Posamezna številka velja 6 v.
Posamezna številka velja 6 v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. — Uredništvo je na Miklošičevi .cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. — Upravništvo Je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 40.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1914.
Leto II.
Sodržavljani!
Tisoče in tisoče zvestih sinov naše države je sledilo z veseljem in navdušenjem klicu svojega veličastnega najvišjega vojskovodje, našega Prelj ubij enega cesarja, ko jih je v eni najbolj svečanih ur, kar jih pozna naša zgodovina, klical Pod habsburške s slavo kronane zastave, da nas branijo pred srditim sovražnikom, ki je hotel s svojimi pomočniki razdejati stebre naše stare Monarhije.
Z gorečo ljubeznijo do domovine bodo mož ob možu svojo visoko dolžnost, braniti in čuvati domovino in najsvetejše ljudsko imetje, častno izpolnili in s svojimi častnimi čini krasili marsikak l*st ponosne in junaške zgodovine naše države.
Zgodovina ljudstva se piše s krvjo, in vsak, čigar ime bodo poznejšim rodom oznanjevale z zlatom v marmor vsekane črke in &gar dejanja bodo v ljudskih pesmih živela še stoletja, se povrne nazaj h grudi, za kojo je ^oral v boj.
Njega krije tuja ruša, ki se izpremeni v sveti Saj, h kateremu se obrača starček z molitvijo in h kateremu roma globoko ginjena cvetoča mla-• di&a, kadar prisega zvestobo cesarju in narodu.
• In nam, ki smo zaostali, nam so zapustili 8voje najdražje: Svoje vdove in otrokel
Z upravičenim zaupanjem so ti junaki vzeli s seboj v grob zagotovilo, da narod, za katerega ^st so padli, njihovih dragih ne pozabi nikdar.
Zvestobo za zvestobo! To je krasen izrek Pravice in brambe, katerega smo vedno čislali in kateremu hočemo ostati zvesti, dokler se pretaka e kaplja krvi po naših žilah!
Ta izrek naj se uresniči tudi to pot s tem, prisežemo našim padlim bratom:
„Mi hočemo skrbeti za Vaše žene, kot bi bile naše žene in Vaši otroci so naši
otroci!"
Sodržavljani! Zavedajte se pa tudi vsebine teh ponosnih besed!
Tu se ne gre le za zagotovilo materijelnega obstanka teh dragih zaostalih. — Sredstva za to preskrbeti bo mogla brezdvomno velika pa-trijotična pomožna akcija, koja je pod najvišjim varstvom.
S tem pa še ni vse storjeno, kajti za denar je pač mogoče kupiti kruha, nikakor pa ne onih idealnih sredstev, katere da otroku skrbna, ljubezniva vzgoja v družinskem krogu in katera so njegov največji zaklad na daljnjih potih življenja.
Pomagajte torej s pravo očetovsko ljubeznijo vcepiti v srce osirotele mladine, katera je kot zaklad naroda zaupana nam vsem, božji strah, veliko ljubezen do svojega cesarja in domovine, požrtvovalnost, trdno zvestobo, izpolnjevanje vseh dolžnosti;	pogum v	boju za	najsvetejše	posesti
naroda in	vse druge	čednosti, katere so	njihovi
očetje vsposobili v dejanja, katera naj bodo zgled vsem nadaljnjim rodovom.
Moč	ljudstva	leži v	njegovi notranji
nravstveni vrednosti.
Kdorkoli izmed Vas je vzgojil enega otroka v popolnega človeka, ta je zapustil potomcem bogat zaklad, kajti isti so za enega učitelja bogatejši, ki bo lahko zopet sto ljudi navdušil z istimi nauki.
V tem napredku pa leži prihodnjost.
Kdor je tega	mnenja	in komur	je bila
usoda mila in mu je naklonila srečen lastni dom in se zaveda svete dolžnosti, skrbeti za otroke dragih nam padlih, se poživlja tem, da naznani najbližjemu županskemu ali pa župnemu uradu, da je voljan enega ali več otrok padlih vojakov po očetovsko vzgojili. Vsakemu, kdor
se hoče udeležiti tega plemenitega dela, gredo politične oblasti prve instance z veseljem z besedami in dejanji na roko.
Naš presvetli cesar je bil oni, ki je vedno in ob vsaki priliki izražal željo, da naj se vsak zavzema za oskrbo mladine, 011 je neštetokrat poudarjal, da je dolžnost vsakega, držati se besed: „Vse za otroka
Pokažite sedaj zopet veliko ljubezen in zvestobo, ki veže avstrijske narode in za večno ne-omajeno z najvišjim prestolom, s tem, da skrbite za te otroke, ki so cesarju najbolj pri srcu, kot za Vaše lastne.
Ves omikan svet bo s častjo zrl na Vas pri izpolnjevanju te državne dolžnosti, in vsak bo rad verjel, da, ako se dolžnosti tako izpolnjujejo bo tudi uslišana molitev:
„S habsburškim naj bi bila tronom vedno sreča trdna Avstrije!“
Dunaj, v novembru 1914.
Za odbor, stoječ pod najvišjim pokroviteljstvom Njegove cesarske in kraljeve Visokosti presvetlega gospoda nadvojvode FZM. Leopolda Salva-torja in presvetle gospe nadvojvodiuje Blance, pomožnega fonda vdov in sirot vsega vojaštva:
Pomožni fond za vdove in sirote vseh vojakov:
Centralna pisarna:
Dunaj, I., v c. in kr. vojaški zbornici, Schwarzenbergplatz I (telefon štev. 5700).
Schonaich, kot predsednik.
Ta oglas spremljajo moji blagoslovi.
Nadvojvoda Leopold Salvator.
Podlistek.
Beseda ljubezni.
Novela, slovaški spisal Janko JesenskJ. — Posl. Podravski.
(Konec.)
Neki gospod je peljal pod pazduho mlado, visoko, svetlolaso damo. Radi vetra sta šla sklonjena drug proti drugemu ter si držala klobuke. Gledala sta drug drugega in se pri tem smejala. Očividno zaljubljenca.
Čurin ju je gledal porogljivo.
