaželenega sadu. Zdaj moramo prepustiti vse nadaljne ukrepe vam.« »Ima še kdo kak predlog?« Summers se je ozrl po sobi, toda odgovora ni dobil. »Zahvaljujem se majorju Waldegravu za njegova izvajanja,« je nadaljeval. »Zahvaljujem se vam vsem in bom ravnal po vaših željah, kajti treba ie, da rperemo tiste, ki so nedolžni, vsakršnega suma.« Nato ie nekoliko pomolčal. »Mislim, da S2 v glavnih točkah soglašamo. Ako položim zadevo v dru.^e roke. je najprej treba pooolne pravilnosti. Zato hočem kratko posneti dejansko stanje. Gospa Neilsonova je šla v svojo sobo in ostala tam kakih deset minut. Ker je slišala na stopnicah smeh, ie prišla soet venkaj, prej pa je, kakor pravi, odložila svoj lišp na č -salno mizo. Kake sobarice ali koga drugega izme 1 služinčadi ni bilo v bl žini. bili smo torc-j povsem med seboj. Navzočni so potrebovali blazin in s~> jih iskali po sobah. Kakor nam je znano, sta bili potem v sobi gospe Neilsonove dve osebi — gospodična Ormesbyjeva in gospod VVarner. Mogoče pa ie, da je bil razen teh dveh še kdo drug v sobi. Veselje na stocnicah je trajalo kakih dvajset minut in gospa Neilsonova ga je gledila. Nato je šla snet v svojo sobo. a se je takoj vrnila in povedala, da ji je izginila ogrlica. Mene samega ni bilo tam. zato ponavljam razvoj stvari, k^.kor so mi ga opisali, da lahko poveste, ali sem kaj izpustil.« Zakaj gnijejo jabolka? Vsak sad je živo bitje - Biokemična dogajanja, ki jih moramo poznati Tako za trgovino kakor za zasebno gospodinjstvo je važno vprašanje, kako bi se sadje najbolje ohranilo preko zime. Iz tega razloga je važno, da se seznanimo z nekaterimi biokemičnimi dogajanji v zrelem sadju. Nekateri sadeži, zlasti jabolka., imajo to lastnost, da dozorijo polagoma šele v shrambi, tako da dobe šele tu svoj pravi vonj in okus. Vsako mesnato sadje je živo bitje, ki mora na kakšen način razpadati, ko doseže polno zrelost. To razpadanje lahko samo za držimo, onemogočiti ga ne moremo. To je stara resnica. A kaj je vzrok, da sadje razpada? Botaniki so ugotovili, da je to dogajanje v zvezi z »dihanjem«. Od določenega časa dalje, ki ga zelo značilno imenujejo »klimakterij sad j a«, se tvori agens, ki dozorevanje pospešuje, in sdcer plin etilen. Ta etilen pospešuje tudi razpad. Ljudje so se na podlagi izkušenj že davno temu primerno ravnali, ne da bi niti vedeli, kaj se v sadju prav za prav dogaja. Tako jih je izkušnja učila, da se v shrambo ne sme polagati skupaj sadje, ki dozoreva v različnem času. Etilen, ki uhaja iz prej do-zorevajočega sadja vpliva namreč na sadje. ki dozoreva pač pozneje, in pospešuje tudi njegovo razpadanje. Etilen pa ima že med rastjo čudno ulo-go: sadje namreč debeli. Dokaz za to so podali z zanimivim poskusom. Neki raziskovalec je pod steklo dal dve zreli jabolki poleg kali sončnice. Jabolki sta izdihavali svoj etilen, na kar je sončnica krepko zrasla v višino, a je dobila tudi otekline, prave golše, če damo zrela jabolka v bližino lončnic, se pokažejo na teh kmalu razna razobličenja. Zorilni plin je v modernih skladiščnih napravah učakal že posebno tehnično uporabo. Tako pospešujejo zoritev citron in banan, ki jih pobirajo in razpošiljajo že v zelenem stanju, z etilenskimi dozami. A ta zanimiva snov se uporablja tudi kot