Ilustrirani Slovenec
Leto V       Tedenska priloga »Slovenca« (št. 228) « dne 6. X. 1929     Štev. 40
Ob tisočletnici sv. Vaclava
Letošnje leto so posvetili Čehi spominu tisočletnice sv. Vaclava. Vršile so se najrazličnejše slavnosti in prireditve, ki jih je z ikijučila oficialna slavnost pretekli teden s posvetitvijo prenovljene cerkve sv. Vida na Kraljevih Hradčanih. Naša slika nam kaže veličastni spomenik sv. Vaclava pred češkim Narodnim muzejem v Pragi.
314
Spodaj :
ZZložljivi ljudski avto
vBerlinu je konstruiral ing. Zsas-ka mal avto, primeren za dve osebi, ki ga je mogoče pojxilnoma raz- -ložiti in hitro zopet sestaviti in ne potrebuje    torej    nobene   garaže. Vsaj po nemških zakonih ni treba jlačevati zanj tudi nobenih taks. zumiteli trdi, da si ga bo mogoče nabaviti' za 1000 M (15.500 Din) in bo torej   dosegljiv !najšir.šim  plastem ljudstva. Naša slika nam kaže zgoraj sestavljanje avta, spodaj pa avto pri vožnji.
Nizozemska kraljica prihaja od slovesne otvoritve »generalnih držav.« (prvega vsakoletnega skupnega zborovanja parlamenta in gos}X)ske zbornice); na levi kraljičina svečana državna kočija. Na levi: Grandi, novi italijanski zunanji minister. Doslej je vodil ta portfelj z 8 drugimi vred Mussolini sam, sedaj je pa imenoval v
svoj kabinet 7 novih ministrov. Spodaj: Prihod angleškega vrhovnega komisarja Loraineja v Egipet. Macdonaldova \lada hoče dati Egiptu popolno svobodo in je zato tudi odpoklicala svojega prejšnjega komisarja. Slika kaže Loraineja pri pregledu egiptovske častne čete.
Spodaj: ^ .<
Strašna nesreča na jezeru Nasijarvi na Finskem. V silnem viharju se je tam pred kratkim potopil parnik »Kunu s 150 potniki, med njimi največ šolskih otrok. Reišilo se jih je le 20. Nesreča je povzročila po vsej Finski splošno žalovanje. Slika imm kaže svojce utopljencev na obrežju.
Spodaj na levi:
Polaganje   temeljnega   kamna   za novo palačo Društva narodov
v Ženevi, ki se je vršilo z vso slovesnostjo 7. p. m.
315
Conte Ivo Vojnović
znameniti hrvaški dramatik, ki je umrl nedavno v Belgradu, pokopali so ga v rodnem Dubrovniku.
Naš vojni minister, general Hađžić (X)
v krogu tujih vojaških atašejev pri ^ogledovanju vojnega geografskega instituta v Belgradu.
Spodaj :
Velike tatvine v zakladnici zagrebške stolnice
Pred kratkim so prišli v zakladnici zagrebške stolnice na sled velikim j tatvinam. Pogrešili so namreč dragoceni slonokoščeni diptihon (glej sliko spodaj) iz XI. stoletja z rez-barijami iz Kristusovega življenja. . Po dolgotrajnem i)oizvedovanju so ugotovili tatu v osebi mednarodnega pustolovca M. Maratoviča iz Splita, ki se je izdajal za grofa Pyelika. Po dolgih ovinkih je bil diptihon prodan v Boston (Amerika) za 10.000 dolarjev, v zakladnici je pa ostavil tat fa zifikat. Pri naknadnih preiskavah so ugotovili še tatvine nadaljnjih dragocenosti več milijonov, mnogo starih dragocenosti je pa »Pyelik« pokradel tudi po dalmatinskih cerkvah in jih prodal v inozemstvo.
Zgoraj in spodaj:
Graditev mostu Belgrađ-Pančevo
ki ho eden največjih in najmodernejših v Evropi. Dolg bo poldrugi kilometer in vso ikonstrukcijo bo nosilo devet ogromnih stebrov, a stal bo nad 300 milijonov dinarjev. Graditi so ga pričeli pred dvema letoma, dovršen pa utegne biti prihodnjo jesen. Konstrukcija bo železna, gradijo ga Nemci na račun reparacij. Gornja slika nam kaže dela nad vodo, spodnja pa pod vodo.