„Ljubezen!“ ta misel mu je šinila v glavo. „Kača. Kako se ovija okrog njega. Na vrat bi se mu ovesila. Sovražim vas, ženske. Sovražim vašo ljubezen. Ljubiš ga raditega, ker ti je rekel, da te ljubi. Drži te pod pazduho. Stiska ti roko. Nekaj ti govori. Ko bi ti ne bil nikdar rekel, da te ima rad, pa se tako ne bi stiskala k njemu ... A čemu se ona moži?“ mu pride na misel. „Ni me imela rada. Sicer se ne bi možila. Znašel se je drugi človek z besedami o ljubezni in ona je na nje postavila novo stavbo ljubezni. — Jaz pa bom molčal, molčal, molčal, kakor molčim že dve leti, tako ves čas svojega življenja. Nočem nikogar. Ne verjamem nikomur. Njena ljubezen ni nikakšna ljubezen. Nikdar."
Oblekel je suknjo in odšel ven. Hotel je kreniti v najbližnjo gostilnico, a vendar je šel na drugo stran, proti njihovi ulicj.
,,Treba se mi je posloviti," si je mislil. „Se enkrat in potem je konec."
Šel je. Severni veter mu je pihal naproti, ščipal ga v lice, da so mu kar solze pritekle. Prikladni si je roko k ušesom. A pod njenimi okni je prijel ono
krilo svoje suknje, s katerim je mahadral veter ter gledal v okna. Samo dve okni sta bili razsvetljeni. Njena sobica je bila temna, „Gotovo večerjajo," si je mislil. In Zeim je tudi ondi. Gleda jo, mogoče, da govorita o ljubezni, da se poljubujeta. Ko bi ju tako mogel videti. Ko bi tako šel gori po stopnicah. Lahko bi pogledal skozi luknjo od zapaha.
Nameril je korake na drugo stran, toda na sredi ulice mu pride na misel, da je to nemogoče.
„Kako naj grem ? Zapazijo me. — A zeblo ga je že. — „Treba je iti domov. Zbolim. Umrjem radi nje."
Napotil se je po ulici proti domu. Potoma je šepetal Heleni najnežnejše besede. Tiho jo je ogovarjal. Zagotavljal ji je svojo ljubezen, pa zopet mahnil z roko, pospešil korake in prišedši domov, se vsedel na divan ter zrl skozi okno na veje dreves, na luč, prihajajočo iz ulice v sobo, na preproge.
„Konec. Konec. — Končan je boj. S poteptanjem lastne sreče sem zmagal."
Prižgal je svetilnico ter spustil zavese. Spomnil se je one apelacije.
„Jutri je zadnji dan. Treba je končati, si je mislil ter se vsedel k pisalni mizi. Namočil je pero in polagal na papir že dolgo premišljene dokaze, ne misleč dalje na Heleno, kakor se mu je zdelo.
Nakrat pa je ostrmel. Nekdo je vtipal kljuko. Vsa kri mu je šinila v lice. Močna slutnja se ga polasti, da bo to gotovo Helena. To mora biti Helena. Vstal je ter z urnimi koraki šel proti durim in jih urno odprl. Srce mu je utripalo od strahu. — Resnica. Na pragu je stala visoka, vitka ženska v črni obleki, z dolgo, takisto črno, do kolen segajočo boo, s črno kučmo na glavi, z licem zagrnjenim z gostim ovojem. V roki je imela tenak, skupaj zvit dežnik in muf.
Svetovna vojna.
Z avstrijsko-ruskega bojišča.
Zavrnjen ruski nočni napad jugozapadno od Nowo Radomska. — V bitki v Zapadni Galiciji je bilo doslej ujetih 10.000 Rusov. — V Karpatih smo iz-vojevali znaten del svojega ozemlja.
Uradno razglašajo dne 10. decembra opoldne:
Na Poljskem je potekel včerajšnji dan na naši fronti mirno. Odbili smo osamel ruski nočni napad v prostoru jugozapadno od Nowo Radomska.
V zapadni Galiciji sta oba nasprotnika poslala v boj močne sile. Doslej smo tu ujeli nad 10.000 Rusov.
Bitka traja še tudi danes.
Naše operacije v Karpatih so že imele ta uspeh, da smo zopet pridobili znaten del svojega ozemlja.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalmajor.
Uspešne operaolje v Karpatih. — V Galloiji še ni odločitve. — Junaška obramba Przemysla.
Uradno razglašajo dne 11. decembra opoldne: Naše operacije v Karpatih potekajo po načrtu. Sovražnik se je včeraj upiral večinoma samo z zadnjimi četami, ki smo jih vrgli.
V Galiciji še ni nobene odločitve. Kjer so Rusi napadli, smo jih odbili z velikimi izgubami.
Mir na naši fronti na Poljskem je vladal tudi včeraj.
Przemysl sovražnik samo obkoljuje, ne pa napada. Vedno podjetna posadka vznemirja skoro vsak dan z
črez trenutek je stala pri durih ter potihoma vprašala:
„Ali smem?"
In ne čakajoča odgovora, je šla k najbližnji zofi ter se vsedla.
„Ali dovolite? Hočem si oddahniti.“ Čurin ji ni odgovoril. Videl jo je zasopljeno, utrujeno. Zaprl je duri in obstal. Kakor bi ga bili polili s kropom in ga udarili ob prsi. Izvlekel je iz žepa robec, obrisal si znoj s čela in z vratu. Izpočetka je ni niti pogledal. Bal se je jo pogledati, toda iz njenega tihega, jecljajočega glasu je posnel, kako je razčiljena . . In on bi postal še bolj zbegan. „Ne morem govoriti," si je mislil. „Še ne. Saj sedaj še ne," si je mislil črez trenutek. ,,Kako bi ona mogla!" jo je pomiloval.
„Ali mi ne odpustite V" je začul nakrat vprašanje. „ Videla sem vas pred trenutkom pred našo hišo. Ozirali ste se in jaz sem bila spodaj pri durih."
Pogledal jo je, toda Helena ga ni gledala. S po-bešeno glavo, sključena; držeč roki v mufu na kolenih, je sedela na naslonjaču.
„Oni isti črni lasje," si je mislil Čurin, gledajoč jo. Mehak, okrogel poluobraz. Zmrzle kapljice iz zlata v ušesih. Tudi trak. Še vedno isti trak. Ona, Helena, dekle, me povprašuje, če ji mar ne odpustim? Jaz ji °dpustim. Jaz ji prav za prav nimam kaj odpustiti. Kaj mi je storila?"
Toda pri tem se ni ganil, kakor bi čakal, če mar to ni prikazen, ki se mu zgubi izpred oči.