strupeni plin: v žitnih skladiščih ubijajo z njim škodljive žuželke. Plin jim polagoma uničuje stanice. A tudi človeška pljuča ne prenesejo večjih količin etilena. Nos nas dobro svari, če hranimo zelo zrelo sadje v zaprti sobi. Etilen nahajamo tudi v svetilnem plinu. Kjer gredo skozi kletne prostore plinske cevi, ki niso vedno dovolj tesne, se zrak napolni z etOenom in v takšnem zraku dozoreva sadje seveda hitreje in tudi hitreje razpada. Tu je vzrok za marsikatero gnilo jabolko, čeprav smo postopali pri polaganju v shrambo z vso previdnostjo. Kleti, v katerih je sadje, naj se zato vedno dobro zračijo. drugič ne polagajmo skupaj sadja, ki hitreje iin počasneje dozoreva, in tretjič pazimo na to, da se ozračje v kleteh, skozi katere gredo plinske cevi, ne napolni z etilenom iz svetilnega plina. Kulturni pregled Kulturne diskusije »Revija Katodiike akcije«, ki je 7Vinski kozarec brez noge je tako grd kakor ženska brez pasu,« je nekoč dejal neki učeni opisovalec pivskih navad. Staro brušeno steklo je seveda najlepše, dobimo pa tudi izvrstno moderno blago. Stari kozarci s težkimi nogami nas spominjajo ljudi iz starih časov, ki so po petih, šestih steklencah stali še trdno na nogah. Lepi so tudi veliki kozarci, ki so jim vrezani mični ornamenti s trtnimi listi in venci ter spodbujajočimi napisi. Kozarci za liker smejo imeti isto tako vsakovrsten okras, vendar pa so primerni najbolj za sladke žganice. Za močne likerje izberemo bolje veliko, belo čašo s široko odprtino in iz čim tanjšega stekla. V splošnem naj bi bili vinski kozarci beli oziroma brezbarvn, kajti potem najbolje vidimo barvo vina. Dovoljeni so tudi rumenkasti in zelenkasti odtenki, izrazito modri in rdeči kozarci pa prekrivajo svetli lesket ki se pivcu tako prijazno smeje. Kakor M čakali odrešenja stoje Francozi na demarkacijski črti med nezased« v Bellegardu deno Francijo Iskre iz leda V vrhovih vulkanov Ojahue (5870 m) in Avkankilče (6200 m), ki se dvigata ob bolivijsko-čilenski meji in nimata nobenega ledenika in še niti ne trajne snežne odeje, pridobivajo že leta žveplo. To žveplo so odnašali sprva Indijanci na svojih hrbtih, a to je bilo tako težavno in zamudno delo, da je dal neki španski inženir v pobočje izkopati drčo. skozi katero so žveplo spuščali v taborišče v nižjem predelu. Dno drče je bilo iz ledu, ki ga je bilo dobiti povsod poJ luknjičavo vulkansko kamenino. Ob trenju absolutno suhega žvepla z ledom so se pojavile iskre in žveplo je začelo goreti. Domnevajo, na je izpuh-tevanje v suhem ozračju And tako veliko, da se redke padavine, ki pronicajo v luknjičavo dr d, spreminjajo v led. Poskusi z lončenimi posodami, ki so jih napolnili z vodo, so to domnevo potrdili. Siamske dvojčice v Španiji V nekem naselju blizu Alicanta je zena nekega španskega ribiča rodila dvojčici, ki sta kakor siamski dvojčici zraščeni od tilnika do nog. Zdravniški zbor, ki je otroka pregledal, je ugotovil, da so notranji organi dvojčic popolnoma normalni. Upanje je, da bosta deklici ostali pri življenju. Italljasal rešili židovske brotiolomce V bližini italijanskih voda o o Egejskem morju se je te dni potopila bolgaiska transportna ladja »Pcnče s katero se je vozilo 500 Židov, med njimi tudi žene in otroci. Teh Židov niso hoteli sprejeti ne v Rumu-niji. ne v Turčiji, ne v Grčiji. Guverner italijanskih otokov v Egejskem morju se je brodolomcev usmilil ter dovolil, da se začasno smejo izkrcati na ozemlju tega otočja. Gotovo ne veste... da je kompot najboljši, če ga pristavite le z malo oslajene, vroče vode, ga pokri-jete, počasi dušite in pustite tudi pokritega, da se ohladi; da da žlica ali dve brusničnega kompo-ta vsaki mesni in diviačinski jedi posebno fin okus n da je treba brusnice pri tem z jedjo dušiti; da se margarina nikoli ne sme segreti tako, da bi postala rjava, ker v tem primeru trpi okus jedi. da preprečimo prekipevanje mleka enostavno s tem, da položimo na dno mlečnega lonca majhen, obrnjen krožnik iz debelega porcelana. Kako hranimo gumaste predmete Vse gumaste stvari moramo zlasti v sedanjih časih nad vse skrbno hraniti. Imeti jih moramo na hladnem prostoru, zavite v svilen papir. Vsakih šest do osem mesecev jih preglejmo in malo okopajmo v mlačni vodi. Po dveh urah jih posušimo, spet zavijemo v papir in shranimo na hladnem. Nesreča pri delu na cesti Plaz kamenja, ki se je nenadoma utrgal, Je pokopal pod seboj štiri delavce, zaposlene pri popravljanju neke ceste v okolici Vidma. Kljub takojšnji pomoči so potegnili tri delavce mrtve izpod plazu. Greta Garbo Iz revije je videti, da so se v kato-H kem j versko.« svetovnonazorskem taboru pojavitla ra/na nasprotja: razcepljenost v nekaterih načelnih pogledih in needinost v akciji T-i Cen odsek življenja, odkriva take m dru-j gačne ideje: prav te nujr.e umetniške komponente prena ajo vpliv umetnine na druga kulturna področja, narodno, socialno. Zoper to skupino in druge či/h vpliv kakor je videti iz polemik v »RKA« sega celo v revijo »<^as«. je torej zače'a nastopati revija, ki obnavlja tradicije »Rimskega katolika« Takoj v prvi številki je izšel ponatis predavanja dr K. Cepudra »Razcepljenost v slovenski katoliški skupnosti«, ki na splošno ugotavlja needinost v načelih in njene vzroke. V isti števflki je objavljen tudi oster polemični članek dr A Zupana zoper neki nepodpisani članek v »Dejanju«, ki razpravlja tudi o katolištvu v slovenskem narodu. V četrti številki je izšel načelno pomenljivi, programatični članek »Slovenska katoliška kultura« Pisec dr. J. Jenko deli kulturo v katoliško in nekatoli-ško, iezmed katerih je druga tudi brezver-ska (»nekatoliška ali brezverska kultura«)! Osnovna misel tega članka je ta da je kultura indirektno podrejena veri. s čimer odpade vse modrovanje o kulturni, pa tudi Ta čianek je nače'no najznačilnejši; vse j drugo so zgolj konsekvence takih pogledov na kulturo. Sem sodi med drugim razprava istega pisca »Na valovih iraconalizma«, ki odločn* obračunava z nazori urednika »De-i janja« H Kocbeka, kakor jih je izpovedo-• val v uvodi; zbornika »Bohinjski teden i 1939« in v nekaterih -'ankih Stremljenje tega pisca. kakoT tudi njegovih somišljenikov in sodelavcev v »Dejanju« označuje dr. Jenko za posledic« iracionalisticnega gledanja. ki se zoperstavlja razumu in zakonitosti, kaže »razdiraU-t- « krščaiiftvoni nezdružljive nazere« in -<= giblje na robu nevarnega modernizma Ta skupina tudi greši, ko pr-stavlja na-"t1nos narl vero. V svojih iraei< npl;st;čnih rmotah srmo podlega tuji učenost prse med moškim in žensko ne pove p« kako daieč sme iti katoliški pripovednik \ «!dišče. v katerem so bili dr Tine Debeljak dr M Rupel J Šolar. F Vodnik in zastopnik bsnske uprave, pa jo je z nagrado priznalo in priporočilo! Po dolžnosti kulturnih kronistov beležimo brez komentarja »st te po,».ve. k- pričajo. kakšni pogledi na kulturi in na umetnost veljajo v onih vrs^h o ka'er;b v znano, da predstavljajo oficialne stal-šče svetovnonazorsko katobškega tabora pr Slovencih. Zapiski NA PREDAVANJU PROF M. BARTOL1JA Značilna učenjaška fiziognomija: mar-kantna glava, dolga, siva brada, za očali bliskajoče se oči, ki ne kažejo mnogo zanimanja za avditorij. Prof. Bartoli je stopil na oder v predavalnici Italijanske- zbirajo nekoliko že utrujeno občinstvo, primern.a in zadostno učinkovita samo kratka predavanja. — o. predavati. Uvodoma je povedal nekaj toplih besed o Ljubljani, ki je »slovenissima« in vendar ni italijanskim očem povsem i tuja. Obujal je spomine na svoje stike z i našimi slavisti, na dijaška leta na Duna-j ju, govoril s poznanjem in priznanjem o • slovenščini. o kateri se v zadnjem časa malo sliši in j Jedro predavanja tega odličnega itali- 1500 predstav »Prodane neveste« v praškem narodnem gledališču. Dne 22. oKto-bra je bila v reprezentativnem češkem _________^_____ gledališču »Narodni Divadlo« v Pragi ga kulturnega instituta tako, kakor da ' i500- predstava Smetanove opere »Procta-vstopa za svojo katedro in takoj začel i na nevesta«. Uspeh tega, tudi pri nas pn- premalo piše, je smatrala sedanji trenutek za ugoden ln je dala po svotu razglasiti, da je zaprosila za ameriško državljanstvo janskega lingvista je bilo vprašanje konservativnih in revolucionarnih lastnosti jezikov. Izhajal je iz svoje teorije o usedanju jezikovnih plasti in o perifernih krogih jezikovnega razvoja. S tega zreli-šča je pokazal na nekaterih primerih, kako so se posamezni latinski izrazi razširili Neki znameniti igralec je v neki igri i ^ svojega žarišča v periferne prostore in ANEKDOTA namesto prave dobival vedno leseno smot-ko. Ravnateljstvo je pač štedilo. Igralca pa je stvar zelo zbadala. sklenil je. da se bo maščeval. Nekega večera je spustil srnotko na tla. da je bilo slišati, kako je leseno udarila. se tu ohranili; pokazal jih je v rumunšči-ni, francoščini, španščini, v izumrlih jezikih romanske skupine, kakor so sardo, dalmatiko (dalmatinska romanščinaj in albansko-romanski jezik in opozoril na njih ostanke v sosednih slovanskih in ger- Občinstvo se je začelo smejati, a potem i manskih jezikih. Vodil je poslušalce skozi krohotati na ves glas. ko je igralec so- ' n0l'al0''0 nmH',mo no^o^nio igralca vprašal: »Povej mi. koliko velja kl?„fter takšnih 9motk ? « Našle nji večer je dobil mož pravo srnotko. VSAK DAN ENA nekatere probleme nastajanja italijanščine, j opozoril na njene predetnične in poetet-I nične usedline, na njene dialektične pla-. sti in značilnosti njihove fonetične in besedotvorne asimilacije; pri tem je vedno : delal primerjave z lahkoto učenjaka, ki i je strokovnjak za zgodovino ne le roman-j skih, marveč sploh indoevropskih jezikov, j Povedal je marsikaj zanimivega o razvoju značilne, med romanskimi jeziki največje blagozvočnosti italijanskega jezika, primerjajoč polnost in čistost njenih voka-lov tudi s slovenščino. Njegovo predavanje so kajpak najlaže uživali šolani filo-logi. Nam laikom je nudil učeni profesor | iz Turina malce naporen, vendar kljub ! obilnemu gradivu in zgoščenosti svoje, si- I ccr tako blagozvočne besede dovolj pre- j gleden vzpon po strminah primerjalne ; lingvistike. ; ijubljenega dela je edinstven v češki glasbi. Nova številka »Našega roda«. Odlično urejevani mladinski mesečnik »Naš rod« nadaljuje s serijo številk, ki so posvečene vodilnim slovenskim pisateljem. Po Vladimiru Levstiku in Ksaverju Mešku je posvetil pravkar izišlo 3. številko pisatelju Francu S. Finžgarju. Jože Župančič opisuje na uvodnem mestu obisk pri Finžgarju na ljubljanskem Mirju in beleži njegove zanimive spomine na mlada leta, kakor tudi izjave o mladini in naši mladinski književnosti. Med drugim napoveduje F. S. Finžgar izdajo nove mladinske povesti »Li-skove zgodbe«; v nji bo opisal prigode svojega psa Liska. V tem zvezku objavlja iz svojega novega spisa krajši odlomek. Božidar Jakac je interview s Finžgarjem in njegovo črtico prav učinkovito ilustriral. Nadaljuje se daljša mlad:nska povest Vladimira Levstika »Peter in Kostja«, ki dobiva čedalje zanimivejše zapletljaje. Povest ilustrira Maksim Gaspari. Poleg lirike Anice Cernejeve, Ksaverja Meška in Antona Debeljaka prinaša ta zvezek po narodni pesmi spisano prozo Kristine Bren-kove z ilustracijami M? rije Vogelnikove, dalje prozo Frana Roša z ilustracijami Antona žnideršiča in črtico Antona Ingoliča »Cestnikovi so postavili dom«. Poseben članek seznanja mlade čitatelje z ustjem Donave in s sedanjo bolgarsko Do-brudžo. Nadaljuje se za mladino prirejeni uvod v meteorologijo iz nereda Viljema Kunsta. številka je tudi sicer obilno ilustrirana. Na ovojni strani ima reprodukcijo najnovejše fotografije F. S. Finžgarja. Civilno letalstvo v Ameriki Vojaške oblasti v Zedi njenih državah razpolagajo trenutno s sto civilnimi letali- Za vsemi besedami tega učenjaka, ki j Nedavno je bil odobren kredit v zne- Razmišijena zdravnica »Goapa doktorica, prosim vašo roko!« Dobro, slecite se najprej!« (»Domenica del Corriere«) sku pol milijarde dolarjev za izgraditev novih aerodromov. Civilno letalstvo v Ameriki šteje trenutno nad 10.000 dobro iz-vežbanih pilotov, v prihodnjem letu pa se bo to število povečalo r.a G5.000 letalcev. so mu v mladih letih pele na uho poleg italijanščine tudi slovanske besede, si ču- ; til osebnost znanstvenika pozitivističnega ! kova. Zato je bil predavalni večer prof. dr Bartolija, ki je otvoril drugo akade-mično leto na Italijanskem kulturnem institutu v Ljubljani, vzpodbuden začetek smotrnega dela za spoznavanje višinskih ! rezultatov italijanskih znanstvenih priza- ! devanj. Predavanje je biio dobro odtehta- I Oče državnega poglavarja Španije gene-no tudi časovno in bi lahko veljalo za rala Franca, Nicoias Franco, je težko obo-vzor premnogim slovenskim predavate- lel in je diktatorjeva rodbina pripravljena ljem, ki pozabljajo, da so za večere, ki na najhujše. Bolezen cčeta generala Franca Urejuje Davonr Kavijen — Lzdaja za Koazorci; >Jutra« Stanke Virant, — £a Narodno tiskarno A, d. kot tmfcaraarja Fran Jarsn — Za '"»"itn dai je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v Ljubljani.