316
317
Kartuzijani na Slovenskem
Kartuzijanski red spada med najstrožje moške redove. Ustanovil ga je 1. 1084. sv. Bruno v skalnati dolini La Chartreuse pri Gre-noblu na Francoskem, po kateri je dobil red tudi svoje ime. Očrtano v najglavnejših potezah, je življenje kartuzijancev tako:
Za sprejem v red je ^poleg običajnih pied-študij potrebna starost vsaj 18 let. Postulant mora prebiti najprej enomesečno preizkušnjo, tekom katere živi življenje drugih redovnikov, da lahko preudari, bo li mogel zdržati vse življenje ali ne. Med tem obdrži še svojo prejšnjo obleko, le ogrnjen je stalno s črnim plaščem. Če prestane to preizkušnjo, ga sprejmejo )>o 1 mesecu med novice, oblečejo v belo redovno obleko, črni plašč pa obdrži še dalje. Novicijat traja eno leto in tekom te dobe se more natančno prepričati, je li vpoklican za strogo samostansko življenje ali ne. Če vztraja še vedno pri svojem sklepu, je ob letu slovesno sprejet v red, iX)loži zaobljubo in črni plašč mu zamenjajo z belim redovnim škapulirjem. Po štirih letih se ta slovesnost ponovi in s tem je dal kartuzijan svetu zadnje slovo.
Vsa gornja in spodnja obleka kartuzijanov je iz bele volne, izdelujejo jo pa v samostanu samem. Glavo imajo obrito, obdaja jo le ozek venec las. Glavni znaki njih življenja so: popolna samota, molčečnost in trajna zdržnost od mesnih jedi. Vsak redovnik ima od drugih docela ločeno stanovanje, sestoječe iz vrtiča. delavnice, spalnice in studijske sobice. Tu preživlja ves teden popolnoma ločen od sobratov.
le ob nedeljah se sestane z njimi za kratek čas. Hrano mu podajajo skozi malo linico. Počivat gredo menihi ob 7. uri zvečer, ob polenaj-stih vstanejo in odidejo v cerkev k skupnim molitvam. Tu ostanejo do pol treh, nakar gredo zopet počivat do petih zjutraj. Tedaj vstanejo, mašujejo v lastnih kapelicah (obred kartuzijanske maše se nekoliko razlikuje od običajnega), potem pa prebijejo ves dan v samoti v svojih celicah, izvzemSi ur skupnih molitev.
Na Slovenskem se je ta strogi red naselil najprej v ozki samotni in z gozdovi poraščeni dolinici ob Žičnici, poldrugo uro hoda južno
od Konjic. Bil je to prvi samostan na ozemlju bivše monarhije in Nemčije. Ustanovil ga je 1. 1165. grof Otokar Trauengau.ški. Izprva je bila to majhna samostanska naselbina, ki se je pa tekom stoletij jako razširila, obdala z močnimi utrdbami. Zgodovina samostana je jako pestra: dolge dobe je bil zavetišče pobožnosti in zatajevanja, v nekaterih dobah se je pa naselil vanj tudi posvetni duh (primerjaj znano Aškerčevo balado o Zajčkem samostanu). Za časa cesarja Jožefa je bil 1. 1782. ra^.puščen tudi kartuzijanski red, žički samostan so zaprli, bogati arhiv so odnesli v Gradec, mogočne stavbe so pa začele polagoma propadati. Danes so razvaline z vsem okoliškim ozemljem vred last konjiškega kneza Windischgratza. Del stavb služi za nekako pristavo, ostalo pa razpada in bo v par desetletjih sploh popolnoma razpadlo. Škoda je zlasti lepe gotske cerkve, od katere štrle v zrak le še zunanji zidovi.
Druga   kartuzijanska   naselbina   na   Slovenskem je v Pleterjah, v samotnem zatišjn pod Gorjanci. Tu je stal že v X. stol. grad »Sicherstein«, ki so ga kupili pozneje celjski grofje in Herman II. iz tega mogočnega lotlu je ustanovil tu  kartuzijo.  Prvi  redovniki so prišli 1. 1406. iz Žičkega sajuostaua. Čeprav je stal samostan pod  varstvom  mogočnih Celjanov, so ga vendar ponovno napadli Turki in ga 1.  1471. celo popolnoma  razdejali. Po tej nesreči so ga zopet ]k)zidali in še bolj utrdili, a bil je že 1. 1595. odvzet kartuzijanom in dodeljen jezuitom, ki so ostali tu do razpustitve reda 1 1772. L. 1839. je prišel samostan s pripadajočim veleposestvoni v zasebne  roke in njegov  zadnji posestnik je bil ogrski grof Borsch. Od njegovih dedičev so ga 1. 1899. kupili francoski kartuzijani, ga do 1. 1904. popolnoma na novo pozidali (od nekdanjih stavb je ostala le zapuščena cerkev) ter ga opremili z bogatim inventarjem, pripeljanim iz Francije. Pleterska kartuzija je danes največji samostan v Jugoslaviji sploh. Poleg velikih skujmih kompleksov s 158 sobami je še 29 hišic za posamezne kartuzijane-duhovni-ke. Žal stoji velik del poslopij praznih, ker nima red zaradi   svoje strogosti nobenega naraščaja.
Kartuzijanski samo stan v Pleterjah, po
gled od sprednje stra
Na desni in spodaj:
Glavna samostanska cerkev v Pleterjah : na desni pogled na veliki oltar, spodaj pogled na zadnji del cerkve s kornimi klopmi.
Na desni: Kartuzijan sprejema v svoji celici hrano iz line.