„Vi ste govorili nekdaj — temu je že davno . . . Se še spominjate? Ljubezen mora biti lastnost. Mora se držati človeka . . . Proti vsemu razumu. Preziraš •he. Sovražiš me • . A jaz te ljubim . . . Ljubim. Vedno
manjšimi in večjimi izpadi v spoštljivi razdalji od trdnjavskega pasu se nahajajoče obkoljevalue čete.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hbfer, generalmajor.
Prodiranje naših čet v Karpatih. — 2000 Rusov ujetih. —. Bitka v zapadni Galiciji traja. — Uspešni izpadi iz Przemysla.
Dunaj, 12. decembra. (Kor. urad.) Uradno. Kljub vsem mogočim težkočam zimske gorske pokrajine nadaljujejo naše čete svoje prodiranje v Karpatih med neprestanimi zmagovitimi borbami, in sicer nevzdržno. Včeraj smo ujeli nad 2000 Rusov. — Gorski prelazi zapadno Lupkovskega sedla so zopet v naši posesti.
V prostoru južno od Gorlic, Grybowa in Novega Sandeca so se pričeli večji boji. V zapadni Galiciji še traja bitka, katere fronta se razteza iz okolice vzhodno Tymbarka v prostor vzhodno od Krakova.
Včeraj se je zopet ponesrečilo več ruskih napadov ob našem artilerijskem ognju.
Položaj na Poljskem se ni spremenil.
Posadka v Przemyslu je pri svojem zadnjem izpadu ujela 700 Rusov in uplenila 18 strojnih pušk z zelo mnogo municije.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl Hofer, generalmajor.
Ruski poraz pri Llmanowl. — Naše čete so prodrle preko Karpatov in osvojile Novi Bandeo, Gorlloe, Grybov in Zmlgrod. — Dolina Sučave v naših rokah.
Dunaj, 13. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 13. decembra:
te hočem ljubiti. Vi Čurin ste to. Počakajte. Ne morem dalje govoriti ..."
In globoko je vzdihnila, toda ni nadaljevala kmalu, črez trenutek se ji je zazdehalo in pogledavši prestrašena Čurina, je omenila tiho z otožnim glasom: „čemu ne odpustiti? Ljubezen odpusti vse. Odpustite !“
Stegnila je roko proti njemu.
„ Odpustite!“
Zravnala se je ter ga z bistrim, nežnim pogledom pogledala naravnost v obraz. Čurin še nikdar ni videl toliko mehkote in pokorščine pri tem dekletu. Kako zlomi ljubezen ženski ponos. Ni nehala ga imeti rada, to je bila njegova prva misel. Prišla je ona, revna in predraga, po besedo ljubezni. Hoče jo slišati, tako, kakor ga je videla pred eno uro pod svojimi okni. Ondi je bila ona, ta besedica, v njegovem pogledu, obrnjenim gori proti oknu in radi tega je prišla za njim, da bi jo čula. „Ako je ne izrečem," si je mislil čurin, „se ona omoži navzlic ljubezni, ki jo goji do njega. Ako bom molčal, odide ter ne pride nikdar več. A čemu molčati? Moja beseda se ji zdi zalša in dragocenejša, nego besede drugih. Zapeljale so jo besede tega gizdalina, zapeljale besedo Zeima, zapeljale moje besede in deklica je postavila vse na te besede. Toda moja beseda ji je dražja, mene ima rajša, nego druge. Radi tega je prišla . .
Stopil je k njej in jo prijel za roko.
„ Ali samo odpuščanje ?“
„Ne. Vašo ljubezen."
„Kakor poprej?"
„Da.“
In stisnila sta si roke.
V bitki v zapadni Galiciji smo včeraj porazili pri Limanowi rusko levo krilo in ga prisilili, da se je umaknilo. Odredili smo zasledovanje sovražnika. Vse napade na ostali bojni fronti smo odbili prav tako, kakor prejšnje dni.
Naše čete, ki so prodrle preko Karpatov, so zopet med mnogimi boji energično nadaljevale zasledovanje. Popoldne smo osvojili Novi Sandec, naše čete pa so zopet vkorakale v Gorlice, Grybow in Zmigrod.
Zemplinski Icomitat smo popolnoma očistili sovražnika.
V vzhodnih lesnih Karpatih, oddaljenih od po-zorišča velikih dogodkov, ni mogel sovražnik južno od gorskega grebena nikjer prodobiti bistvenega prostora. Vobče drže naše čete sedla, v Bukovini pa črto doline Sučave. V južni Poljski ni bojev. Severno od Lowicza nadaljujejo naši zavezniki uspešno napad na močno utrjene ruske postojanke.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalmajor.
Zmagovito prodiranje preko Karpatov. — Dukla v naši posesti. — Naši voji so ujeli 9000 Rusov.
Dunaj, 14. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo z dne 14. decembra opoldne:
V zapadni Galiciji smo nadaljevali zasledovanje Rusov in smo zopet pridobili med manjšimi in večjimi boji povsodi v smeri proti severu na prostoru. Sedaj je tudi Dukla zopet v naši posesti.
Naše kolone, ki so prodrle preko Karpatov, so ujele včeraj in predvčerajšnjem 9000 ujetnikov in so uplenile 10 strojnih pušk.
Položaj na naši fronti od Rajbrota do vzhodno od Krakova in na južnem Poljskem je neizpremenjen. Severno od Lowicza so naši zavezniki v napadu prodrli proti spodnji Bzuri.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, generalmajor.
Rusi se umikajo v zapadni Galiciji. — Naša armada Je zavzela črto Jaslo — Rajbrot. — 31.000 Rusov ujetih. — Odredbe proti ruskemu vpadu v dolino Latoroze.
Dunaj, 15. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 15. decembra: Ofenziva naših armad je prisilila sovražnika, da se je v zapadni Galiciji um;iknil in da se je tudi ruska fronta na južnem Poljskem jela majati.
Naše sovražnika v zapadni Galiciji z juga semkaj neumorno zasledujoče čete so dospele včeraj do črte Jaslo—Rajbrot. Pri tem zasledovanju in v zadnji bitki smo po dosedanjih poročilih ujeli 31.000 Rusov. Danes prihajajo vesti o umikajočem gibanju sovražnika na celokupni fronti Rajbrot—Niepolomice—Wolbrom — Novo Radomsk — Piotrkov.
V gorovju lesnih Karpatov smo ukrenili primerne odredbe proti prodiranju sovražnih čet v dolini La-torcze.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalmajor.
V Galiciji in Južni Poljski se Rusi umikajo. Boohija Je zopet v naši posesti. — Odbit ruski napad ob Nadworski Blstriol. — Junaški Izpad Przemysl-' ske posadke.
Dunaj, 16. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 16. decembra opoldne:
V Galiciji in v južni Poljski zasledujemo umikajočega se sovražnika na celi fronti. Pri Lisku, Krosnu, Jaslu in v dolini reke Biale se upirajo močne sovražne čete. V dolini Dunajeca so naše čete prodrle, boreč se, do Zakliczyna. Tudi Bochnijo smo zopet zavzeli.
V južni Poljski so se morale sovražne zadnje čete povsod po kratkih bojih umakniti pred zavezniškimi armadami.
V Karpatih Rusi še niso opustili prodiranja v dolini Latorcze. V zgornji dolini Nadworske Bistrice smo odbili sovražni napad.
Posadka v Przemyslu je izvršila znova večji izpad, pri katerem se je odlikovalo ogrsko domobranstvo pri osvojitvi nekega oporišča z žičnato zavoro.
Kakor navadno, je privedla sabo v trdnjavo ujetnike in uplenjene strojne puške.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalmajor.	________
Z nemško-francoskega in nemško-ruskega bojišča.
Odbit franooskl napad v Argonskem lesu. — Fran-ooskl letalci mečejo bombe na Frelburg.
Bero lin, 10. decembra. (Kor. urad.) WolSov urad javlja: Veliki glavni stan dne 10. decembra dopoldne. V okolici Sonaina so se včeraj Francozi omejevali na srdit artilerijski ogenj. Ob vzhodnem obronku Argon na Vanquois-Bourenilles ponovljeni francoski napad n* uspel. Z.tmrl je v ognju naše artilerije. Nasprotnik je imel očividno velike l/gube.
Trije sovražni letalci so včeraj vrgli 10 bomb n® „odprto, ne v operacijskem ozemlju ležeče" mesto Freiburg na Badenskem.
Škode niso povzročile nobene. Stvar tu omenjamo samo, da konštatiramo dejstvo, da so naši nasprotnik} zopet to pot, kakor že često izza izbruha vojne, metal’ bombe na odprto, ne v operacijskem ozemlju ležeče mesto.	Vrhovno armadno vodstvo.
Nemol so napredovali v Flandriji in izvojevall uspehe pri Bols de Tretre.
Bero lin, 11. decembra! (Kor. urad.) Poročil0 Wolffovega urada. Veliki glavni stan 11. decembra do' poldne:
V Flandriji smo napredovali.
Zapadno in vzhodno od Argon smo se z dobrlD1 uspehom borili proti sovražnim artilerijskim pozicija10' Odbili smo francoske napade v Bois de Tretre’ zapadno od Pont a Moussona.
Vrhovno armadno vodstvo.
Berolin, 12. decembra. (Kor. urad.) Wolffov javlja: Veliki glavni stan dne 12. decembra dopold*1^ V Flandriji so včeraj izvršili Francozi napa'd smeri vzhodno od Langenmarka. Bili so odbiti >n izgubili okrog 200 mrtvecev in 340 ujetnikov. ^a. j artilerija je obstreljevala kolodvor v Ypernu, da motila kretnje sovražnih Čet. Pri Arrasu smo nap1 dovali. V smeri Sonain-Porthes so Francozi znova 11 padli, toda brez uspeha. Po večtedenskem, čisto P sivnem zadržanju v Argonskem lesu so Francozi P . izkusili napraviti nekaj sunkov. Odbili smo jih PoT6v°no z lahkoto, nemške Čete same pa so zopet zavzele va* francosko oporišče s tem, da so razstrelile mine.
sprotnik je imel velike izgube na mrtvih in podsutih. Poleg tega smo ujeli 200 mož. Pri Apremontu jugovzhodno od St. Mihiela smo tudi odbili srdite francoske napade, prav tako tudi na Vogeškem grebenu v smeri zapadno od Markircha.
Na vzhodno pruski meji je vrgla naša konjenica rusko kavalerijo nazaj in ujela 350 mož Naše operacije južno od Visle v severni Poljski se razvijajo dalje. Na južnem Poljskem so avstro-ogrske in naše čete odbile ruske napade.
Vrhovno armadno vodstvo.
I	'_______
Ponesrečena franooska ofenziva pri Apremontu in Flireju.
Berolin, 13. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 13. decembra dopoldne :
Ker seje dne 11. decembra ponesrečila francoska ofenziva na Apremont (jugovzhodno od St. Mihiela), je sovražnik včeraj popoldne izvršil v široki fronti napad preko Flireyja (na pol poti med St. Mihielom in Pont a Moussonom). Napad se je končal za Francoze z izgubo 600 ujetnikov in z velikim številom mrtvih in ranjenih. Pri tem smo mi izgubili okrog 70 ranjencev. Sicer je potekel ta dan na zapadnem bojišču v bistvu mirno.	Vrhovno	armadno	vodstvo.
Boji med Maso in Vogezl. — Neresnična ruska in franooska uradna poročila.
Berolin, 14. decembra, (Kor. urad.) AVolffov urad poroča:	Veliki	glavni stan	dne 14.	decembra do-
poldne :
Z lahkoto smo odbili slabejše francoske napade proti nekaterim delom naših pozicij med Maso in Vogezi.
Sicer nimamo ničesar bistvenega poročati z za-padnega bojišča, kakor tudi ne iz vzhodne Prusije in južne Poljske.
Na	severnem Poljskem	se nase	operacije na-
daljujejo.
K ruskim in francoskim uradnim poročilom je tole pripomniti:
Iz Petrograda so dne 11. decembra uradno poročali :
„Jugovzhodno od Krakova smo nadaljevali s svojo ofenzivo, smo vzeli več nemških topov in strojnih pušk ter ujeli	okrog	2000 mož.“	Dejansko	pa ni prišel v
ruske roke niti	en mož, niti en top ali	strojna puška
od naših jugovzhodno od Krakova se borečih čet.
Uradno pariško poročilo z dne 12. decembra trdi: »Severnovzhodno od Vaillyja smo popolnoma uničili eno nemško baterijo. V Deoaxnondxen zapadno od Vignoulles le Attonchatel smo uničili dve nemški bateriji, eno velikokalibrsko, eno določeno za letala. V isti okolici so Francozi razstrelili neko stražnico in uničili več okopov". Vsa ta poročila so izmišljena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbiti franooski napadi pri Tpernu, Suippesu, Or-°®su, Apremontu in Flireyu. Nemoi so zopet osvojili Btelnbaoh.
Berolin, 15. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 15. decembra dopoldne:
Francozi so včeraj na več točkah izvršili brezuspešne napade. Napad na naše pozicije jugovzhodno od Yperna se je ponesrečil. Nasprotnik je imel velike izgube. Odbili smo s težkimi izgubami za sovražnika nasprotnikov sunek iz okolice severnovzhodno od Suippes, takisto tudi sovražni napad severnovzhodno ol Ornosa (severno od Verduna).
V okolici Ailly-Apremont (južno od St. Mihiela) so Francozi v štirikratnem naskoku poizkušali zavzeti naše postojanke. Napadi so se ponesrečili.
Takisto se je ponesrečil ponovljen sovražni sunek iz smeri Flireyja (severno od Toula). V Vogezih boji še trajajo Pri zopetni osvojitvi vasi Steinbach zapadno od Sennheima smo ujeli 300 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ponesrečen franooski napad priNieuportu Nemoi so zavzeli višine pri Sennheimu.
Berolin, 16. decembra. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan, dne 16. decembra dopoldne:
Na zapadu je sovražnik iznova poizkusil preko Nieuporta napraviti sunek, pri čemer ga je od morja sem podpiral ogenj njegovih ladij. Ogenj je bil po polnoma brez uspeha. Napad smo odbili in ujeli 450 Fi'ancozov. Na ostali fronti je vredno omeniti samo to, da smo v naskoku zavzeli višino zapadno od Sennheima, ki jo je sovražnik od predvčerajšnjega dne žilavo branil.	Vrhovno	armadno	vodstvo.
Nemška armada je zavzela na desnem brega Visle Przasnysz. — Odbiti ruski napadi na jnžnem Poljskem.
Berolin, 10. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan dne 10. decembra dopoldne:
Vzhodno od Mazurskih jezer se vrši samo artilerijska borba.
Na severnem Poljskem na desnem bregu Visle je ena izmed naših tamkaj prodirajočih kolon v naskoku zavzela Przasnysz.
Vjeli smo 600 mož in vplenili nekaj strojnih pušk.
Na levem bregu Visle nadaljujemo napad.
V južni Poljski smo odbili ruske napade.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemoi so v severni Poljski osvojili več ruskih po-zlolj ln vjeli 11.000 mož.
Berolin, 13. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 10. decembra dopoldne:
Na severnem Poljskem smo osvojili več sovražnih postojank; pri tem smo vjeli 11.000 sovražnikov in vplenili 43 strojnih pušk.
Iz vzhodne Prusije in južne Poljske nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemška kolona, ki je prodrla do Cieohanowa, je zavzela svoje stare pozlolje.
Berolin, 15. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan dne 15. decembra dopoldne: Iz Vzhodne Prusije ni ničesar novega.
Nemška kolona, ki je prodrla iz Soldave preko Mlave v smeri Cieclianowa, zavzema pred nadmočnim sovražnikom zopet svoje stare pozicije.
V severni Poljski se ni prigodilo ničesar bistvenega.
Neugodno vreme vpliva na naše ukrepe.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dve ruski podonavski ladji potopljeni.
Iz Ruščuka poročajo listi: Dne 8. t. m. sta se peljali po Donavi navzgor dve ruski transportni ladji, vsaka s tremi čolni. Ladji sta imeli s seboj municijo za Srbijo. Nedaleč od mesta v nevtralni vodi sta zadeli ladji ob mine in se v par minutah potopili. Pri visoki vodi in z ozirom na hudi mraz ni bilo misliti na rešitev moštva, tem manj, ker sta se ladji hitro potapljali. Eksplozijo kotlov je bilo slišati tudi v Ru-ščuku.
Zavzetje Lodza. — Velikanske ruske Izgube.
Bero lin, 12. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan dne 12. decembra:
Izpraznenje Lodza s strani Rusov se je zgodilo skrivoma ponoči, torej brez boja, izprva neopaženo. Bil pa je le uspeh prejšnjih tridnevnih bojev. V teh so imeli Rusi prav velikanske izgube, zlasti od naše težke artilerije.
Zapuščeni ruski strelski jarki so bili polni mrtvih. Še nikdar v vseh bojih vzhodnje vojske, niti pri Tan-nenbergu, niso naše čete korakale preko toliko ruskih trupel, kakor v bojih za Lodz, Lovič in sploh med Pabianicami in Vislo. Dasiravno smo napadali mi, so daleč zaostajale naše izgube za izgubami Rusov. Zlasti smo v nasprotju z njimi izgubili prav nesorazmerno malo mrtvih. Tako je padlo, ko se je naš 25. rezervni zbor prebil, od tega dela armade samo 120 mož, gotovo izredno nizko število.
Za razmere pri sovražniku, je temu nasproti značilno, da smo našli na neki višini južno od Lutomierska (zahodno od Lodza) nič manj, kakor 887 mrtvih Rusov in jih pokopali.
Tudi ruske izgube v skupnosti moremo, kakor v prejšnjih bitkah, precej zanesljivo preceniti.. Znašale so v dosedanjih bojih na Poljskem vštevši od nas vjetih 80.000, ki smo jih med tem že odposlali z železnico v Nemčijo, najmanj 150.000 mož.
Z južnega bojišča.
Pregrupaolja naše armade na Jugu »e vrši nemoteno.
Dunaj, 11. decembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča uradno razglašajo dne 11. decembra:
Na južnem bojišču ni nobenih bistvenih dogodkov. Odrejena izprememba grupacije se vrši v splošnem brez večjih bojev s sovražnikom.
Nove operativne odločbe ln ukrepi na jnžnem bojišču.
Dunaj, 14. decembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča poročajo uradno: Ofenziva, s katero smo prodrli od Drine v južnoVzhodni meri, je zadela jugovzhodno od Valjeva na silno nadmoČuega nasprotnika. Morali smo jo ne samo opustiti, temveč je tudi povzročila
umikajoče kretanje naših čet, ki so se borile že mnogo tednov trdovratno, sijajno, toda z velikimi izgubami.
Temu nasproti smo pridobili Belgrad. Iz tega iz* virajoči splošni položaj bo imel za posledico nove operativne odločitve in ukrepe, ki morajo služiti prepo-ditvi sovražnika.
Vsled operativnega položaja je naša armada zapustila Belgrad.
Dunaj, 15. decembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča poročajo uradno dne 15. decembra:
Ker je bilo potrebno, da smo umaknili svoje desno krilo, se nam je vsled nastalega operativnega položaja zdelo umestno, da smo zapustili sedaj tudi Belgrad. Izpraznili smo mesto brez boja.
čete so vsled prestanih štrapac in bojev pač trpele, vendar pa jih navdaja najboljši duh.
Pregled vojnih dogodkov
od 4. do 11. decembra 1914.
Južno bojišče. Naše prodiranje južno od Belgrad® uspešno napreduje; naši so uplenili 20 topov in ujeli nekaj tišoč sovražnikov. — Zahodno od G. Milanovca so naše čete zadele na močnega sovražnika in dobile povelje, da se pomaknejo na ugodnejše postojanke.
Severno bojišče. Rusi so iznova prekoračili nekatere karpatske prelaze in udrli na Ogrsko, a naše čete so jih večinoma že povsod zopet pognale nazaj čez Karpate. — Veliki boji se vrše v zahodni Galiciji ; naši so prijeli Ruse tudi od zahoda in jih vrglj iz postojanke Dobrzyce—Wieliczka (jugovzhodno od Krakova). Ujeli smo doslej na tem bojišču že nad
10.000 Rusov. — Nekaj ruskih sil je bilo udrlo tudi \ Beskide (na gališko-šleski meji), a so jih naši vrgh daleč nazaj.
Na Ruskem Poljskem smo v zvezi z Nemci dosegli velik uspeh; naše čete so južnovzhodno od Pioti-' kowa napadle ruske sile, ki so čez Novi Radomsk hitele na pomoč Rusom pri Lodzu in Loviču. Vrgli smo Ruse nazaj in tako bistveno pripomogli, da so NemcJ pri Lodzu nadvladali Ruse in jih prisilili k umikanj® nato pa zasedli Lodz. V teh bojih so ujeli Nemci nad
5.000 Rusov. — Na desnem bregu Visle so Nemci z naskokom osvojili Przasnysz. — Vzhodno od Mazurskih jezer se vrše trdovratni boji.
Zapadno bojišče je zadnji čas spričo velike borb® na Ruskem Poljskem stopilo nekoliko v ozadje, da8} boji niso ponehali. Francozi so mnenja, da so Ne®®} veliko svojih sil iz Francije poslali na sever proj1 Rusom, in nestrpueži zahtevajo, da Joffrč sedaj p°“' vzame odločilni napad na Nemce. V resnici se zdi, d* so se začeli Francozi tod in tam živahnejše gibati, 9 vse kaže, da so francoske domneve o premikanj1} nemških sil zgolj njihove želje, kajti doslej so Ne®c! odbili še vse francoske napade: na Flandrskem, P? Souainu, v Argonih, južno od Metza, pri Nancyjn h1 Altkirchu ; napredovali so pa Nemci pri La Basse®’ Arrasu, v Argonih, pri Malancourtu in Altkirchu. Sa®° Vernelles (južnovzhodno od Bethune) so Nemci pustili.
Rusko-turško bojišče. Turške čete so zasedle K®*^ vzhodno od Batuma in prodrle že do Ardahana, pi’° severu pa v Adžarsko dolino, tako da je Batum 11 suhem že skoro popolnoma obkoljen. Pri Gonji, ju*!* od Batuma, so Rusi poizkusili izkrcati Čete in Tur*
Prijeti od strani, a so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj. — Turki so zasedli Taušherd severno od 01tya (zapadno od Karsa). — V Perziji so Turki zasedli Savtahbolak.
Angleži in Turki. Med Tigrisom in Sueškim Prekopom so Turki krvavo odbili angleški napad.
Vojna na morjih. Angleška admiraliteta naznanja ]zgubo križarice „Canada“, ki je obsegala 780 ton in 'Diela 60 mož posadke; doslej je angleška vojna mornarica izgubila 308 častnikov in 7035 mož. — Pri falklandskih otokih (vzhodno od preliva Arenas, na krajnem koncu Amerike) je močno angleško brodovje Napadlo oddelek nemških križaric iti potopilo veliki Križariti „Scharnhorst“ in „Gneisenau“, ki sta obsedli po 11.600 ton in imeli v mirnem času po 6'20 mož P°sadke, in pa malo križarko „Leipzig“, ki je obsegala ^250 ton in imela 286 mož posadke. Angleži so za-,8egli dva parnika s premogom. Ladjama „Dresden“ la „Nurnberg“ se je posrečilo uiti.
Upori v kolonijah. Vsled proglašene svete vojske 86 je začelo vstaško gibanje med mohamedanci v Ma-r°ku, Alžiru in Sudanu, pa tudi med angleškimi in jakimi mohamedanci. Uprli so se bili deloma tudi “uri v Južni Afriki, a je general Botha ujel večino jaških voditeljev, drugi so padli. Ostala sta le še “‘aritz in Kamp, ki sta ušla na nemško ozemlje.
8^aja se je po vsej priliki ponesrečila.
Tedenske novice.
_ (Lov krajevne občine Križe) se bo dne .■januarja 1915 ob 11. uri dopoldne na uradnem &evu v občinski pisarni v Tržiču potom javne dražbe udal v zakup za dobo 5 let, to je od 1. marca 1915 , ® 29. februarja 1920. Zakupni in dražbeni pogoji se ^hko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v ranju med navadnimi urami.
(Izplačevanje odškodnin za konje in °Zove.) Dogaja se, da se odškodnine, ki jih vojna P^ava izplačuje za prevzete konje in vozove posa-®z*iikora, ne more izplačati, ker je gospodar šel k ,°Jakom in ker se ne more obvestiti o izplačilu. Pri Čestokrat trpi obrt in kmetija, ki je v rokah “toa ostalih sorodnikov ali svojcev. Da se temu zlu Pomore, je finančno ministrstvo odredilo, da se na , .'jo svojcev pri vojakih služečim gospodarjem, ki , počili vojni upravi svoje konje in vozove, za take .j* aj® sine postaviti kurator, da sprejema in sorod-izroča izplačila. Kuratorje postavlja potom v ai'Čnega ravnateljstva in potom finančne prokurature ®*petentno sodišče.
H* (Znižane cene za obisk bolnih ali radi 6>nih vojakov) se, kakor poroča c. kr. korespon-„ v11* ur&d, dovoljujejo tudi za potovanja do avstrijsko-v S obmejnih postaj, če se nahaja dotični vojak Nemčiji ali če je tam umrl.
j j (Ugodnosti pod orožje vpoklicanih slu->, e 1 j e v prava.) C. kr. kor. urad poroča: Slušatelji ^ Va>^ ki bi v kratkem napravili državne izkušnje in ^Pričakujejo poziva v aktivno vojaško službo z ozirom Pt *Zl(^ 8B(Ianjega prebiranja čruovojnikov ali ki so se Hj dovoljn° javili, delajo po odredbi nauČnega mi-; lahko državno skušnjo (pravno-zgodovinska ali it) j^elna, oziroma državno-znanstvena) med Božičem ^°vim letom, če bi jo redno mogli delati šele za
četkom poletnega semestra 1914/15. Podrobna pojasnila o izrednih skušnjah dajejo dekanati pravno- in državnoznanstveuih fakultet.
(Denar vojnim ujetnikom v Srbiji in na Ruskem) se pošilja poštnine prosto pri vsakem poštnem uradu. Internacionalna nakaznica se izpolni tako: Na odrezku se na sprednji strani zapiše, kakor po navadi, kdo pošilja, na zadnji strani odrezka, komu se pošilja, kjer pa se po navadi naredi naslov, tisto izpolni pošta.
(Pobegli ruski ujetniki.) V Ukvah pri Trbižu so pretekli teden prijeli tri pobegle ruske ujetnike, dva enoletna prostovoljca in enega stotnika. Bili so v civilnih oblekah in so prišli tjakaj peš. Utekli so iz ujetniškega taborišča na Ogrskem najprvo na Dunaj in od tam v Beljak. Tu jim je očividno pošel denar, zato so svojo pot nadaljevali peš. Imeli so namen, uteči preko meje v Italijo, odkoder bi se potem lahko vrnili v domovino. Izročili so jih sodišču v Trbižu, ki jih je te dni dalo prepeljati v Gradec.
(Poštnine prosto razpošiljanje časopisov in drugih darov bolnišnicam ranjencev.) V notranjem avstrijskem poštnem obratu (torej ne med Avstrijo in Ogrsko) se lahko od zdaj naprej pošiljajo dnevniki, časopisi in druge tiskovine (knjige) vsem bolnišnicam, v katerih se nahajajo ranjeni ali bolni vojaki, poštnine prosto pod pogojem, da se pristavi v naslovu pri označenju bolnišnice: „Zbiralnik Rdečega križa" in pripomba: „Vojaška podporna za-deva“- Upajo, da se bo občinstvo te ugodnosti zelo posluževalo. Splošno se poroča, da ranjenci in bolniki, osobito rekonvalescenti hlepe po čtivu. V prvi vrsti prosijo za časopise v različnih jezikih; dobro služijo tudi ilustrirane knjige in časopisi. Naj se ne pozabijo male bolnišnice, ki so raztresene po celi Avstriji.
(Raport stacijskega poveljstva.) Vsi častniki in častniški aspiranti (vojaški uradniki in uradniški aspiranti) vseh stanovskih skupin, ki so se bolni ali ranjeni vrnili z bojišča v domovino, se tu nahajajo v garnizijskih ali rezervnih bolnicah, v zavodih prostovoljne sanitetske oskrbe, v civilnih bolnicah, v privatni oskrbi ali na dopustu, odnosno kot lahko bolni in rekonvalescenti pri nadomestnih poveljstvih ali taki, ki sicer opravljajo kje kako službo, naj se osebno zglase, ako jim količkaj njih stanje dopušča, v času od 16. do 18. decembra t. 1. med 9. uro dopoldne in 2. uro popoldne pri stacijskem poveljstvu svojega bivališča, oziroma pri najbližnjem štacijskem poveljstvu. Gažisti (aspirantje), katerih stanje izključuje osebno zglasitev pri stacijskem poveljstvu, naj to sporoče pismeno ali potom kakega posredovalca stacijskemu poveljstvu in naj prilože vojaško zdravniško spričevalo. Dopustne listine je treba sabo prinesti.
(Denarnepošiljatveza ujetnikov Srbiji.) Kakor objavlja rumunska poštna uprava, se je sedaj otvoril poštno-nakazniški promet za avstro - ogrske ujetnike v Srbiji. Odslej je torej mogoče poslati denar po poštni nakaznici ujetnikom v Srbiji. Te pošiljatve gredo preko Rumunske.
(Poštnina) glede na vrnjene vojno-poštne ovoje in glede na vojno-poštne denarne pošiljatve. V bodoče se za pisma več ne bodo pobirale povratne potnine, če ni nedostavljenja zakrivil odpošiljatelj ali sprejemnik (nepravilni ali pomanjkljivi naslov, odklonitev sprejema). Pri vojnih ovojih pa sploh odpade povračilo povratne poštnine, ker se nedostavljeni ovoji ne vrnejo, marveč razdele potrebnim tovarišem tistega, ki mu je bil ovoj namenjen.
(Sadjarski tečaj) priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1915. Sprejme se šest vajencev v starosti od IG let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 kron na mesec. Prošnje, katerim je priložiti iz-pustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija na Kranjskem, do 5. januarja 1915.
(Viničarski tečaj) priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1915. Spx-ejme se osem učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 kron na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 5. januarja 1915.
(Nesreča v Karavanskem predoru.) Iz Celovca poročajo, da se je dne 4. decembra zjutraj zgodila v predoru pod Karavankami med Jesenicami in Podrožco velika železniška 'nesreča. V predoru so bili na enem tiru štirje delavci, ki so nekaj popravljali. Predor ima sicer dva tira in tudi delovodja je delavce opozoril, da gre od Podrožce proti Jesenicam jutranji brzovlak št. 701. Delavci so se sicer izognili, a v naglici in zmešnjavi so prišli vsi štirje na napačni tir, tako da jih je stroj zagrabil in vrgel ob steno v predoru. Vsi štirje so bili nevarno ranjeni prepeljani v bolnišnico v Beljak, a težko da bodo okrev li tako hitro.
(Drva so kradli.) Posestniku Simonu Šmonu v Nadgorici je zmanjkovalo v gozdu drv, ne da bi mogel izslediti tatov. Te dni se je skril v gozdu in pazil. Kmalu sta prišla dva fanta z nekim dekletom ter so začeli sekati. Šmon	je skočil	iz	skrivališča, nakar	so
oni zbežali. Spoznal	jih je in	jih	ovadil.
(Roparski napad) Posestnika Ivana Rudolfa iz Hobovš v občini Oslice je napadel koncem minulega meseca neki dninar	na poti	zunaj Zavodenj	tor	ga
pobil na tla. Na tleh ga je	še	davil in ga	hotel z
nožem suniti ter mu preiskati žepe. Ob pravem času je prišel še sin nekega posestnika. Medtem je napadalec zbežal ter odnesel s seboj culico z živili. Pozueje so ga aretirali in oddali c. kr okrajnemu sodišču v Škofji Loki.
Razne stvari po svetu.
(Boj z ročnimi granatami.) V Danzerjevi „Armeezeitung“ priobčuje neki častnik dogodek z vzhodnega bojišča iz bojev ob Sanu v mesecu oktobru ta-ko-le; Ob Sanu, vzhodno od Rudnika, smo imeli opraviti s kar najtrdovratnejšim sovražnikom. Cele tedne smo ležali v tehnično utrjenih pozicijah in naši ponovni poizkusi, da bi vrgli sovražnika, ki je imel v ozadju plovno reko San, iz njegovih pozicij, napravljenih v inundacijskem terenu, se nam ni posrečilo. Toda tudi Rusi niso mogli zavzeti gradu Rudnika, ki so ga že šestkrat naskočili ponoči. Poveljnik oddelka med Rudnikom in rudniškim gradom je sklenil, da iz moštva, ki se prostovoljno prijavi, sestavi patruljo, katera bi
imela nalogo, približati se v temi onemu oddelku sovražnikove pozicije, ki je bil najbližji naši postojanki in ga napasti z ročnimi bombami. Priglasil se je podčastnik in štirje možje. Še ob dnevni svetlobi so ugotovili, kod jim je treba iti, pri čemer se je dognalo, da vodi pot sicer po močvirnih tleh, a da je še dosti dobra. Bilo je sklenjeno, da odide patrulja ob pol-dveh ponoči, a prej naj bi še patrulja odpočila. Možje so se začeli pripravljati za svoj važen posel. Vseh pet je oddalo prihranjeni denar nekemu tovarišu s prošnjo, naj bi ga izročil njihovim svojcem v slučaju, če bi se ne vrnili. Podčastnik je šel nekoliko počivat, ostali štiiji pa so v svoji duševni napetosti odšli v okop. Rusi so sicer streljali, toda poredkoma in to le zato, da bi oteževali ponočno dobavo streliva in živil. Streljali so brez cilja, vsled česar so po takem nočnem streljanju bolj ugroženi ljudje za bojno črto, nego bojna črta sama. Nastal je mir, ko je imela oditi nočna patrulja. Patrulja je odšla brez pušk, brez opreme, oborožena samo z ročnimi granatami. Podčastnik je pritajenim glasom javil službojočemu častniku, da je pripravljen. Bilo je dogovorjeno, da smejo samo podčastniki stotnije odgovarjati na rusko streljanje, ne zato, da bi zadevali, temveč, da bi sovražnik vsled takojšnje ustavitve streljanja ne opazil, da se nekaj pripravlja. „Za menoj!“ je ukazal podčastnik; v trenutku je bila patrulja na okopu, odkoder se je spustila navzdol po pobočju. Tam je bila močvirnata loka. Zadržujoč sapo so vojaki lezli po vseh štirih naprej, pripravši prej ročne granate v žepu plašča. V jasni mesečni noči je šlo le počasi naprej. Poveljnik je bil spredaj, dva moža sta bila na desni in dva na levi. Pet četrt ure so potrebovali, da so prehodili 500 korakov Tedaj se je mesec skril za oblake. Bilo je slišati govor ter zapiranje in odpiranje zavor. Bilo je tudi videti tenak stebrič dima. Patrulja je bila le še 30 korakov oddaljena od sovražne pozicije, ravno pred tremi strojnimi puškami. V hitrici so možje patrulje izgubili stik med seboj, da se niso mogli sporazumeti z domenjenim znamenjem. Tu je e'den od patrulje zagnal granato proti strojnim puškam; takoj za njim pa tudi ostali. Po eksploziji prve granate je nastala grobna tišina v sovražnem taboru. Velikanska min žina prsti, ki jo je vrgla eksplozija v zrak, je dokazovala, da so granate učinkovale. Tedaj so Rusi nehali streljati in se začeli umikati. Naša patrulja se je vlegla na tla in opazovala, kako so se Rusi umikali. Po istem potu, po katerem je prišla, se je nato patrulja vrnila kar najhitreje mogoče ter javila, da je povelje izvršeno.
(Obraba topov.) Z vprašanjem, kako dolgo bo trajala vojna, je zvezano tudi vprašanje obrabe najvažnejšega bojnega orodja — topov. Topovi vzdržijo le gotovo število strelov in postajajo od strela do strela manj uporabni. Industrija pa novih topov ne more tako hitro izdelovati, da bi se mogli obrabljeni vedno nadoknaditi. Zato je smatrati, da postaja artilerija vedno siabejša, ž njo pa tudi vojaška usposobljenost vseh armad. Po izkušnjah artilerističnih strokovnjakov se obrabijo 7-5 cm topovi pri 1500 strelih, ‘20 cm topovi pri 300 in 30-5 cm topovi že po 100 strelih-Eden strel iz prvih stane 00 do 06 K, iz drugih 960 do 1200 K in iz tretjih 3600 do 7200 K po kakovosti uporablj"nega izstrelka (granata, šrapnel, navadna krogla). Glavni vzrok nagle obrabe topov je seveda eksplozija, ki se izvrši pri vsakem strelu.
; .r- ■■ v : -	,tr.	■:	r=r-~z— —~ .ere- - r-r- r.-v— ---■ ■■ - ; 1  .....  -	■	-t---
Natisnila in založila: Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.	Odgovorni	urednik:	Ernst	Polil.