THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. , r Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 158. "CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. AVGUStA — THURSDAY, AUGUST 14, 1930 LETNIK XXXIX. PRIHOD ROMARJEV. — TUDI ODDALJENEJŠE NASELBINE ČASTNO ZASTOPANE. — SLOVESNA SLUŽBA BOŽJA, KI JO JE DAROVAL ŠKOF NUSSBAUM. — KRASNO PETJE SLOVENSKEGA ZBORA. — SLAVNOSTNI GOVOR REV. OMANA. Calumet, Mich. (Izvirno.) — dolgotrajnih in vsestranskih pripravah se je preteklo s°boto izvršila zelo dostojna Proslava Baragove stoletnice v Veličastni stolni cerkvi v Mar-luettu. Okrasno jutro z najlepšim Vremenom, ki si ga je mogoče Misliti, je napovedovalo lep dan. Nič one vročine, ki že tako dolgo kuha mesta in vasi ^'ugod po Ameriki, ni bilo ob-c'utiti. Čeprav je bilo nebo ves dai1 jasno ko ribje oko, niso Pekli "njegovi žarki, temveč sa-1110 prijetna greli. Lahka sapa je Pihljala sem od jezera in o-sVeževala ozračje, da smo se romarji iz oddaljenejših kra-3ev čutili, kakor bi bili prišli na drugi svet. že v oetek zvečer je dospelo ftekaj romarjev od raznih stra-111: iz Minnesote, iz Wisconsi-in iz Ulinoisa. Večinoma so j|a prišli v soboto zjutraj. Naj-°lie sta bili ,7f\«*mwtT$ nasel-Calumet itx TrauriiK. koi "^bližji. Izmed oddaljenejših Se Je najbolj postavil Sheboy-^an> poleg njega po Detroit. 2di MESTO, UNIČENO PO POTRESU le se mi pa, da bi Detroit da- zasenčil celo Sheboygan, če p bilo iz Detroita na Calumet tako blizu kot je iz Sheboy- Calumet je zamislil nekaj pfav posebnega. Jako lepo šte-Vll° jih je prišlo v slikovitih Orodnih nošah, ki so v Marietta in povsod vzbujale izbilo pozornost. Zlasti števil-1 Pevski zbor je bil ves v na-°^ih nošah. Pa je tudi dru- Sač, vod v*lik0 nil :e imel ta pevski zbor pod *stvom misijonarja p. Odila nalogo za ta dan. Izpelji je pa tako imenitno, da ° Prekrasno petje še dolgo °dme sPom Pris evalo po Marquettu in v inu vseh, ki so v soboto 'ostvovali službi božji v a^c!Uettski katedrali, ^e takoj po osmi uri so se s,aceli romarji zbirati na pro-°ry pre(| gg^vijo. Znanci so '^Prisrčno pozdravljali ob ve-0rn zopetnem svidenju, ne ^d lI>ci so si segali v roke in se , ^vali novega poznanja. Ne-sj|J Pred deveto uro se je ogla-^ 2von in takoj nato se je °storna cerkev skoraj napol-oka- čepniv drži s korom vred ^ enega tisoča ljudi. Seve-, Ro pritisnili tudi domačini, (j^ s_eveda ni bilo pričakovati, j^bi samih slovenskih romar-in tako oddaljenem kraju h v tako slabi časih bilo za cerkev. I °eno ob desetih se je zače-^.Pomikati .številna škofova k^nca iz zakristije pred ,.**«<> ozaljšani altar. Med ^ "ovščino so bili ti-le slovenja gospodje: Rt. Rev. Msgr. Hev n iz Houghtona, Mich., Cern • " i?' C1evelanda, Rev. Tro,e iz Sheboygana, Rev. nesot6c od sv- Štefana iz Min-Chicae' P" M«rn, O.F.M., iz P. Bernard, O.F.M., iz Marcel, OFM., cel0 rnta- Polep teh ie bil° levilo domače duhovšči- ne iz marquettske škofije, končno škof Nussbaum kot oficijator. Na koru se je oglasil mogočni Kyrie eleison iz prekrasne "Missa Seraphica", večno lepe skladbe p. Hugolina, O.F.M., iz Ljubljane. Takoj pri prvih akordih se je dalo spoznati, da bo calumetski pevski zbor pod vodstvom p. Odila izvrstno o-pravil svojo dolžnost. Po evangeliju je nastopil Rev. Oman iz Clevelanda, ki je imel slavnostno pridigo v slovenskem in angleškem jeziku. Najprej je v slovenskem jeziku pozdravil romarje rojake in poudaril, na kako imenitnem prostoru so se zbrali. Kakor je pa imeniten prostor,' tako je tudi pomenljiv namen, ki je nas vse privedel v Marquette. Gre nam za to, da počastimo spomin škofa Barage, da prosimo Boga za poveliča-nje tega velikega, služabnika božjega pred očmi sv. Cerkve, zlasti pa za to, da poživimo v sebi in svojih rojakih sploh pravega katoliškega duha, čigar tako odlični zastopnik je bil škof Baraga. Nadalje je govoril v angleškem jeziku in slikal Barago kot velikega delavca za širjenje kraljestva božjega na zemlji, zlasti med takrat tako zapuščenimi Indijanci. Vse je pustil, vsemu se je odpovedal, sebe je popolnoma zatajil, da je postal svojim Indijancem vse. Končal je z željo, da bi kmalu mogli častiti svojega Friderika kot svetnika na altar jih. Po pridigi se ie nadaljevala sv. i.iaša in spet so prekrasno ubrani glasovi s kora polnili mogočno katedralo. Vsak je nehote čutil, da bi bilo težko najti boljši način, poveličati na zunaj potek te lepe verske proslave, ko ravno s tem, da je dobro izvežban slovenski pevski zbor proizvajal krasno skladbo slovenskega skladatelja. Naj omenim takoj tu, da se je ob tej priliki p. Hugolino-va "Missa Seraphica" prvič pela na ameriških tleh. Ugajala je pa. tako močno, da je pozneje niso mogli prehvaliti. P. Odilo je moral več duhovnikom dati naslov, da si jo bodo naročili za svoje cerkvene pevske zbore. Po sveti maši je pevski zbor zapel ono mogočno himno, ki tako lepo izraža slovesno katoliško razpoloženje src: "Povsod Boga!" Med tem se je škof Nussbaum podal na svoj tron in vsa asistenca se je zbrala okoli njega. Pred škofa se je vstopil Rt. Rev. Msgr. Rezek s pripravljeno spomenico, ki je imela biti izročena mar-quettskemu škofu v smislu devete resolucijo lanskega katoliškega shoda v Lemontu. Napočil je torej trenotek največje slovesnosti, trenotek zgodovinski. trenotek, ki je in ostane središče vseh letošnjih Baragovih proslav! (Dalje prih.) Pred par tedni je strahovita usoda obiskala dele južne Italije. V strahovitem potresu, ki je razsajal, . je na tisoče ljudi izgubilo življenje. Gornja slika nam kaže prizor iz mesta Melfi, ki je bilo v tej katastrofi takorekoč popolnoma uničeno. ODPOR MALE ANTANTE PROnOTONU Mala antanta bo apelirala na Zvezo narodov, da nastopi proti ustoličen ju Otona Habsburškega. -0- Pariz, Francija. — Kakor govorijo zadnja poročila, ne bodo države Male antante, namreč Jugoslavija, Rumunija in Čehoslovaška, poznale nobenega popuščanja napram Ogrski pri njenem prizadevanju, da si postavi Otona Habsburškega na kraljevi prestol. V zvezi s Francijo nameravajo apelirati na Zvezo narodov, da prepreči to ustoličenje, češ, da bi bilo to proti zvezinim pogodbam, kar utemeljujejo s sledečim: Na zahtevo držav, ki so zmagale v vojni, je Ogrska uveljavila 5. novembra 1921 zakon, s katerim je prepovedan po-vratek Habsburžanom. Sedem dni pozneje je posebni svet, zborujoč v Parizu, obvestil Ogrsko, da se smatra gori o-menjeni zakon ne samo kot notranje ogrska zadeva, ampak kot mednarodna pogodba. Zakon je bil pozneje registriran ter je postal en član določb Zveze narodov. Leto pozneje je Ogrska pristopila kot članica k Zvezi narodov ter se je istočasno obvezala, da se bo ravnala po njenih določbah. Ako bi torej zdaj poklicala Otona na prestol, bi bila ena določb kršena in proti temu bi morala Zveza na vsak način nastopiti. P ROHIBICIJA PRIDE PRED VOLILCE DVOJNI POGREB Ava, 111. — Redkim žalnim svečanostim je prisostvovalo to mesto pretekli torek, ko se je istočasno vršil pogreb dveh zakoncev. Prvi je umrl Mr. B. Beattie, star 79 let. Ta vest je njegovo 761etno ženo tako pretresla, da je tudi sama izdihnila 15 minut pozneje. Republikanski odbor Cook okraja nabral potrebno šte vilo podpisov, da pride su-haško vprašanje na splošno glasovanje. -O- Chicago, 111. — Kakor je zdaj s skorajšnjo gotovostjo že določeno, bodo imeli volilci države Illinois pri prihodnjih jesenskih volitvah pi-iliko, da na glasovnicah izrazijo svoje mnenje o prohibicijskem vprašanju. Republikanska stranka je namreč nabrala potrebno število podpisov^ ki je predpisano, da pride to vprašanje na splošno glasovanje. Podpise, po številu 400,000, je pretekli torek vložil pri državnem tajniku v Springfieldu predsednik republikanskega odbora za Cook okraj, B. W. Snow. Podpisov je bilo sicer potrebnih samo nekaj nad 310 tisoč, a odbor, ki je imel v o-skrbi njih nabiranje, izjavlja, da jih je bilo tako lahko dobivati, da so jih zaradi varnosti nabrali še nadaljnjih 90,000. Na glasovnicah bodo 4. novembra stala v državi Illinois torej tri vprašanja: Ali naj se 18. amendment prekliče? Ali naj se izpremeni Vol-steadova postava? Ali naj se odpravi illinoiška prohibicijska postava? -o- SMRT POLJSKEGA DUHOVNIKA Chicago, 111. — V sanatoriju je preminul poljski pomožni župnik cerkve sv. Alberta, Rev. Kazimir Pijanowski. Začasno leži v mrtvašnici Frank Palacza na 1916 W. 22nd St. Pogreb bo v soboto. Pokojni je bil posvečen za duhovnika pred 14 leti. R. I. P. KRIŽEMSVETA — Mexico City, Mehika. — Ameriški poslanik, D. W. Morrow, je lahno zbol61. Zdravnik mu je odredil mir in mora zaradi tega ostati za nekaj dni na svojem posestvu, kjer je prebil prejšnjo nedeljo. — Carbondale, 111. — Velikanska izpremeniba v temperaturi, celih 60 stopinj, se je izvršila tekom 24 ur. Dočim je v soboto pripekala vročina 113 stopinj, je v nedeljo padla nazaj na 53 stopinj. — Rim, Italija. — Pretekli ponedeljek je Mussolini obiskal svojega nečaka, ki živi v bližini Rima in ki nevarno bo-luje na krvavitvah. Ostal je pri družini celi dan in se zvečer vrnil domov. — Tokio, Japonska. — Že drugič tekom par tednov je silovit tajfun obiskal otok Kiu-šiu. Vse komunikacije so bile sicer pretrgane, vendar pa vihar ni napravil take škode, kakor jo je 18. julija, ko je bilo več oseb ubitih. — Cadiz, Ohio. — Dva dečka, 14 in 17 let stara, sta priznala, da sta med zadnjimi božičnimi počitnicami zažgala šolsko poslopje, in sicer zato, da bi s tem počitnice podaljšala. — Sattle, Wash. — Neko zračno transportacijsko kom-panijo toži črnec R. S. Stewart za odškodnino $10,000. Hotel se je namreč na kompanijskem aeroplanu prepeljati v Los Angeles, a mu je bil vstop prepovedan. Iz Jugoslavije. VELIK POŽAR V PODPEČI. — NA STOTISOČE ŠKODE. — ITALIJANSKEGA VOJAKA UJELI. — VELIK RIBJI LOV V DALMACIJI. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. STARA MATI PRI 34. LETIH Chicago, 111. — Mrs. C. R. Riggs, 5011 Strong St., je stara kamo 34 let, a je postala že stara mati, ko je njena 171et-na hči, Mrs. D. L. Mann, pred par dnevi povila deklico. Mrs. Riggs domneva, da je najmlajša stara mati v celi deželi. --o- ŠKODA, POVZROČENA PO SUŠI Prijatelji! Podpirajte in širite list "Amer. Slovenec"! Washington, D. C. — Ravnokar je bila dokončana uradna cenitev o škodi, ki jo je povzročila suša do zdaj. Kakor ugotavlja to poročilo, je bilo tekom zadnjih šest tednov uničene koruze od 600 do 700 milijonov bušljev. Obstoji pa strah, da bo suša žgala še nadalje. Predsednik Hoover izdeluje program za odpomoč, ki ga bo predložil governerjem dvanajst prizadetih držav. -o- SVARILNI ZGLED KITAJSKIM KOMUNISTOM Šangaj, Kitajska — V mestu Hankov, ki je najbolj v nevarnosti, da podleže komunističnim agitatorjem, so oblasti ukrenile najstrožje odredbe. Pretekli ponedeljek je bilo u-smrčenih 23 oseb, ki so bile ujete, ko so povzročale komunistične nemire. V svarilni zgled drugim jih je bilo od teh obglavljenih 16 javno na cesti. Tekom zadnjega tedna je bilo skupaj obglavljenih 37 oseb, tri od teh ženske. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Podpeč v ognju. Huda nesreča je zadela malo vasico Podpeč, ki leži ob robu ljubljanskega barja, ob cesti. — Goreti je začelo po noči med 27. in 28. julijem malo pred polnočjo. Najprej se je užgal Kumšov skedenj. Ogenj se je tako hitro razširil na bližnje skednje in kozolce, da so ljudje samo begali sem in tja, ne da bi vedeli, kako pomagati. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Verda, Preserja, Borovnice, Bresta, Brega. Notranjih goric in od drugod. — Sreča, da je bilo v tamošnjem potoku dovolj vode, drugače bi ne zgoreli samo skednji in kozolci, pač pa bi zgorela cela vas. Strašno je bilo gledati, kako nenasiten plamen objem-lje in požira ves žitni pridelek, s skrbjo in potnimi sragami obdelan in domov pripeljan. — Radi silne vročine, ki jo je o-genj dajal, ni bilo mogoče ve liko rešiti. Škode je na stotiso-če, zavarovalnina, kakor vedno, pa le malenkostna. Zgoreli so vozovi, slamoreznice, čistilnica za žito in razni drugi stroji. V enem svinjaku je zgorelo šest prašičev. Zgorela je tudi vsa mrva. Kako je nastal ogenj, nihče ne ve. -o- Cerknica. Italijanskega vojaka so ujeli graničai-ji na našem ozemlju. Mislil jo je prostovoljno popihati čez mejo. Prišel je v vojaški obleki in z bajonetom. Pravi, da bi rad ostal pri nas. Pred kratkim so tudi ujeli enega miličnika in tudi ta bi rad ostal pri nas. -o- Obilen lov v severni Dalmaciji. V morskih vodah severne Dalmacije je bila nalovljena velika množina rib, zlasti sar-delic. Zaradi obilnega lova so cene ribam znatno padle. Tako so sardelice prodajali po 1 do 2 Din kilogram. V naslednjih dneh se pričakuje še obilnejši lov, ker se na mnogih krajih opaža živahno gibanje velikih skupin rib. -o- staro 75 let. — V Litiji je u-mrla Roza Kimovc, pogodbena poštarica na Vačah. -o- Nezgoda. Utonil bi bil kmalu v velikem bazenu na Mariborskem otoku magistratni uradnik Zmago P. Pri skoku v bazen ga je prijel krč in se je že pričel potapljati. Na pomoč so mu priskočili nekateri soko-pal"ci, ki so ga spravili iz bazena na varno. Z nožem v bok. V Zemunu je sunil svečarski pomočnik Nikola Pepič svojega druga, krojaškega pomočnika Gustava Šmita z nožem v bok, ker je govoril z njegovo sorodnico. Prvi je šel v zapore, drugi se pa bori s smrtjo. -o- Nesreča. Pri podiranju stare trhle bajte se je lesena stena zrušila na 361etnega Načeta Krhi-na iz Mihovce pri Št. Jerneju in ga močno pobila po glavi. •-o- Konj ga je udaril. Franca Mohorja, hlapca pri Lobeju v Slovenjgradcu je u-daril konj z vso silo ravno na tisto mesto, kjer je bil pred dobrim letam operiran. -o- Bled. Blejska cerkev bo postala za poletne mesece premajhna, ker je pri 10. službi božji polna. Videti je, da prevladuje med gosti katoliški element, ker je gostov gotovo polovica. --o- Strela. Pred kratkim je pogorel lesen mlin posestnika Val. Aber-ška v Št. Vidu nad Valdekom. Mlin je bil na samoti in so šele drugo jutro zvedeli o nesreči. -o- Zaklade iščejo. Od dela odpuščeni trboveljski rudarji kopljejo v Retju in iščejo zakladov, ki po njihovih mislih morajo biti tam še izza rimljanskih časov, ko so tam pokopavali svoje v vojni padle tovariše, pred tisoč in več leti. -o- 27 šrapnelov v vodnjaku. Ob priliki čiščenja nekega vodnjaka v predmestju Zemu-na, ki je bil med vojno zasut, so delavci v-globočini 19 metrov naleteli na 27 tempiranih šrapnelov. Po odredbi vojaške komisije so bili šrapneli prepeljani tri kilometre izven mesta ter tamkaj razstreljeni. -o- Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla S. Pia Terezija Grejan, usmiljenka, stara 61 let. — Umrl je v Ljubljani Anton Kristan, predsednik Zadružne banke. — V mariborski splošni bolnici je u-mrla Genovefa Brunčič, po-sestnica iz Zavrha.— Na mestno pokopališče v Podbrežju pri Mariboru so pokopali Marijo Sabukošek, zasebnico, Nesreča s patrono. H kovaškemu mojstru Res-niku v Banjaluki pri Kočevju je prišel znanec in ga prosil, naj mu izprazni patrono. Kovač je patronb tako nerodno izpraznjeval, da mu je v roki eksplodirala in ga težko ranila v roko, trebuh mu je pa nevarno razparala. -o- Zastrupljena živina. Posetnik in kmetovalec Fran Kuralt v Žabnici je popravljal na hlevu streho. Ker je nastalo deževno vreme, so streho, da ubranijo živino mokrote, za silo pokrili. Voda je pa vseeno prišla skozi in se nabirala v jaslih in živina je to vodo pila. Posledice so se pokazale, ko je živina vsled tega poginila. Stran 2 AMEKIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 14. avgusta 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto ......................................$5-00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... J-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ......................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3-00 Za četrt leta .................................. 1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ................................ For half a year ................................ For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year .................................... For half a year ................................ For three months ............................ miselnim gibanjem in je naravnost odklonila njegovo podporo. V Franciji je bilo to gibanje znano pod imenom kombi-nizma. Že pred dolgim časom je doseglo svoj vrhunec, danes je brez znatnega vpliva. Prav enako je prizadevanje svobodomiselnih krogov na Španskem in Portugalskem. Lokalne uspehe in trenotne dosežejo, vobče pa ne pridejo naprej. V Italiji ima liga svobodomiselcev zaznamovati samo — neuspehe. Uprte ima oči svobodomiselstvo na Rusijo. Tam je zdaj njih domena. Najnovejše vesti v listu "The Morning Post" pa bi značile, da se pripravlja celo v Rusiji neki preobrat, ki bi ne kazal na poseben uspeh ateistov, temveč skoroda na poraz, ako se vesti uresničijo. "Pravda vitezi — resnica zmaguje," se lahko reče tudi o svobodomiselnem gibanju, katero lahko pride do kakih trenutnih uspehov, splošno pa ne bo uspelo, ker nima resnice na svoji strani. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo števdko v tednu je čas do četrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira—Rokopisov uredništvo ne vrača. ______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ office at J. M. Trunk: Svobodomiselno gibanje IZ URADA DR. SV. PETRA [sednik A. Grdina, bivši glavni predsednik g. Schneller, bivši duhovni vodja č. g. F. Ažbe, II. Izrecnega ateističnega gibanja v stari Avstriji m bno, niti ni obstajala nobena organizacija svobodomiselcev. Will oa so ateisti ali svobodomiselci pod označbo, da ne pripadajo nobeni veroizpovedi, so brez vere, religije (religionslos) io je bil pri obstoječih razmerah neki izhod, ako je nastal skoroda nepremostljiv konflikt. Te razmere so znane. Pred svetovno vojno je. bilo od vsega prebivalstva do dva odstotka takih, ki so izjavili, da nimajo religije, bolje, ne pripadajo nikamor. Organiziranje se je pričelo šele po svetovni vojni ko so prišli veri sovražni elementi na površje. S tem so rostale tudi številke bolj točne, in se more gibanje bolj primerno ocenjevati. Pred vojno se o kaki posebni propagandi ne more govoriti, po vojni pa je postala propaganda svobodomiselcev naravnost strastna in nasilna. Uspela je ta propaganda, da je število svobodomiselcev narastlo na 3.2 odstotkov vsega prebivalstva. Navajajo se tudi od oficielne atesticne strani številke. Svobodomiselstvo je bilo 1. 1928 organizirano v 322 lokalnih skupinah in je štelo 42,594 članov. Novejše številke pa navajajo le 42,000 udov, in vsaj na zunaj bi to pomenilo, da gibanje ne gre navzgor, pač pa nazaduje vsaj v članstvu. Številke pa mnogokrat varajo. Duševno središče svobodomiselnega gibanja je pa v Nemčiji. Od tu se raztega vpliv tudi na kraje, ki so bili že prej nekako pod nemškim vplivom, toraj proti vzhodu, na slovanske pokrajine, dočim je bolj rdmanski zapad izven tega območja. V Nemčiji sami deluje v e-vobodomiselnem smislu narodna delavna federacija svobodomiselnih zvez. Ta je napela vse svoje moči, ko je šlo za konkordat med Vatikanom in Pru-sijo. Izdala je do 6 milijonov raznih pamfletov, letakov, in bilo je sprejetih na tisoče raznih protestov na zborovanjih. Ni dvema, da je to gibanje cerkvi hudo škodovalo. Dvomljivo pa je, če je koristilo v isti meri morda svobodomiselstvu samemu. Glasilo svobodomiselne federacije, Der Atheist, piše v svoji oficielni številki junija 1. 1930: "Brez vsakega pretiravanja lahko ugotovimo, da je direktni politični, vpliv v srednjih in vzhodnih provincah svobodomiselnega gibanja sedaj skoroda na ničli. Vrhutega je posreden vpliv, ako sploh, mogoč za nas le, če uspemo v številkah ločenih od cerkve in v številkah otrok, ki se odtegnejo verskemu pouku." TJo priznanje je važno, ker prihaja iz Nemčije, kjer so bili upi svobodomiselcev zelo visoki, in so bile razmere za njih gibanje vrlo ugodne. Gotovo bo segal ta — neuspeh tudi na kraje, ki so pod nemškim vplivom. V mladi Jugoslaviji se je za nekaj časa zdelo, da pride svobodomiselstvo na površje, ker ima v političnih krogih tudi framazonstvo velik vpliv, in je verska zavest razen pri Slovencih zelo pomanjkljiva. Določbe o verskem pouku novejše dobe pa kažejo, da svobodomiselni elementi niso uspeli. Ko so na Angleškem zmagali laboriti, je svobodomiselstvo; visoko dvignilo glavo. Bili so pa razočarani, ker delavska angleška stranka se ni hotela identificirati s tem svobodo- IN PAVLA ŠT. 38 K.S.K.J. Kansas City, Kans. Tedc-n za tednom sledim našemu glavnemu predsedniku g. Grdina, kako opisuje svoje potovanje po kolaradskih hribih. Zdi se mi, da bo kmalu prišel k nam v dolino, v našo veliko planjavo Kansas, kjer je 22. junija ponovno kazal jednotine slike. Da me ne prehiti, Vas prosim, g. urednik, ne čakajte z mojim dopisom predolgo; kar na dan z njim. Toraj, kje se bova srečala, g. Grdina? Naj si že bo kjerkoli, Vam danes na tem mestu izrekam zahvalo za Vašo prijaznost, da ste nas v drugič obiskali in zopet z navdušenim govorom bodrili za dobrobit naše jednote. Naj Vam dobri Bog poplača ves trud za dobro delo. Urnih korakov se približuje veliki dan naše konvencije. To je zares pomemben dan za nas Slovence sirom Amerike. Ka-koršne jednote bomo imeli, ka-koršne jednote bomo podpirali, kakoršnih jednot člani bomo, takšen bo naš katoliški slovenski narod v Ameriki. Pred vsem drugim, mi smo katoličani, zato mora tudi biti naša prva skrb, da naša jednota ohrani ta biser, da še zanaprej, da za vedno ostane katoliška. Veliko se je že delalo, pisalo, u-važevalo, da bi se pri jednoti spodbil katoliški značaj. Naslov ""katoliška" toliko rude-čih bratcev bode v oči. Da je jednota to, kar je, še dandanes katoliška, se moramo zahvaliti neustrašenim možem duhovnikom in lajikom, ki sio se pogumno borili za našo katoliško jednoto. Več izmed teh že počiva v hladni zemlji in vživa sad njihovega truda na onem svetu, kakor msgr. Buh, č. g. Šuštaršič in več lajikoy ustanoviteljev jednote. Je pa med nami še več živih bojevnikov, ki se neustrašeno bore za načela naše katoliške jednote. Kakor naš gl. pred- sedaj v domovini, bivši duhovni vodja č. g. J. Černe. Ta je bil i k! je še neumoren v delovanju za Jednoto in neustrašen borilec z besedo in peresom, ne boječ se truda in ne kritike svojih nasprotnikov, gledajoč le na to, da se Jednota povzdigne na višek tega, kar znači nje ime: "katoliška Jednota". S tem, da se je boril za tako vzvišene namene, ni koristil sebi, ampak le Jednoti in nj^i ^mu članstvu, zai kar smo mu lahko vsi hvaležni. Piše se toliko glede imena jednote: Kranjsko-Slovensko-Katoliška Jednota". Ako bi mi mogli na to konvencijo pripe i jati vse osivele starčke in sta rice, ki so prvi prinesli svoje, s krvavimi žulji zaslužene pene te kot mesečnino za Jednoto, kako bi ti razsodili z ozirom na to ime. Marsikateremu bi se pest krčila v sveti jezi in izra zitimi besedami na ustnicah: "To, kar smo mi podpirali, zidali desetletja, naj se sedaj porine v koš, kot stara nerab-Ijiva, ničvredna stvar." Ako kdo nima toliko ponosa na svoj slovenski narod in čut, da ga to ime zadržuje od pristopa k Jednoti, to ni Slovenec, to ni značaj, to je mešanica, iz katere Jednota ne bo nikdar imela kake koristi. Joseph Russ, predsednik, Peter Majerle, tajnik. ZOPET SMO BILI VESELI Detroit, Mich. Prva nedelja v avgustu je bila tako vroča, da bi človeku kmalu zavrelo. Meni je zavrela pa ne kri ampak juha na štedilniku. Ko sem bil vstopil v sprejemno sobo, je tako glasno brnelo, kakor da je sršen v sobi. Zato sem skrbno vprašal, kje da je sršen? Jaz imam namreč strah pred sršenom še iz mladih let. Sem mu v mladostni hudomušnosti prizadejal marsikatero. Sršena (pa ne newyorškega iz 24. ceste E., ki je slovensko cerkev v New Yorku na novo preslikal), sem kmalu zapazil. V kotu je namreč pihal Eskimo fan in je hladil toplo sobo. Ko sem se bil poučil o nenavadnem brenčanju, se je strah polegel in srce je stopilo v pravo lego in sem bil zadovoljen. To nedeljo sem spoznal, da ima Bog može prav tako rad kakor žene. To nedeljo so bili priredili piknik člani društva Marije Pomagaj KSKJ. Ljubitelji božje narave so imeli lepo vreme in izborno je potekel čas društvenega piknika. Razigrane volje smo bili vsi. Tudi poročevalec se je bil oživil med veselo družbo. Ne bom vsega poročal radovedni javnosti, naj se malo zatajujejo v društvu radovednosti. Omenil bom samo nekatere stvari piknika. Človek je samemu sebi najbližji, zato bom najpreje samega sebe c-menil, četudi ni po vseh predpisih, da človek samega sebe poriva naprej. — Dandanes že mora biti tako. Izjeme so dovoljene. Danes naj bo izjemonna še meni dovoljeno, da samega sebe obe-rem nekoliko, potem pridejo na vrsto drugi, bolj cenjeni. Kako sem dospel na piknik pretečeno nedeljo? Meni bi se bilo kmalu tako pripetilo, kot se je zgodilo pred nekaj leti gospodu V. v Ljubljani. Gospod je bil po poklicu misijonar. Bog je bil gospoda bogato obdaril z nadležno debelostjo. Imenovani gospod se je nameraval peljati \± Ljubljane na Koroško. Pred odhodom pošlje gospod moža na tramvaj ali na poulično železnico, da mu že naprej preskrbi prostor na železnici. Mož je bil skrben in postrežljiv, zato zaprosi gospoda sprevodnika železnice, da za gospoda misijonarja prihrani sedež. Mož hudomušno pripomni, da je gospod misijonar širok, da rabi prostor za dva. Sprevodnik je vzel zadevo na znanje in j-e prihranil dva sedeža za gospoda. Pride določeni čas in g. misijonar vstopi v poulično železnico in vpraša sprevodnika, če mu je prihranil prostor, ker težko stoji. Sprevodnik uljud-no odgovori, da je en sedež pri vratih in drugi sedež je na koncu voza. Dovtipni gospod misijonar se glasno zasmeji in pravi: Gospod sprevodnik, kaj menite, da se bom precepil na dvoje in ena polovica bo sedela pri vhodu, druga polovica pa, pri izho/Iu. Bilo je dovolj smeha na železnici. Človek se mora kaj poučiti iz nesreče drugih. Zato sem jaz to nedeljo ukrenil drugače. Na piknik me je pripelja Mr. Tomaž K., ki je imel lažje za voziti. Domov me je pa vozil, seveda težjega po pik niku, Mr. Viktor P. Tako sem porabil dva sedeža in brezplačno. Znati je treba, je rekel tisti, ki je s svedrom kravo odri. Kot nekdaj doma, tako je bilo, na pikniku. V hladnem gozdiču je bila gruča izletnikov. Proč od družbe v dolinici je bil napravljen ogenj in izbrani kuharji so na ognju pekli jance. Med tem časom je mladina metala žogo. Na plesišču so se mladi pari vrteli bolj hitro kot so obračali jan-ca na ognju v oni prijazni dolinici. Četovodja, oziroma Mr. predsednik je nenadoma zažlvižgal na prste in vsi smo bili mahoma pozorni. Vesela družba je posedla k mizi. Takoj smo imeli pripravljene usta, roke in želodec za pečenko in začelo se je neusmiljeno uničevanje jancev. Vsem je šlo v slast. Pri jelu smo bili zelo pridni. Tudi poročevalec je posegel po okusni pečenki. Sedaj je ponehalo ono čudno oglašanje po trebuhu kot da grmi za gorami. Želodci so bili kmalu po-tolaženi. Ali žeja, žeja v taki vročini! Tudi to smo pogasili pošteno. Samo toliko pripomnim, da mi je nekoč Mr. Trav-nikar povedal, da vsakokrat, ko je piknik, zmanjka vode pred hišo. Potem že sami lahka veste, kako pridno deluje vodna sesalka pred Travnikar-jevo hišo. Kako je bilo ob tej priliki, pa ne bom povedal, bi se dopis preveč razširil in u-rednik bi ga proti koncu še odstrigel, da bi bil krajši dopis. Da bom zelo zaposlenemu uredniku prikrajšal delo, bom sam pohitel h koncu poročila, če bo mogoče. Vsi udeleženci in udeleženke smo bili prav dobro razpoloženi, pa ne po travi, ampak mislim povedati, da smo bili prešmentano dobre volje, kot se spodobi za fletne ljudi. Tudi petje in vriskanje ni izostalo na našem pikniku. Pa še nekaj za konec. Pri tem sestanku v lepi naravi so skupaj stopili zavedni možje in so sklenili, da se mora tudi pri nas v De troitu kaj storiti ali za Baragovo slovesnost ali za Baragov študentovski sklad. O tem pa prihodnjič prav zares. Očividec. --o- č. g. Zupana, ki je bil ^ tako skrben, da ja ne bi zgrešili kakšne hiše, poleg pa nam je še preskrbel prosto vožnjo od Pueblo do St. Louis. Ni čuda, da ga farani ne morejo pohvaliti. J: I Tudi Slovencem v Leadville prisrčna zahvala, zlasti c. župniku, ki je obljubil, da bo še kaj pomagal. Pravijo, da Je trošt dober mož. 'Dal nam je tudi priliko ogledati si krasoto coloradskih gora. Med tem k« so se naše sestrice v Chicagi pekle in nekateri umirali vročine, smo bile me vabljene » gorki peči. Da, mraz nas J« tresel, saj sva bili v bližin1 večnega snega. V Salidi so Slovenci i'aZ' kropi j eni med Irci, zato n^ je blaga gospa Drobnik kazala pot. No, če ona s svojim Prl' kupljivim značajem pride ' | hiši, nihče ne more odred, kdor le ima kaj. Škoda, da Je hiš tako malo. , Hoteli sva tudi v Crest«0 Butte, a imeli so ravno bird10 in najbrž so vse potrosili za "prezente". Obiščemo vas drugič. . Nazaj grede sva posetfJ Fredoniji družino Bambič 1 Stepanich. To so edini zastoP' niki Slovencev v teh krajih-jim delata čast za mnogo. S^ je družina Bambič že darov štiri hčerke našemu samo; •alf nu in ena na,ju je bila med ^ mi. Kako so bile male dek^ vesele prvič videti svojo se^ redovnico. Sedaj sva zopet doma. gi rojaki, ki ste nama bili tafl naklonjeni, še enkrat se va prisrčno zahvaljujevi ter va. iskreno pozdravive. Enega P ne smeve izpustiti na tem n 1 stu, to je Matija Jamnik» Leadville, ki nam je tako po kranjsko postregel. Vsi, nama ostanete v blagem minu, samo gospod vlak ^ Skoro bi se bil nama snU'^ zameril, a č. g. Zupan J pošteno pritisnil kar za $i>0- , Obiščite irftf na pričku kadar se boste mudili v Ch»cJ gi ali tam okrog. Šolske sestre- OBISK NA ZAPADU Lemont, 111. Čas počitnic naglo poteka, ali pa bolje, počasi, kajti veselimo se že, da se zopet snidemo z našo mladino. Sicer pu skoraj ne moremo govoriti o počitnicah, a saj teh frančiškanka lahko pričakuje le v večnosti. Anglež pa pravi: "Vacation is change of occupation." Toraj tudi on ne trpi lenuhov. Takšen je bil tudi naš poletni oddih. Odšle smo po svetu iskat milodarov. Daleč tja proti zapadu nas je vedla pot. Obiskali sva Pueblo, kjer so nam naši rojaki rade volje pomagali po svojih močeh. Dobri Bog naj jim vse o-bilno povrne. Zlasti sta se izkazala Mr. in Mrs. Butkovich. Nikakor ne sineva pozabiti ZAHVALA New York, N- Ker nama ni bilo mogoče ^ vsem udeležencem zahvalil \ trud in požrtvovalno dd0^ cerkvi in dvorani na dan 11 maše dne 27. julija v cerkvi Nikolaja na 2. cesti, kate^j daroval najin sin Rev. Čagran, izrekava prisrčno hvalo tem potom Rev. j Johnu Nageleisen, ki je jn govor v angleškem JeZl J Rev. Father Aleksandru kar za govor v slovenskei11 ziku, društvu Domovina ^ krasno petje v cerkvi, in ( ^ rani pod vodstvom Mr. J^.J Končana; društvom sv. Jur!j, in sv. Petra, ki sta PoSt'tJ, slavnost z društvenimi vami. Za krasno kinčanje (Dalje na 3. strani.) STALIN, SAMODRŽEC SEDANJE RUSIJE (Dalje.) "Zrediti se moraš!" je pokroviteljsko pristavil, "ker te bomo še potrebovali." A Frunze je odvrnil, da mora biti zmeren v jedi: prebil je pravkar dolgo želodčno bolezen. — Stalin mu je od kraja priporočal, naj nikoli ne veruje zdravnikom, a naposled se je prestrašil, da mu ne bi Frunze u-rml. Odredil je kratkomalo, naj se takoj podvrže operaciji. Vojskovodja se je zaman upiral. Stalin se ni zmenil niti za kirurge, ki so mu ugovarjali na temelju analize želodčnega soka. Frunzeju so odprli želodec in se je res izkazalo, da se mu je že bila zacelila rana po nekdanjem želodčnem tvoru. A Frunze je umrl pod nožem med nepotrebno operaci- jo od srčne kapi — ni prenos,el kloroforma ... Ta zgodba je imela odmeve v književnosti. Pisatelj Piljnjak, ki jo je izrabil za napeto "Povest o ne-pogašeni luni", je še pravočasno odpotoval na Japonsko in tako ušel Stalinovi jezi. A po povratku, osem mesecev pozneje, je moral objaviti ,skesa-no pismo, češ da je "nepremišljeno pozabil, kako gnusno utegnejo zlorabiti njegovo povest zoper komunistično stranko protirevolucijski meščanski sloji." Isto je moralo storiti u-redništvo mesečnika "Novi mir" (Lynačarski), ki je objavilo povest. Ne smemo se torej čuditi poročilom, da so padli med vladnimi sejami Stalinovi lastni ali Stalinu namenjeni streli. Po- dobne, četudi nepotrjene vesti so zelo umljive v razbeljenem, z osebno mržnjo prepojenem sovjetskem ozračju. Redki u-radni stenografski zapisniki (n. pr. v prilogi "Izvestij" ob priliki spora z opozicijo) ga tako jasno predočujejo, da lahko sklepamo i,z njih o možnosti drugih, javnosti zamolčanih izgredov. A samodržec se ni nikoli zbal nevarnosti in njegova trdna volja je upogni-la do zdaj vse nasprotnike. Vsi boljševiški veljaki so prebil; dolga leta v pregnanstvu. Lenin je prišel delat revolucijo iz Švice in Trocki iz Amerike. Stalin pa ni nikoli zapustil Rusije in na svojih skrivnih potovanjih je osebno spoznal vse tamošnje socialno demokratske organizacije. Od tod izvira njegov vpliv in tudi sam ne taji, da "pobija opozicija Stalina, ker pozna Stalin nemara bolje nego kdo drugi vse grehe opozicije." Ta poučenost je od- tehtala (kakor misli Aldanov) celo Leninovo oporoko, v kateri je stalo, da "Stalin kot suro-vež ne sme ostati glavni tajnik stranke". Revolucija ne prebije brez znane krvave sentimentalnosti. Ko je zabodla Charlotte Car-day Marata v kopalnici, so prenesli njegovo truplo svečano v Pantheon. Pozneje so ga od tam vrgli v greznico, a preden se je to zgodilo, so bili v modi medaljoni in obeski z Mairatovo sliko, ž njegovim imenom so krstili mesta, ulice in otroke. Zdaj je predmet sličnega kulta — Lenin. Naši potomci si bodo lahko predstavljali današnjo Moskvo, če bodo čitali pri Lunačarskem o "člrobni, brezprimerni milini moralno velikega Lenina," ali pri znanem novinarju Koljco-vu, kako "je prisijal vznemirjeni solnčni žarek na okno Kremeljske palače, da pozve o Leninovem zdravju." A iz- med vseh komunističnih vel-mož daje Stalin slavilcem pač najmanj hvaležnega gradiva. Seveda imamo zdaj poleg Leningrada tudi Stalingrad (pomembno industrijsko mesto) in je v rabi besedna igra o "jeklenem Stalinu", a drugače je našel samodržec le malo književnega odmeva. Samo mimogrede nastopa v "Povratku Buddhe" Vsevoloda Ivanova, da zavpije — "kakor je primerno za vročekrvnega Gry-zinca z nenavadno kavkaško izgovorjavo" — opešanemu znanstveniku: "Državljan profesor, kadar koraka revolucija, ne sme nihče migati z repom!" V Piljnjakovi "Povesti o luni" gledamo "neupogljivega moža, ki vlada nad Rusijo in čigar kretnje so rezke in zapovedujoče kakor povelja, ki jih vsako noč narekuje brzo-piski." Z "vsakdanjim, more biti malo neprijaznim, a vsekakor zelo zamišljenim in prav nič utrujenim obrazom" sedi pred mizo, ki je polna; debelih angleških in nemških knjig o državi in oblasti." Prirojena prebrisanost pa Stalinu najbrž bolj koristi nego vse knjige. Zna upoštevati položaj in leta 1924 je celo odredil, naj položi sovjetski- zastopnik na grob japonskega cesarja venec z državnim grbom (klaidivo in srp), a brez gesla: "Proletarci vseh dežel, zedinite se!" Tudi nima časa, da bi se učil. Jeseni leta 1926 je hotel odkloniti u-deležbo pri panpacifičnem kongresu v Tokiju, ker ni razumel, da bodo tam razpravljali o znanstvenem raziskovanju Tihega; oceana. Smatral ga je za "imperialistično špletko laži-pacifistov". Menda ni bilo vredno pisati o Stalinovem svetovnem nazoru, ker ne nudi veliko izvirnega. Seveda veruje samodržec v mednarodno revolucijo in temu primerno mu morajo pri- , .i S" krojevati svoja poročila vS vjetski zastopniki v ino^j i stvu. Po vseh delih sveta^J Balkana do britske Južn<' rike in francoskega Indo-^i; ja delujejo iz Moskve zaupniki. Na poti k sv°' J ni % ' vzoru se Stalin ne zmeni ^ bene zapreke. Po P0'1'^ ir mednarodnega statistične!^ rada v Ženevi (delo pi'^V umrlega S. Zagorskega) \j vozila Rusija pred vojno leto nad 600 milijonov P>(!„o žita. Po letu 1926 je ta manjši izvoz sploh izost^^f ni je nakupila sovjetska ),| 4 milijone pudov tujega ^ Zato pa izvaža meso, P®I.0i«j' no, jajca, sladkor, Pc' .eP vžigalice, sukno, dasi P° ^il vse to blago na domačen1 ^ t "Dneve in dneve sto.)^ fly procesiji pred trgovino " j,, posled nam zakliče Pl(), lec: Zaloga razprodana- (Dalje prih.) _Četrtek, 14. avgusta 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) he in dvorane Miss Elzi Ivan-fek, Miss Tinci Rupnik, Miss Kati Pavlic. Družinam Rupnik, ^nčan, Omerza, Pavlič, Capuder, Gvardija, Mrs. Lertič »i John Žekovič. Mrs. Derčar, naši kuharici, ki je vse tako o-kusno pripravila, kakor tudi vsem udeležencem in kličemo: % plačaj! vsa slavnost se je vršila v Najlepšem redu in nad vse pričakovanje. Ljudmila in Matija Cagran, stariši. PIKNIK V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Pravijo, da je bil vreden dež, 'Je tako blagodejno rosilpo celem Wisconsinu v petek po fl0c'» 8. avgusta, in soboto, en ""''ion dolarjev. Končala se levs tem ena najbolj občutnih ®Us> kar jih pomnimo dolga le- . • Mnogo poljskih pridelkov 1° hranjenih vsepovsod, ki bi ruSače vzeli konec v suhi ^ertllji. Vremenoslovci nam ob- j~uajo sedaj za en čas. tudi koliko, hladnejše vreme, kar 1110 si vsi tudi le želeli. 'ndustrijski izvedenci pa da- ^■Jo v svet prerokbe, da je se- ^flJa splošna kriza prilezla Najnižjo točko in da bo za plezala prosperiteta navzgor. Tudi tega že 1 *ežko pričakujemo. Bodoč- 'lust bo pokazala, koliko je s,iice v vsem tem prerokovanju. Ker se letos tudi nekaj pišctukajšnji rudarji iskati po dru- Za ski "Hi največji letošnji sezon- P'knik v korist mihvauške-^ Slovenskemu Domu, ki bo ^"edeljo, 17. avg-usta, je že 8, Pripravljeno in dobro pre-b'K • no* Mnogi so zaradi sla- , časov izostali od drugih le-l°8tliil \ /M piknikov samo zato, da '»do Skl Ja>zje obiskali Domovega. ^ePajoč po tem kar slišimo, e v nedeljo Gazvodova farma ^ -veliko mravljišče našega ^ °da. Vse kar potrebujemo, ^'Hv lep, topel dan. bo vseboval ta piknik e stvari, kakor še do Da že tl' noben drugi, o tem smo ^lekaj pisali. Opetovano še v "es Poudarjamo, da bo ostal (emu udeležencu v prijet-sPominu za dolgo časa. Vfie I)°?arjamo tudi še enkrat Ql lla dopoldansko parado. li-!10- uri (novi čas) bo zbira-iti !i.na zemljišču Slov. Doma 1 kanje skupine v narodni l>ov, drugih. Avtomobiliste ^ ^l3'1110' da se udeleže pava-sto . skrbljenih je zanje več tednih napisov. Za otroke pripravljen poseben VM[ za v parado, da bodo . Svoje veselje. priporočamo, t)0.Dus?te ta, dan doma "piskre" kajti kuharice bodo izvile na pikniku veliko j^^no gulaža. Okusno prijel ki je lansko leto do-t(.]fj t ln dražil Tamšetov nos, ^ m »ori v N. Milwaukee, V se je tedaj mudil na ^J^rfrische", bo letos po kuharic še mnogo in zapeljivejši. ne bo že vse priprav- in govori o nekakšnem namišljenim "cirkusu" in "clownih", se je pripravljalni odbor potrudil, da tudi to postavi na piknik, kolikor mogoče originalno. "Museum" bo tudi posebnost prve vrste. Tako, da bo ja vsem ustreženo. 17. avgusta bo, v kratkem povedano še enkrat: za može, žene, fante, dekleta in otroke dan zabave, veselja, sreče in presenečenj, seveda na Gazvo-dovi farmi. Dan si^eče še posebej za tiste, ki bodo deležni krasnih vrednostnih nagrad. Kdo bo dobil Avtomobil, Radio in Vacuum Cleaner? Kupujte vstopnice, dokler je še čas, s čimer ustvarjate sebi možnost do sreče in obenem pomagate tudi do prejšnje u-resničitve našega Slov. Doma. Pripravljalni odbor. -O- ZAVEDNOST, POROKA, DE-LAVSKE RAZMERE IN DRUGO IZ MINNESOTE Buhl-Kinney, Minn. Buhl in Kinney sta mali, skoraj skupaj stoječi naselbini. Prva ima kakih 1600 prebivalcev, druga pa mtinj kakor 800. Po narodnosti je prava mešanica kakor povsod. Sedaj imata vsaka svojo občinsko u-pravo. Vsaka ima svoj občinski odbor ali "City council". Imata pa obe eno šolsko okrožje (School district). Julija meseca so se vršile tukaj volitve za šolski odbor (School board). Ker tukaj Jugoslovani nastopajo precej složno, imajo tudi precejšen uspeh. Seveda bi bilo želeti še boljšega. Pri zadnjih volitvah je bil ponovno izvoljen naš tukaj rojeni rojak J. Posich Jr. A od predzadnjih lanskih volitev' je še v odboru A. Archul, stanujoč na Kinney, tudi tukaj rojeni naš rojak. Tako sta v šolskem odboru dva Slovenca, kar je za častitati našim tukaj živečim Jugoslovanom in njih zavednosti. Da bi se vedno vsi zavedali svojih dolžnosti ob vsaki priliki, bi bilo marsikaj in marsikje drugače. Ako si sami ne bomo pomagali, kdo nam bo? Na tujce se ni treba zanašati, da bi nam oni kaj pomagali. Dne 14. julija sta si obljubila dosmrtno zvestobo v tukajšnji cerkvi Presv. Srca Marijinega Mr. Nick Krpan, po rodu Hrvat, ki si je izbral za nevesto1 Mrs. Marjorie Belaj iz bližnjega mesta Virginia. Oba sta tukaj rojena. Svatovska pojedina se je vršila na domu nevestinega strica Mr. Louis Be-laja ob polnoštevilni* udeležbi sorodnikov in drugega občinstva. Da je ob takih domačih zabavah in veselicah prijetno in vsega v izobilju, menim, da mi ni treba posebej poudarjati. Saj se vse vrši po še starih slovanskih običajih in šegah in se praznuje kakor poseben domač praznik. Sv. cerkev je s tem pridobila novo katoliško družino. Da bi se le vedno in povsod zavedala svojih katoliških dolžnosti. Novemu paru časti tamo. O delu je pa bolj težko poročati, ker tukaj ga je boli malo in si ga morajo nekateri gih naselbinah, kar pa seveda ni brez stroškov. Vendar srečen je oni, ki ga dobi, kot stalni zaslužek. Sreča, velika sreča v času današnje "prosperi-tete". Tukajšnji stari rudniki so izčrpani, zapuščeni in napolnjeni z vodo. Novi se pa več ne odpirajo. Kompanije so spravile dobičke v žepe, delavce pa pustijo svoji usodi. Žalostno je to, a je resnično. V Kinney je vsaj v poletnem času nekoliko bolje za par mesecev. Sedaj, ko to pišem, pa so začeli že tudi delavce odpuščati, ker so prenehali s pošiljanjem rude. Tako je. V času, ko bi moralo biti zaposlenih največ delovcev in še nove sprejemati, pa še stare odpuščajo in delo zapirajo. Kje je še zima, ki je že sama na sebi tukaj neznosna. Kdo nam da zagotovilo, da bo prihodnje leto kaj boljše? Marsikdo prerokuje še slabše. Torej nas čakajo počitnice brez konca. Pa to bi še vse šlo, ako bi bilo kaj dosti tistih $, pa jih ni. Le pre-radi bežijo iz naših rok. Jih menda vleče tja, kjer so kupi bolj veliki, v večjo druščino. Vročina pritiska kakor povsod tudi tukaj. Saj gre po 90 in 100 stopinj skoro vsaki dan, kar je malo prehudo tudi za Minnesoto. Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem A. S. Poročevalec. ČLANSTVU AMERIŠKE JU-GOSLOV. ZVEZE IN OSTALEMU JUGOSL. OBČINSTVU V MINNESOTI Šesta letna konvencija Am. Jugoslov. Zveze v Minn.esoti se bo letos vršila v mestu Gilbert v nedeljo, dne 31. avgusta. Mesto Gilbert je izbral glavni in centralni odbor Zveze na letni seji v Evelethu dne 6. julija t. L, in sicer zato, ker člani Buhl Amer.-Jugosl. kluba so bili mnenja, da njih mesto Buhl, ki je bilo izbrano za šesto letno konvencijo Zveze na zadnji konvenciji Zveze, nima dovolj ugodnosti za postrežbo in zabavo; toliko našega ljudstva, ki navadno pride v mesto, kjer se vrši letna konvencija Zveze, oziroma naš jugoslovanski letni sestanek. Zatorej je upati, da bo vsak član in članica Zveze, kakor tudi splošno občinstvo zadovoljno z mestom Gilbertom, kajti naši rojaki v Gilbertu so nam že itak izkazali veliko gostoljubnost ob času tretje konvencije Zveze 1. 1927. Vsled tega bo zopet vsak rojak z veseljem prišel v Gilbert, 1 jer nas zopet čaka izvrstna zabava. Ker je še nekoliko slovenskih naselbin v St. Louis okraju, Minn., kjer še ne eksistira lokalni klub Zveze, je upati, da se bodo naši rojaki potrudili in si ustanovili klub, da letošnje leto naj bi bila zastopana vsaka slovenska naselbina na šesti letni konvenciji Zveze. Torej rojaki in rojakinje, na svidenje v Gilbertu v nedeljo, dru! 31. avgusta. Z rojaškim pozdravom vam udri ni John Movern, tajnik AJZ. veliki jesenski izlet v jugoslavijo ki rp priredi znani in izkušeni direktor g LEO ZAKRAJŠEK turističnega oddelka Midtown Bank na ogromnem in slovečem Cunardovem parniku ji a ugiuiimciii in a ^qutfanta IZ NEW YORK A (preko Cherbourga) v sredo __ __1. oktobra y opoldne ki nameravajo potovati to jesen v domovino, se nudi izredno ugodna prilika, tovSe Pridružijb tej skupini izletnikov. Zajamčeno je prijetno, brezskrbno in brzo podnje. .— Zasigurajte si mesto*takoj. MIDTOWN BANK Leo Zakrajšek 630 Ninth Avenue, New York, N. Y. JOHN L. MIHELICH CO. (August Kollander, poslovodja) 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ili: CUNARD LINE 25 BROADWAY, 346 No. Michigan Avenue, NEW YORK Chicago, 111. TO IN ONO. IZ ZDRAVSTVENEGA MESTNEGA URADA Komarji, prenašale! malarije. Število na malariji obolelih in umrlih v zadnjih treh letih in do meseca avgusta letos je sledeče: Leto: Oboleli: Umrli: 1927 ..................... 19 3 1928 ......................15 1 1929 ......................29 2 1930 (prvih 6 mes.) 14 2 1930 (julija) ..........31 1 1930 avg. prv. 6 dni 7 0 Kakor je iz tega poročila razvidno, so bili letos samo v mesecu juliju in avgustu 4 bol niki več naznanjeni, kakor je bilo vseh bolnikov v celih dveh letih, 1927-1928. Znano je, da komarji prenašajo bolezen malarijo. Preiskava je pokazala, da komarji, ki prenašajo malarijo, se v množinah nahajajo v okolici mesta Chicage in predmestjih in celo v mestu samem. Ako bi komarji ne prenašali te bolezni, bi ne bila tako razširjena, kakor je. V mestu se redijo komarji v raznih smeteh in zbirališčih vode in vlage. Vsaka kovinska škatlja (kanta), ki leži na vrtu in je voda notri, je komarjem dobrodošla. Vsaka luža ali stoječa voda, še celo odprt kanal v tvoji kleti, je včasih in največkrat gnezdo malarijo razširjajočih komarjev. Prepreči se razširjanje komarjev s tem, da se na razne luže in stoječe vode nalije olja ali da se prostor izsuši, kar uniči velikanska ležišča komarjev. Priporoča se vsem meščanom, da pazijo na to, da sami zatirajo vsa manjša gnezda komarjev, da ne puščajo o-koli hiše ali po vrtih na prostem nikakih kovinastih posod (kant), da bi se tam ob času dežja ali zalivanja nabirala voda. Zdravstveni komisar Dr. A. H. Kegel naroča takoj začeti SKIN ITCHING ENDS when soothing Zemo is usedt Right from the first touch, antiseptic, healing Zemo takes the itching misery out of mosquito bites, rashes, and many other skin afflictions. Try it also for ^telling, peeling toes. Bathers and other outdoor folks thank cooling Zemo for relief from sunburn. Douse it on ivy-poisoning. Pimples and dandruff fade when safe, antiseptic Zemo is applied. It instantly eases razor-smart. Always have Zemo nearby wherever you go, Any druggist. 35c, 60c, $1.00. boj proti komarjem, da se bolezen ne razširi. Vsi hišni posestniki ali stanovalci so dolžni, da takoj naznanijo vsak slučaj malarije na zdravstveni urad. DANAŠNJA PRISELJENIŠKA SLUŽBA Nedavno je generalni priseljeniški komisar poudaril, da priseljeniška postaja na Ellis Islandu ima dandanes več o-sobja in priprav za pregledovanje priseljencev, kot jih je treba, in da delo mejne straže, organizirane za preprečevanje vtihotapljanja inozemcev, stalno raste. Za delo priseljeniškega urada je potrebno osobje 3000 ljudi. Tisoč izmed teh so priseljeniški inšpektorji. Približno 900 so člani mejne straže, ki je nameščena ob kopni meji Združenih držav. Ista je na straži tik z mejno črto in pa-trolira ta ogromni razseg zemlje s pomočjo avtomobilov, železnice, na konju, v čolnih, ae-roplanih ali pa peš. Svrha te mejne straže je uloviti one inc-zemce, ki se hočejo vtihotapiti v deželo brez pregleda s strani priseljeniških inšpektorjev. Lani je ta mejna straža ulovila približno 30,000 vtihOtap-Ijenih inozemcev. Pregledanih je bilo več kot 790,000 vozil, vštevši vlake, čolne, omnibuse in avtomobile in 741 avtomobilov, vozečih inozemce ali kon-traband, je bilo zaplenjenih. Patrole, obstoječe od vsaj dveh mož, so nameščene ob strategičnih točkah ob meji. Koliko daleč v notranjost naj mejna straža zasleduje ino-zemca, je kočljiva stvar. V splošnem so prebivalci daleč stran od meje precej občutljivi v tem pogledu. Ali v sploš- SLOVENCEM V CHICAGI naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse trste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje pripo-i-očam. JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street Phone Canal 4090 Chicago, 111. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^) , Jeweler On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis. v OOOO 0<>6M<>WKKKKKKKKKKKK>0-0 OOO-OOOCOOCOOOCKKKKKXH)-' ^imrmiiiimiumuiiiVmiii^ A. GRDINA IN SINOVI Trgovina Pohištva in Pogrebni Zavod 6019 S. Clair Ave.—1053 E. 62nd St., Cleveland, O. Za vse naša podjetja odgovarja en telefon HENDERSON 2088 Furniture, Radio', Victrolas, Records, AMBULANCE. liiiumimmmHummun Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West Sth Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. nem — pravi generalni priseljeniški komisar — ljudje ne ugovarjajo proti prodiranju mejnega stražnika 50 ali več milj v notranjost, ako je on zares za petami kakega posameznika. V Združenih državah imamo kakih 215 vhodnih priseljeniških postaj (ports of entry), vštevši 26 aerodromov. Toda v pristanišče New York prihaja navadno več priseljencev, kot skozi vse druge postaje skupaj. Ker pa je priseljevanje tako padlo, je Ellis Island, največja ameiuška priseljeniška postaja, postala neke vrste gospodarski problem za vlado. Pregledovanje inozemcev v inozemstvu je tudi znižalo število priseljencev, ki gredo na Ellis Island. Poprej so skoraj vsi inozemci, prišedši v New York — razen potnikov I. in II. razreda — morali iti skozi Ellis Island v svrho pregleda. Radi velikega števila novodo-šlecev so morali ti čakati na otoku. Dandanes pa nudi ta postaja več mogočnosti za hitro pregledovanje, kakor jih je treba. Na otoku Ellis Island je vseh skupaj 27 poslopij, vštevši bolnišnice in elektrarne. Bivališča namenjena za pridržane ino- Feena-mmt odvajalno sredstvo ki ga žvečite kot gum". No Taste But the M;nt ^ Pri lekarn irjih "-JgC, zemce, so prostorna in sobe so velike, svetle in zračne. Pokrita veranda je na razpolago za inozemce za zabavo v slabem vremenu. Tam je tudi igrališče za otroke. Za socijalno oskrbo na otoku skrbi splošni odbor za pomoč priseljencem, sestavljen od zastopnikov trideset organizacij. Dana je mogočnost za pogoste obiske pridržanih oseb in knjige so zanje na razpolago. Poskrbljeno je za zvezo med osebami, pridržanimi na otoku, in njihovimi prijatelji. --o- HOOVER PRAZNOVAL ROJSTNI DAN Washington, D. C. — Preteklo nedeljo je predsednik Hoover na svojem letnem bivališču ob reki Rapidan v Virgi-niji obhajal svoj 56. rojstni dan. Število brzojavnih čestitk je prispelo tega dne v Belo hišo, med drugimi tudi od angleškega kralja Georgea. -o- "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-raeriki. Naročajte ga! gdnina oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI PREKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na nujhiticjših parnikih. Kar jih plove, BREMEN in ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Za navodila vpraSajto sv6jega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Raadolps St., Chicago TV + 4* * * 4* + + i Lfc PALACZEV P0GREBNIŠKI DOM Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ P.egistrovani embalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4S82 M M izterjavanao račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. Kolar Floral Co. A. B. KRAMARSIC & J. L. KOLAR SLOVENIAN FLORISTS 6106 WEST 22nd STREET, CICERO, ILL. Phone Cicero 1230 PRIJATELJ! ; —fn Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Severno in Južno Ameriko? Zato, ker jc franrosko pristanišče Le Havre najbližje New Yorku in Ljubljani, ker velikanski brzoparniki "Ue de Frande", "Paris" itd. so v hitrosti nepj-cknsljivi in priljubljeni; zato, ker imajo tudi v 1M. razredu udobne kabine in ker je izborila postrežba, okusna domača hrana in.znamenito francosko vino brezplačno pri vsakem obedu. Cie.Gle. Transatlantique Pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35 četrtek, 14. avgusta 1930 Gospodin Franjo ROMAN. Spisal Podlimbarakl. "Jezik za zobe, pasje seme, ušivec!" in zamahnila z metlo proti predrznežu. Z laktjo je prestregel metlo; Jcer se mu je za malo zdelo, da ga uganja ženska, je smelo odgovoril: "Kuma, da imaš čisto srce, imela bi tudi čist jezik " Tisti trenotek ga je zagrabil Meglic za vivček nad tilnikom. "Ti mršava rastlina, ti prokleti cvet!" je klel smejočih se oči je-čar ga potegnil v kuhinjo in parkrat oplahnil z opanko, tako da se je deček zavrtel liki mlinsko kolo. Odslej se ni več osmelil približati'se Jovici. Do osebnega, neposrednega občevanja se nista domogla, čeprav sta si tega oba zaželela; s šumarjevim posredovanjem pa je Jovica vse zvedel, kar je Vazko vedel povedati o Danici, o gospodinu Franju, o Mušiču in drugih stvareh s Konj-planine. Neizmerno poveličane vesti o krvavih spopadih hercegovskih in krivošijskih četašev z redno vojsko so spravile kakor mnogo drugih nezadovoljnežev naposled tudi šumarja in Jovico na pot očitnega upora. Nikoliča se je polastila tiste dni drzna misel, osvoboditi po nedolžnem zaprtega Miloševiča, bežati z njim na planine, pobuniti ljudstvo tuzlanske-ga okraja; če se to ne posreči, pa pohiteti po gorskih stezah bratom, v Hercegovini se bo-rečim, na pomoč. Svoj načrt je odkril Vaz-ku, ki je bil precej pripravljen, pomagati svojemu najboljšemu prijatelju pri ubegu. Deček je težko čakal dneva, ko se smeli naklep izvede. To bo njegov prvi junaški čin, ki se mora posrečiti in če velja življenje. Sumar je vse pripravil za beg ter čakal ugodne prilike. .. Neko jutro koncem januarja je pnsel s puško ob rami že pri zasvitu dneva v kaznilnico. Vedel je, da se mudi ječar vsako jutro dolgo pri jetnikih, vršeč svoj jutranji predpisani obhod po ječah. Zanašal se je na to o-kolnost in nanjo je oprl svoj smeli načrt. Prijatelja je našel še v stanovanju, zajutrkovai je z ženo kavo, otroci so še spali. Nikolič je postavil svojo puško v kot ter se pritisnil k ognjišču, da si ogreje foki. "Na Majevico moram. Orožniki pravijo, da na vseh straneh poje sekira," je govoril. "Zdaj je najboljši čas za sekanje drv. Pa ne, da bi mi poslal kakšnih novih jetnikov," je rekel Meglic. "Še nobenega nisi dobil od mene. "To uro bi niti enemu ne mogel dati zavetišča ; popoldne že, ker danes bodo trije izpuščeni, dva pa ustreljena." "Kako jih pri tebi razpošiljajo! Ene tja, kjer jim zagodejo angeli, druge tja, kjer jim zapojo gorske ptice. Obojim bo bolje nego poslušati v temnicah tvoje miši. Pa kako bodo streljali ona dva, ko stoji zunaj takšna megla, da ni pedi ne vidiš pred seboj. "Usmrtitev je že odgodena od enajste ure. Še enkrat jima bo pošiljalo solnce, preden jima mrkne za večne čase." "Kaj meniš, brate, kaj nameravajo z Mi- loševičem ?" "Do poletja naj ostane še pri nas, da pripravi mojega najstarejšega dečka za sprejenf v gimnazijo. Potem pa Bog z njim in vsi svetniki." "Nocoj se mi je sanjalo o njem, da sem ga videla mrtvega," je povzela ječarka, izteg-nivši ozko glavo proti šumarju. "Ležal je v odkriti krsti in smejal se mi je, dasi tega res- nega človeka še nikdar nisem videla v smehu." "Glej, Janja, kakšna neumnost je priblodi-la v tvojo glavo. Mrtvec se ti je smejal," je vščipnil ječar in oči so se mu svetile v smehu. 'Bog ve, kaj to pomeni?" 'To pomeni, da bo še dolgo živel in dolgo poučeval vajine otroke, ki bodo kaj znali in kaj veljali," je dejal šumar. "Srečna sta, da sta dobila tega učitelja." "Dobro je, dobro. Ali čudno, Nikolič! Oni dan se mi je sanjalo, da je bežal pri velikih vratih vun. Hotela sem kričati na stražo, naj ga zadrži, pa nisem mogla. Tako mi je bilo hudo, ko da je mora padla name." 'Sanje so prazne marnje, a Bog je istina," je pohitel Nikolič, boječ se, da se mu ponesreči njegov naklep. "Kaludjera lahko pustiš samega v planino in sam se ti povrne! Zunaj bi imel vedno od ene strani morje, od druge gorje — to pravi sam. Zunaj se je vedno motal in vil kakor kača v precepu, a tukaj — kdo ga nadleguje? Zunaj so psi lajali nanj, ko da je prosjak, a tukaj je učitelj in — kdaj se je kdo pritožil proti dobroti?" "Nu — moder in učen človek je, vendar pa mi nekaj ne prija na njem. To je njegovo sovraštvo do naših naprav. Včasi se tajno približa jetniku in nekaj mu pošepeče. Marsikdo se lahko skrije za drevo, drugi se niti za brdo ne ume. K prvim štejem kaludjera. Sam sem ga že slišal, ko je razlagal jetnikom, da napredujemo v Bosni kakor rak. Nezado-voljnež je, kakor so tisti, ki so v Hercegovini začeli dvigati rogove. Treba paziti nanj. Pravijo, da na enem človeku ne more biti dveh kož, a on jih ima. Včasi je tih kakor stena, drugikrat vro iz njega besede kakor toča iz oblaka. Prokleti! O, prežati moram nanj. Za tvoje sanje, Janja, ne dam počenega groša. Zvečer rada potegneš iz steklenice in od tam pride tvoja ponočna mo-Nu — Nikolič, kdaj pojdeš zopet v Rad bi, da mi od tam prineseš sli- Dve najnovejši plošči 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c 25141—Žabja svatba, v Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko. DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE .75c 'j f:{(>OQCK>00<>00^ J PISANO POLJE ra. Zvornik ? vovke, prave srbske." "Jutri nameravam v Zvornik in pojutrš-njem imaš že lahko svojo pijačico," je lagal šumar. "Pa še nekaj imam za vaju. Dva zajčka visita pri meni v kuhinji in štiri tolste jerebice. Polovica je namenjena vama, polovica pa Novaku, tistemu, ki pometa v ko-naku. Spotoma sem naročil Novaku, naj pošlje svojo ženo po njegovo polovico, a ti, kuma Janja, idi in si vzemi vajino polovico. Lahko si vzameš tri ali pa vse štiri jerebičke, ako prideš pred Novakuljo. Ključ od kuhinje leži na tramu nad durmi." Janja je prikimala, ječar je rekel: "Precej idi, Janja, da prehitiš Novakuljo. Jerebice imam rad. Vse štiri prinesi! Kaj bi puščala Novaku, ki nima otrok." Zakonska sta vstala. Par minut sta se iztegala, zehala in ohala, jemaje slovo od nočnega počitka, potem sta se pričela oblačiti. Žena se je napravila, da pojde na trg in po šumarjevo divjačino. Meglic je vzel ključe, da napravi svoj običajni obhod. "Dovoli mi, brate, da se grejem pri tvojem ognjišču, dokler ne pride kuma domov," je ponižno poprosil šumar. "Zgodaj je še in no če se mi v megli v planino. Kam naj grem, ko ne vidim poti pred seboj ?" "Pobodi pri nas, prijatelj, dokler ti drago (Dalje prih.) z orkestr. ,75c .75c .75c .75c .75c .75c .75c .75c .75c .75c .75c .75c ,75c TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in »o naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva!— Trgovci — Posamezniki ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na m Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Ni je, pa je je . . . Politike ni v Jugoslaviji, niti ne političnih strank. Tako toži in potoži poročevalec poročevalskega biroa Prosvete v Jugoslaviji, seve iz kavarne, ker te so še in kava tudi. Nije nista više, ampak je še. "Politika v farovžih je še vedno . . ." se glasi poročilo poročevalskega biroa, .plitva je sicer ta politika, kakor naznanja biro, ampak iz farovža je in tudi kuharice so poleg. Gre botrovat v Iblano tam nekje iz litijske okolice Mihu Bučarju Franciscus P., ugleden posestnik. Od samega dolgčasa, ker ni politike v Ju goslaviji, pogleda ta boter na istek, in na listku stoji — po-itika, plitva in farovška in faj moštrova in morda še malo kuharčne je, politika namreč, redn'a, da jo pošlje poročevalski biro v Ameriko, da je Franciscus P. "rajfenkerar in liberalec". Argot, je bilo politike v Iblani in je je cel koš celo v Maleriki. Upajmo, da bo malo več kave tudi v kavarni, saj poročevalec poročevalskega biroa ne bo poročal o — politiki, ko je ni dosti, za mačje solze. po sliki starega avstrijske?1 odlarja", kjer je eden gl™ sem, drugi pa tja, in nista s skupaj, in se je bržkone ra ega Avstrija podifla. Roba gre skupaj, ker g. Tone P« goričan sicer hudo trdi, da se jaz, da je toraj Trunk, ^ lažnik, enako hudo pa trdi « di, da ni prav nobenega Pel(J toraj lažnik Trunk ne bo P" šel v pekel, in laž in pekel t bosta skupaj. , Šalo na stran. Pekel je naj se g. Podgoričan na gl® postavi,v in Trunk se la*1 zlaže, bogami, slabi smo, pak laž, o kakršni tako og«' čeno govori g. Podgorca" . Clevelanda v Chicagi, te lal pa bo pred krščansko wo' težkokaj, obveljalo pa bo tu' le to, kar pove morala, i'1 g. Podgoričan to moralo P* glasi še za tako gnilo. He, he. Mr. Žagar iz Tr:: nika bo še desetkrat P1'1®' naznanilom vsem rdečim nikom", da Trunk laže, i" e| ko tudi g. Podgoričan, ako nagloma morda ne umi'Jei Moderen Virgilij. Iz Virgilijeve Eneide je .75c .75c .75c .75c ne bo, ker zdi se mi, ne znan izrek: "Timeo Danaos et dona ferentes — strah imam preTd Danajci, če prihajajo tudi z darovi." Moderni slovenski Virgilij nima ravno strahu, ampak pest pa le rad stisne in ugrizniti mora. Takšen je ljubljanski dopisnik v Prosveti, in poleg njega je še mnogo takih, da kar poskočijo, ko zagledajo kje kak duhovniški kolar. Čim a suknja je za nje, kar rdeča cunja za bika. Vest bi bila vrlo vesela v časopisih, da namreč Henry Ford namerava sezidati v Baru tovarno za avtomobile. Kakih 20,000 ljudi bi bilo zaposlenih. Ker bi zidal tudi moderne ceste in železnice, bi bila vsa stvar velikega gospodarskega pomena za zetsko banovino in Črno goro. Promet bi pa privabil tudi turiste. Vse to je vrlo dobro. Zdaj pa pride konjsko kopito. Dopisnik v Prosveti zajamra: "Čudno le, da barski nadškof posreduje. Vsekako bo kaj zaslužil pri tem. Moje kraljestvo ni od tega sveta . . ." Gotovo je moral hudo zaviti oči proti nebu in vzdihniti obupno, da so v kavarni mislili, da pobožno moli. Tovarna bi bila O. K., ampak ko bi hudič nadškofa vzel, bi lahko pobasal, magari, tudi tovarno, in če bi odpadlo pri tem pri nadškofu tudi le za njegovo sirotišnico nekaj centov, saj tudi sirote vzame lah ko zlodej, če so v oskrbi kake-ga nadškofa. Ko sem jaz nadškofa videl v Ameriki, kjer je bil za podporo svoje sirotišnice, je nosil cilinder še iz starega veka, in tudi obleka je kazala znamenja, da je videla že mnogo let, in stavim, da bi dopisnik težko šel v kavarno sest s tako starino. Le ne vzrojiti, ako se kaj naredi s pomočjo kake črne suknje, ni vse tako, kakor se vidi skoz kake rdeče špegle. * * * Poglavje o laži in — peklu. Roba gre skupaj in zopet ne gre skupaj. Gre skupaj, ker kdor hudo lalže in naprej laže, je pač lažnik, in hudim lažni-kom delež, ko jim smrt zavije vrat in jih v lažeh zasači, je pač le pekel. Laž in pekel gresta toraj po vsej krščanski morali skupaj. Zopet pa utegne biti z lažjo in peklom tako, kakor je v marsikaterem zakonu, namreč ko bo težko kakega Podg°l1| na pod solncem, namreč v kih hlačah, ne samole »»H pirju in po imenu. SkorodaJ zopet laž taka predrzna ® He, he. Hudo in grdo sem se jaz zlagal, ko sem Podg0' na vtaknil v Molekove J1'3 ali narobe. Zdaj pa je ba.ie šlo na dan jasno in ocitn0 neoporečno,da nista oba ^ hlačah, ker g. Molek je hlačah v Evropo, g. Tone goričan pa je v svojih h18 še v Prosveti, in g. Ante® J ■ ei H p' Tone Garden, ki zdaj g ka zastopa, vso to hlačno čisto natanko pozna. Takšen lažnik, kakrŠ11' mene dela g. Podgoričf Clevelanda, bom ostal f prej in se te sorte — la^1 ( nikoli ne bom spoveda^ . sledno, se v te vrste la2. robi ne bom poboljšal. G-goričan namreč, dasi ^ biti sama resnica, ko Je strahovito ogorčen nad kovo lažjo, prav nič ne ve je laž in naj to še tako črta in jo označuje kot f'1 no laž. t (Dalje prih.) SIROM JUGOSLAVS ji Žična železnica. Vevška papirnica bo j napraviti žično železnic0', kateri bo prevalžala sur°v in8 M tovarniškim objektom te1 ■ tovljen papir " s ' v svoja sca. Ormož. > 1 w 1 V 1,1 Z levo roko je prišel ..J tilni. stroj viničar VauP0 i Kuma. V bolnici so mu zaenkrat odrezati dva i kana prsta. Nesreča je lostnejša, ker je VaupotlC njen in oče petih otrok--o- Velik požar. je V selu Markovcu .>- , .iPV,1 velik požar, vsled kat^i ^ ostalo sodem rodbin ljr( /',1iJ he. Vse to je napravi1^ ni" z r nega stroja v slamo. Ke o; iskra, ki je priletela hal močan veter, - 4 razširil,^predno so se U" vedli, zakaj se prav 55 gre. Pobegnil aH k»J • "Ni me treba iskati ■ sal f m tev," tako je napis«J. c, 161etni trgovski vaje 4> pri neki tvrdk1 y Izginil je brej -Doma je iz Metlike. *>UJ služben riboru. da si je kaj naredil.