Samostanski hodnik v Pleterjah, na desni strani hodnika vhodi v posamezne celice, ob vliodih line za podajanje hrane. — Na levi ostanki nekdanje kartuzijanske cerkve v Pleterjah, cerkev je eden najvažnejših gotiških siponnenikov v Sloveniji.
Kartuzija Pleterje,
pogled od zadaj.
Na levi:
Pogled   na   sotesko Žičnice z razvalinami Žičkega samostana.
Spodaj: Razvaline Žičke kar-tuzije, na desni cerkev, na levi del samostana.
Na levi; Pogled na ostanke nekdanje Žičke kartuzije.
Žička kartuzija nekoč. Rekonstrukcija po C. Haasu. Na desni- Glavni vhod v Žički samostan dandanes
318
Tipi starčkov
Na levi:
Star berač prosi  pred indijsko cerkvijo milodarov za cerkev.
Spodaj: .
Karakteristični obrax starega Rl-tafsitega kuUfa (dninarja); trdo delo in pomanjkanje sta zarezala globoke brazde v njegov trpeči obraz.      «.kxt   .    lu
Star tibetanski duhovnik z molitvenim mlinč-
kom v roki, tip, kakršnih je polno  v področju Himalaje. 
Na levi:
Impo-zantna glava
indijskega meniha z bogatimi
okraski na glavi.
Spodaj:
star Šved v
svoji patri-
arhični noši, pravi Ibsenski tip.
Spodaj:
Indijski brusač na
betlehemski ulici.
Na desni: Star kitajski berač
319
Jubilej đela
StuiU)\aiijsko vprašanje je med najvažnejšimi socialnimi vprašanji sploli, po vojni pa tudi med najbolj perečimi. Najpraktičnejše iii naj-efektuejše se je njegovega reševanja lotil nioščauski župan g. J. Oražem, ki je postavil že pred vojno v svoji občini 24 hiš, po vojni ja nadaljnjih 76, taiko da so pred kratkim po-vrili njegovo stoto hišo. Skupno imajo 134 stanovanj. Ker so njegove iiišice z vrtom jako, cene (30 do 150 tisoč Din), je nu ta način pri-))omogel stotini dela\cem in uradnikom do lastne strehe.
Pogled na Koroščevo cesto na Selu
pri Ljubljani, ki jo je vso sezidal župan Oražem. — Na levi: Stota hiša, ki jo je zgradil župan Oražem. — Druga na levi: Josip Oražem, dolgoletni in zaslužni župan v Mostah pri Ljubljani.
Spodaj :
Mala Ivica Vehar iz Trnovega v Ljubljani
ki je pred kratkim v prelepem govoru pozdravila novomašnika i{ud. Pateta pri vhodu v domačo župno cerkev. Na levo od Ivice je videti novomašnikovega govornika dr. Janka Arnejca, na desni pa go. Tenente, k.i je spietno aranžirala vso slovesnost.
S poučnega potovanja naših medicincev po Bosni in Dalmaciji: turška hiša v Bosni, ki je na zunaj priča o veliki konservativnosti našUi muslimanov. Potovanje so izvršili medicinci pod vodstvom zagrebškega prof. Praška in s pomočjo Rockefellerjeve dotacije.
K današnji uganki: Položi čez risbo na desni tanek papir tako, da boš videl skozi papir obrise kvadrata. Preriši potem kvadrat in vse kar je v kvadrat vrisano. Izstriži nato kvadrat iz papirja in ga razstriži na pet delov, kot kažejo vrisane preme. Skušaj potem sestaviti iz teh petih delov trikotnik. — Za pravilno rešitev razpisujemo sledeči nagra^^i: I. Mencinger I. in II. zv. in IL Cankar: Moje življenje.
Rešitev uganke v št. 37. $11. Slovenca«, z dne 15. IX. 1929, se glasi: »Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal*. Pravilnih rešitev je prispelo 228. — Za I. nagrado je bil izžreban: A. Sitter, Daruvar, Slavonija in za II. pa: A. Žni-daršič. Lokve, p. Črnomelj.
Vse naše ugankarje vljudno prosimo, naj ne pozabijo napisati na kuverto, v kateri nam IxkIo doposlali rešitev uganke v levi kot : Uganka. Prav tako prosimo tudi vse, naj se podpišejo vedno tudi na rešitvi in nele na kuverti.
320
Osnutek za spomenik pokojnemu starosti Jugoslovanske gasilske zveze Franu Barletu
za katerega se je odločil postavljaliii odbor. Osnutek je napravilo kamnoseško in kiparsko podjetje Franjo Kunovar in Boris Kalin od pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Kip sv. Florijana bode izdelan v prvovrstnem belem marmorju, arhitektonski deli pa v koroškem modrem marmorju. Celokupna višina bo znašala 5 m. — Prepričani smo, da bo znana tvrd.ka postavila s tem delom spomenik, spadajoč v vrsto najlepših našega pokopališča. 1
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani