MU> nWmn v gctnUol	gjg	Oan	Uto	1*-
linshiH
StCV. 165
U liublicuU, d sudo, 22. jiilljn 1936
fetc 1.
Nasprotujoča si poročila iz Španije - Uporniki še vedno napredujejo - V Madridu je mirno
Severna in južna Španija
v oblasti upornikov
Pariz, 22. julija, o. Po poročilih, katera je prejelo francosko zunanje ministrstvo, so španski uporniki popolni gospodarji v velikem delu severnih pokrajin,z Navarro in Gupuszo. Na jugu je v njihovi oblasti vsa Andaluzija. Svetovno kopališče San Sebastian na severnem robu Pirenejev ob atlantski obali, se je udalo upornikom včeraj ob 17.
Proti Madridu kljub zanikavanjem vlade korakata dve koloni upornikov. Ena s severa pod poveljstvom generala Molla, druga pa z juga pod poveljstvom generala Franca, ki je zapustila Sevillo. SeviMa se nahaja trdno v rokah upornikov. Oddelki južne uporniške vojske so sestavljeni iz rednih vojaških čet. Severno armado pa tvorijo prebivalci Burgosa, Saragose, Valladolida in drugih krajev, dalje oddelki civilne garde in pehote, Tem so se pridružili tudi močni oddelki Baskov, katerim poveljuje iz Pampelune sorodnik bivšega španskega kralja Don Aifonzo Carlos, ki je star 86 let. V južni armadi sc nahaja celotna posadka sevillske garnizije. Položaj južne armade ic delno resen, če se bo prostovljskim oddelkom iz Malage, iz Alicantea in iz drugih sredozemskih pristanišč posrečilo združiti se pod enotnim vodstvom ter jo obkoliti. Severna armada je po francoskih poročilih 50 km od Madrida.
Vsi vladni predstavniki in guvernerji v severnih provincah so pobegnMi v Francijo ter se zatekli pod varstvo francoskih oblasti. Ko so uporniki zavzeli San Sebabastian, so obkolili drugo severno središče Irun. Guverner v San Sebastianu je izročil oblast upornikom. Oddelki Baskov, podprti s četami redne vojske, ki se je uprla, prodirajo proti Bilbau, ki velja kot eno najmočnejših levičarskih središč.
Izjava uporniškega poveljnika
Bayonne, 22. julija, o. General Molla, poveljnik severne uporniške vojske, je izdai proglas vsemu prebivalstvu in dopisnikom inozemskih listov, ki se nahajajo pri njegovi vojski, da ima njegovo gibanje čisto narodni španski značaj. Uporniškemu gibanju načelujejo generali, toda to gibanje je izrazito ljudskega značaja, ker hoče španski narod osvoboditi svojo zemljo od marksizma, framasonstva in vse mednarodne navlake.
Tuje bojne ladje pred Španijo
Washington, 22. julija, o. Ameriška vlada je na včerajšnji seji sklenila, da pošlje takoj dve veliki vojni ladji v španska pristanišča za obrambo svojih državljanov. Ena bojna ladja — oklopnica velikega tipa — je odplula iz Newyorka in dobila povelje, naj gre do Gibraltarja, kjer jo bo čakalo navodilo, kam naj se napoti dalje. Druga vojna ladja »Oklahoma«, ki se trenutno nahaja v Cher-bourgu v Franciji, je dobila povelje, da mora takoj odpluti v severno-španske vode in stopiti v zvezo s španskimi konzuli v Vigu, San Sebastianu in Co-runni, da bo po potrebi lahko takoj na razpolagoi
za zaščito ameriških državljanov. Preden dospo ameriške ladje v Španijo, je ameriška vlada prosil? angleško admiraliteto, naj skrbi za varnost ameriških državljanov v Španiji.
Francosko vojno ministrstvo je včeraj popoldne odposlalo iz marsejskega pristanišča dve križarki v Barcelono, da bosta varovali življenje in lastnino francoskih državljanov v tem mestu.
Angleško mornariško poveljstvo je dalo celi eskadri svojega sredozemskega brodovja ukaz, naj odpluje v španske luke, ker je položaj v Španiji tako nevaren, da je treba poskrbeti za življenje angleških državljanov.
Zato so angleške križarke takoj odplule v Vigo, Malago in Tanger. Torpedovka »Witch« je odplula y . e j .' °kl°Pnica »Wren« pa v Corruno. Angleški admiralski urad je poslal poveljniku prve eska-dre križark na Malti povelje, naj pošlje eno križarko v Barcelono, eno pa v Palmo na otoku Ma-loiici. Križarka »Amphion« je odplula na Tcncriffo.
Iz teh varnostnih odredb tujih vlad je mogoče
sklepati, da je položaj v Španiji nadvse resen in da državljanske vojne še ne bo kmalu konec.
Obsedno stanje v Barceloni
Barcelona, 22. julija, o. Včeraj popoldne in zvečer je v katalonski prestolnici vladal začasno mir. Ob 19 je Luis Companys, predsednik batalon-ske vlade 'izjavil po radiu, da je vlada popolnoma gospodar položaja. Pač pa je pozval prostovoljce naj se javljajo v čim večjem številu za obrambo katalonske avtonomije in za obrambo vlade. Katalonci morajo ljubosumno paziti, da ohranijo pridobitve, katere so jim prinesli zadnji časi in morajo čuvati svojo domovino proti vsakemu ekstremističnemu prevratu, pa naj pride s te ali one strani. Pričakovali so, da bo sinoči proglašeno zaradi lažjega vzdrževanja reda v Barceloni vojno slnajc.
Vlada trdi: V Španiji je mir
Madrid. 21. julija. A A. Havas poroča: Položaj v Madridu se je nekoliko pomiril, da si je vlada izdala zelo ostre odredbe. Patrulje mladinskih delavskih organizacij legitimirajo vse pešce.
V	Ljudskem domu dele delavstvu karabinke in avtomatske revolverje. Dosedaj so oborožili že na tisoče delavcev, ki so jih poslali v južno Španijo v borbo proti upornikom.
Madrid, 21. julija. AA. Havas poroča: Vlada je odredila, da naj se narodni milici ljudske fronte razdeli orožje, ki naj se ne da izzivati od provo-katerjev in da naj strelja samo v potrebi. Zjutraj ob dveh je krenil iz Madrida večji oddelek narodne milice. Zdi se, da so bili vsi prostovoljci poslani
v Seviljo.
Madrid, 21. julija. AA. (Havas). Vlada je razglasila po radiu, da je fašistično gibanje popolnoma razbito. Pet močnih kolon, sestavljenih iz pehote, napadalne garde, meščanske garde, orožnikov in ljudske milice, je dobilo nalog, naj upornike napade. Kolone prodirajo proti Valadolidu, Saragosi, Burgesu in Toledu.
Vlada je izdala komunike, v katerem pravi, cta so uporniške čete doživele pri Pardu v boju z delavskimi oddelki poraz. Boj je trajal več ur.
Angleške pomorske oblasti so prejele poročilo, torpedovke Samroc, ki pravi, da je Malaga in okolica v popolni oblasti ljudske fronte.
Uporniki izjavljalo: Napredujemo
London, 22, julija. Reuter poroča iz San Sebastjana, da prodirajo uporniki proti Madridu z juga in iz Barcelone.
Lizbona, 22. julija. AA- (DNB). Po poročilu posebnega poročevalca iz Seville, se položaj upornikov neprestano popravlja. Ta poročevalec DNB-a iz Seville energično pobija, vesti iz Madrida. Prodiranje proti Madridu se je nadaljevalo vso prejš-111° noč. Odpor, ki ga dajejo vladi zveste čete, je brezpomemben. Prebivalstvo vasi, ki jih zavzemajo uporniki, izroča orožje. General CJueipo Delaro je davi izdal v Sevilli naredbo, naj se vsi civilni letalci tekom današnjega dne zglase na letališču Blag.
London, 22. julija, o. Po poročilu iz Gibraltarja se je posadka največje španske križarke »Aime I«, ki šteje 15.000 ton, uprla. Med boji na ladji so bili ubiti en poveljnik, en oficir in 7 mornarjev, katere so po nalogu pometali v morje."
Sevilla, 21. julija. AA. Havas poroča: Zjutraj je sevillski radio objavil sporočilo generala Franca, v katerem priporoča meščanstvu, da naj ne veruje
Abesinija bo mirna - po deževju
Rim, 22. julija, o. Italijansko časopisje v svojih člankih načelnega značaja in poročilih iz Abesim.je ostro napada proti pisanju evropskih listov o položaju v Abesiniji. Ti listi na podlagi |X>sanieznih neznatnih primerov delajo sodbe o položaju v vsej Abesiniji. Zdi se, da noče italijansko časopisje preprečiti, da bi [joročilo o žalostnih dogodkih in pojavih ujrora med abesinskim prebivalstvom vzbudila v italijanskem jnebivalstvu skrb, da Abesinija le še ni tako končno in veljavno italijanska, kakor bi se zdelo.
Listi odločno nastopajo proti temu, da bi praske zadnjih dni presojali resno. Trdijo, da je potek življenja 10 tednov po zavzetju Abesinije tako ugoden, kakor so mogli pričakovati le naj-večji ojMimisti.
Pač pa listi priznavajo, da je položaj Italijanov se zmeraj nekoliko kočljiv v pokrajini Soa, kjer prebiva izredno upiorno in divje pleme. Če bi hoteli Italijani tudi to pokrajino docela podjarmiti,
"J
Če bi hoteli Italijani mul io poKrajino aoceia podjarmiti, bi bilo potrebno, da pošljejo večje oddelke vojaštva tja. To pa trenutno ni mogoče, zaradi deževja, ki je
nastopilo v Abesiniji. Trojrsko deževje predstavlja v tem delu ozemlja, ki še ni povezano s cestami, oviro, ki je ni mogoče prekoračiti. Zlasti je izključeno, da bi tu prodirali večji oddelki. Zaradi lega niso osamljeni napadi na trausjiorte čet in živeža, nič posebnega.
1 reba bo čakati še 10 tednov do konca deževne dobe, potem jia bo italijanska armada lahko izvedla popolno pomirjenje vsega abesinskega ozemlja.	•
Ras Kasa gre nad Adis Abebo
Kairo, 22. julija, o. Po brzojavnem sporočilu egiptovskega konzula v Addis Abebi prodirajo močni abesinski oddelki pod vodstvom rasa Kase proti Addis Abebi. Na poti uničujejo male italijanske garnizije. Od juga pa koraka proti prestolnici ras Sejum, na čelu druge vojske. Poročilo govori tudi o velikih bojih, v katerih je padlo dosti italijanskih vojakov.
Pot olimpijske plamenice
Atene, 22. julija. Včeraj ob 7 je prispela olimpijska plamenica v Argos. Tekače so prebivalci navdušeno pozdravljali. -
Po izmenjavi tekačev v Rekuniju (med Olimpijo in Vitino) v Arkadiji, je štafeta z olimpijsko plamenico prispela v Tripolis. Zaradi nočnega časa ni bilo uradnega sprejema. Štafetni tek po Grčiji je izvrstno organiziran. Tekači so navdušeni in zelo disciplinirani.
Berchtesgaden. 21. julija. -AA. (DNB). Grški olimpijski odbor je |x>slal iz- Olimpije kanclerju Hitlerju tole brzojavko:	......
»Pošiljamo plamenico, ki naj olimpijsko misel ovekoveči. — Za olimpijski odbor Nikolaidis.«
Kancler Hitler je odgovoril s tole brzojavko:
»Zahvaljujem se vam za jroročilo o startu oliin-pijske plamenice z željo, naj bi kmalu prispela srečno v Berlin in tu prižgala olimpijski ogenj, ki naj sveti med 11. olimpijskimi igrami. — Adolf Hitler.
Atene, 22. julija, m. Včeraj zvečer okoli 19 so prišli v veliki stadion tekači, ki bodo prenašali olimpijsko plamenico. V stadionu se je zbralo okoli 40.000 gledalcev. Navz,oč je bil tudi grški kralj Jurij II., člani vlade na čelu z Metaksasom, mnogo civilnih in vojaških osebnosti in članov diplomatskega zbora. Atenski župan Kolciais je s plamenico prižgal olimpijski ogenj na žrtveniku sredi'stadiona.
Irska se ne udeleži kronanja Edvarda Vlil.
London. 22. julija. Po poročilu »Daily Tele-grapha« je predsednik de Valera sklenil, da na svečanosti kralja Edvarda Vlil., ki bodo prihodnje leto, ne pošlje uradnega zastopnika svobodne irske države. S tem hočejo Irci protestirati proti temu, da jim Anglija še zdaj noče priznati popolne državne neodvisnosti.
vestem radia v Madridu, češ da uporniški pokret popušča. Pokret upornikov sc še dalje ugodno razvija, da bi vplivala tudi na zunanji svet, je madridska vlada tisto vest objavila tako, kakor da bi bila oddana z radiopostaje v Sevilli. To pa sc. je zgodilo zaradi tega, ker je radiopostaja na madridskem letališču na madridskem valu. kakor radiopostaja v Sevilli. Na ta način hoče vlada izzvati mišljenje, da je radiopostaja *v Sevilli zopet v rokah njenih organov.
Lizbona, 21. julija. AA. (DNB). Po poročilu radijske postaje v Sevilli eo uporniki v pokrajini Menda proglasili obsedno stanje. Po poročilu iz istega vira so uporniki zavzeli razne strateške postojanke. Prav tako pravijo poročila, da je en polk zavzel letališče Quatros vientos pri Madridu.
Lizbona, 21. julija. AA. [Havas), Po poročilih s španske meje, je vsa Andaluzija še nadalje krepko v rokah upornikov. Uporniško gibanje se širi tudi v druge kraje. Prav tako trde, da so uporniki potolkli prostovoljne bataljone, ki so prišli iz Madrida. Bataljoni «o sestavljeni iz rudarjev.
Najnovejše vesti iz Španije
Amnestija avstrijskih hitlerjevcev
Dunaj, 22. julija, o. V zvezi z avstrijsko-nemško pogodbo , sklenjeno pred dobrim tednom, objavljajo iz avstrijskih vladnih krogov, da bo kot prva posledica te pogodbe na avstrijski strani sledila velika amnestija, katere bodo deležni avstrijski hitlerjevci. Amnestijo bo kancler Schuschnigg proglasil 24. julija. Pričakujejo, da bo po tej amnestiji oproščenih 5000 avstrijskih narodnih socialistov, ki so zaprti že od časa, ko je bil umorjen pokojni kancler dr. Dolfuss. Amnestije bodo deležni, kakor upajo, tudi socialistični in komunistični kaznjenci v koncentracijskih taboriščih.
Obsodba nemškega časnikarja
Berlin, 22. julija, o. 35 letni izdajatelj strokovnega lista »Borsen Zeitung« Walter Schwerdth-seger je bil pred berlinskim kazenskim sodiščem obsojen na dosmrtno ječo in izgubo državljanskih pravic zaradi lega, ker je vzdrževal zveze z inozemskimi diplomatskimi dopisniki in je tem poročal vsak dan o navodilih, katera dobivajo glede svojega pisanja dnevno izdajatelji nemških listov v propagandnem ministrstvu od dr. Goebelsa. Časnikar je bil obsojen z utemeljitvijo, da je izdajal državne tajnosti.
Zmerjanje v angleški zbornici
London, 22. julija. AA. DNB poroča: Včeraj se je v spodnji zbornici vršila debata o reformi podpore za brezposelne. Debata bo trajala približno tri dni. Delovni minister je izjavil, da je vlada izdelala odredbe, ki zagotavljajo pravično delitev podpor. Ko je minister začel govoriti o odredbah za kontrolo sjvosobnosti brezposelnih, je prišlo do zelo bučnih scen, ki so trajale 20 minut. Poslanci delavske stranke, so ves čas motili ministra in ga obkladali s čudnimi imeni. Vrhunec prepira je minister dosegel tedaj, ko je rekel, da hočejo s temi odredbami sarno preprečiti zlouporabo . državnega denarja Delovni minister je znan po svojem močnem glasu, in je ves nemir z lahkoto ukrotil.
Afera zdravnika Stojanoviča vedno „!epša"
Belgrad, 22. julija, m. Afera dr Panče Stojanoviča zaradi nedovoljenih ojaeracij nad ženskami,
o	kateri smo že poročali, zavzema vedno večji obseg. Včeraj so preiskovalni organi uprave mesta Belgrada pri preiskavi na Stojanovičevem stanovanju našli med drugim tudi ordinacijsko knjigo, v katero je zdravnik vpisoval vse svoje paciente.
V	knjigi je okoli 50 imen, med katerim so tudi žene zelo uglednih Belgrajčanov. Ker policija po uradni dolžnosti zaslišuje še vedno nove priče in ker obtožuje zdravnika za njegova dejanja tudi sodišče, bo razprava proti Stojanoviču od najsenza-cionalnejsih, kar jih je bilo v zadnjih letih. Pre-stoliška javnost z nestrpnostjo pričakuje, da bodo še nova imena v zvezi s to gnusno afero zdravnika Stojanoviča.
Ankara, 22. julija, m. Anatolska agencija sporoča, da je sklican turški parlament za 30. julij. Ob tej priliki bo parlament sprejel tudi naknadne kredite za potrebe oborožitve Dardanel.
Uporniki nezadržno prodirajo
Gibraltar, 21. julija. AA. Havas poroča: Uprava mesta je izdala odredbo, da smejo samo angleški državljani in tisti španski državljani, ki so v mestu na delu ostati še naprej v Gibraltarju; Do tega koraka je prišlo zaradi tega. ker je začelo primanjkovati hrane in so začele cene živeža zelo naraščati. Mejo okoli Gibraltarja so zavarovali z bodečimi žicami, da bi tako preprečili nadalj-ni dotok španskih beguncev.
Madrid, 22. julija. AA. inozemski dopisniki poročajo, da so vladne čete zavzele Alca in de Nares. O splošnem položaju Španije poročajo iz vladnih vrst, da je bilo dosedaj zaplenjeno mnogo vojnega materijah, pušk. toirov in municije. Vladne čete so tudi ujele veliko število upornikov. Iz Madrida so zahtevali, da naj pošljejo na fronto takoj ves sanitetni materija!, 'ki je na razpolago, ker je število žrtev izredno veliko. Tehnični upravitelj španskega letalskega društva Lape je napravil ojrazovalni jaolet po južni Španiji in je sjroročil, da se mesta Alca in Cartagena nahajajo v rokah vladnih čet in da je življenje v teh mestih že nor malno.
V	nasprotju s temi vestmi objavlja list »La Voz« jaoročilo v splošnem jaoložaju in pravi, da so vladne čete izvršile velike varnostne priprave v neposredni bližini okoli Madrida. Vladne čete so irorušile most med Algo in Torelednosom v okolici Madrida, da b itako preprečile napredovanje uporniških čet iz Segevije proti Madridu.
Madrid, 22. julija. AA. Po neki vesti so se ujx>rniki utrdili na železniški progi Burgos-Atadrid.
Pariz, 22. julija. AA. DNB poroča: O dogodkih v Španiji so prišle v Parizu vesti, da je 13 mestnih in občinskih svtlnikov, pristašev ljudske fronte v mestu Jaca na meji jrrešlo v Francijo, ker so uvideli, da je odpor proti upornikom nemogoč. Posebni francoski komisar v liendeju je sporočil francoski vladi, da je ljudska fronta v celi Andaluziji razpadla. Javljajo prav tako, da je snoči prišlo do novih neredov v Barceloni Radio je zvečer objavil ponovni apel, da naj se dobrovoljci javijo v službi za obrambo vlade. V Barceloni je bilo jaroglašeno obsedno stanje.
Pariz, 22. julija. AA. Havas: Po veslch iz.
Bayonnea koraka 400 karlistov iz Pampelune proti Vejobiji. Od mesta so oddaljeni samo še 12 km. Iz glavnega stana generala Dellana se izve, da so uporniške čete zasedle strateško važne točke v pokrajini Contevedra. V tej pokrajini vladata red in mir.	*
Lissabona, 22. julija. AA. DNB poroča: Vse radiopostaje, ki so v rokah upornikov, soglasno poročajo, da čete generala Mole prodirajo v smeri proti Madridu. Istočasno prodirajo proti Madridu čete upornih polkov iz Valladolida, Saragose in Alieanla. Pri Braganzi v severni Portugalski se je spustilo špansko letalo s tremi častniki vladnih čel, ki so pobegnili. Ti častniki poročajo, da so uporniki zavzeli pokrajino Leon »n celo Galicijo. Emisijska postaja upornikov v Sevilli je objavila strogo odredbo uporniškega glavnega stana o vzdrževanju reda in miru v zasedenih pokrajinah. Po tej odredhi spadajo vsi delavci poslej pod vojno sodišče in se morajo javiti na delo, ker bodo v nasprotnem slučaju najstrožje kaznovani. Delavske sindikate so razgnali in ustanavljanje delavskih društev je najstrožje prepovedano. Po vesteh s španske meje so obmejni pojicijski oddelki prešli na stran upornikov. Oborožene patrofe krožijo po gorah in pode pred seboj komunistične oddelke. Stalno se sliši močno streljanje.
Madrid, 22. julija. AA. Havas poroča: Notranji minister je po radiu pozval vse zdravnike, naj sc danes zberejo na medicinski fakulteti ,in naj se stavijo vladi na razpolago. Finančni minister je objavil dekret o podaljšanju splošnega moratorijema Industrijsko mesto Eyda, ki je blizu San Sebastjana je padlo v roke upornikov.
Belgrad, 22. julija, m. Za viš. veterinarskega pristava na okrajnem načelstvu v Ljubljani je napredoval Viktor de Gleria, za viš.^ kat. geometra v VI. pol. skup. na kat. upravi v Krškem pa Bajt Josip.
Varujte se zakotnih pisačev in dohtarjev!
Za vse poučna kaienska razprava pred senatom
Ljubljana, 22. julije.
Kljub slabim izkušnjam,jki jih imajo naši ljudje z zakotnimi pisači, sc še vedno najdejo naivneži in lahkoverne ži, kii mnogo zaupno zakotnim pisačem in sleparskim dohtarjem. Ljubljančan France Blaž, po poklicu izučen ključavničar, svoječasno sluga na mestnem magistratu pTi s oci j a l ri o - pol iti č n e m uradu, star 42 let, je premeten slepar im zakotni pisač. Včeraj je stal pred malim senatom, ker ga je državni tožilec obtožil zločinstva prevare obr torna, zločinstva ponarejanja listin iin drugih s tem združenih deliktov. Svoje Mve je iskal v mestu med preprostimi ženicami, na kmetih pa med pravdanj«. Žrtve je opeharil za približno 25.00 Din v dobrem letu iin je prav veselo živel. Stanoval .je na Rimski cesti. Svojo pisarno pa je vodil po raznih beznicah.
Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fram Gorečan, a sta kot sosodiniika fungiirala gg. Ivan Kralj in A. Kobal, ije France ftlaž, suh človek, prav drzno in_ nesramno nastopal. Na rafiniran načiin ie skušal zavleči razpravo, ki jc trajala od 9. do 13. Celo branilec ex — offo mu je priigovanjal da naj olajša razpravo in prizna. Ne. Kratko je dejal: »Če so ljudje tako neumni, pa nqj plačujejo...« France Blaž je drugače star profesionalen slepar in pustolovec.
Zagovor: Ljudje so mu dajali le nagrade
Po prečrtani obtožnica jc sledilo nad 2 uri ir^jaiioče zaslišanje obtoženca Blaža. Senatni predsedtniiik: »Gremo kar po vrsti. Toraj Blaž, ka-iko je bilo? Najprej zadeva Franceta Bevca iz Podrečja pri Domžalah! Vi pravite, da ste od njega dobili le 5560 Din. Bevc pa, da je vam dal nad 12.000 Din. Raje recite, da sploh niste nič dobili!...« Obtoženec: »Le nekaj. Bevc nikdar toliko denarja ni imel. Še jaz sem mu posodil 70 Din.« Predsednik: »Vi ste zelo prebrisani!« »Bevc je bolj pameten ko jaz, prosim!« Blaž je Bevcu, ki se je pravdal zaradi neke parcel s posestnico Terezijo Doklerjevo, delal razne prošnje, prizive na okrožno sodišče v Celju in stol sed-morice v Zagrebu, češ, da ima v Zagrebu imenitne zveze z visokimi sodniki. Kazal mu je ipoštne recepise, da je odposlal to in to prošnjo ,in da bo zadeva zanj prav ugodno rešena. Zatrjeval mu je: »Pustim si glavo odrezati, če pravde ne dobimo.« Fdngiral mu je, da pride celo geometer iz Zagreba, ki bo parcelo pravilno odmeril. Dolgo časa je Blaž farbal Bevca.
Druga Blaževa žrtev je bil Zore Anton, ki je bil zaradi nekega delikta obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Temu jc obljubil, da bo izposloval znižanje kaznii in celo amnestijo. Predsednik: »Ali mu mi st e pisali: Sedaj prijatelj, sem ti zbil kazen na 3 mesece.* Blaž: »Tako ne!« Sodnik Ivan Kralj:	»Nas nikar ne farbajte!«
Predsednik: »Ali niste podpisali in pisali ta-le sodni sklop o znižani kazni?« »Nikakor nisem. To se ni zgodilo z mojo vednostjo!«... »Vam ni dal Zore 430 Din samo za tajno razpravo.« ... ?.Ddl mi je, da sem napisal prošnjo za tako raz-
pravo.« Predsednik: »Niste pisali: Obvečam vas, da ste z najvišjim ukazom pomiloščeni.« »Nisem tega pisal. Tudi misem kaj takeqa sestavil.«
Predsednik:	»Tretja žrtev )e bila Ivanka
'Ženko, ki ste jo osleparili za 5000 Din, ko ste ji ohljubili stalno podporo na magistratu.« Obtoženec: »To ni res! Zaradi nje sem bil že l. 1934. kaznovan. Mesec dni zapora. Dala mi je samo 700 Din. Sodnik: »Ali ste se izdajali za davčnega organa?«... »Ne! Nikdar nisem bil ek š ek ut or. Nisem goljufal. Pošteno sem zaslužil vse nagrade pri Štularjevi.«... Predsednik:	»Kaj	je s
poštnimi recepisj? Ali ste jih ponaredili?«... »Nisem jih. Če rečem, da nisem, nisem.«
V zaporu se je seznanil
Priča France Bevc, star možakar, ki ie prišel zaradi Blaža na kant, je mirno in nekoliko šaljivo pravil: »V arestu v Ljubljani sva se seznanila. Sedel sem 15 dni zaradi mejnikov. Sod-nijsko pismo sem dobil z Brda. Pravil mi je, da je na magistratu v službi iin da tam celo župana komandira. Gre mu državni pravdnik zelo na roke. Ko je prišel ven, me je obiskal doma. Hodil sem k .njemu v Ljubljano po svete.« Predsednik: »Koliko ste izdali temu dohtarju?«
Priča žalostno: »Oh, gospodje! jurjev 11, kur 15, suho meso in žganje. Šlo je okoli 12.686 Din. Še kravo sem moral zastaviti in vzeti na posodo. Slabo smo živeli. On je vse požrl.«
Telefon z Zagrebom
Vrstili so se prav dramatični in komični prizori. Predsednik priči: »Ali ni telefoniral v Zagreb?« Priča: »Oh, nekaj takega je bilo. Tam pri Nebotičniku sva stopila v tako ga).bo in prijel jc za telefon. Dejal je, da bo sedaj govoril z Zagrebom.« Predsednik:	»Kako je govoril?«
Priča: »Halo — halo! Tam Zagreb, stol sedmerice? Da, da... Gospod predsednik, kako stoji zadeva Bevc?... Dobro... lziborno... Bo kmalu v redu... Sodnik Ivan Kralj: »Za koliko sveta je lo v pravdi z Doklerjevo?«. Priča: »Najprej smo se iožili za 7 češpelj. Potem pa za mejo.« Sodnik: »Koliko sveta bi dobili za 12.000 Din, ki ste jih dali Blažu?«... Priča: »Vse sem mu verjel. Dejal mi je: Glavo mi odTeži, če pravdo izgubimo.
„To vas vleče"!
Druga priča, prvega žena Marija Bevčeva, je šaljivo opisala, kako so krmili učenega dohtarja. Priča: »V 14 mesecih je šlo vse, kar je mož zaslužil. Še premalo ie bilo. Mi smo jedli slabo, on se je mastil s piškami. Vedno več je zahteval. Natakarica »pri bajsem bolfu« mi je rekla: »Bežite! Bežite! Ta vas vleče!« Na posodo smo vzeli, da jc on žri.«
Predsednik: »Lepo parcelo bi' si lahko ku-pilil«
Pričal resignirano:	»Ob domačijo je nas
spravil. Z možem sva se zaradi tega lumpa do' smrti skregava. Nisva več skupaj...« Zenska je stara nad 60 let. Ni se hotela pozneje vsesti k možu.
Star grešnik - kandidat za prisilno delavnico
Ljubljana, 22. julija.
Pred počitniškim senatom okrož. sodišča v Ljubljani prihajajo sedaj prav »težki kanoni«, zločinci velikega kalibra. Saj bodo prihodnje dni prav velike razprave proti neki 12-članski vlomilski tolpi in »kralj kolesarskih tatov« Tepina bo zopet enkrat zabaval sodnike.
Pred sodniki malega senata je včeraj stal in se zagovarjal znameniti France Urankar, 42-letni samski delavec iz Kostanja, občina Tuhinj v kamniškem okraju. Njegove roke že dolga ieta ni60 prijele za pošteno 'delo. Je postal tat iz navade ali bolje pravi kleptoman. V kazenskem registru ima zaznamovanih že nad 30 kazni zaradi tatvin. To so kazni zaradi prav malenkostnih tatvini F. Urankar je že presedel najmanj tretjino svojega življenja po zaporih. Pred leti je sedel v Mariboru 2 leti. Lani je bil obsojen na 8 mesecev in 10 dni strogega zapora, pa so mu ostanek 3 mesesec in 16 dni pogojno odpustili, ker je prišla decemberska amnestija.
France se je dolgo časa okrog potikal. Pojavil se je letos v začetku maja v Kamniku. Tu je Ivanu Repanšku ukradel 12 Din vreden bič in Cenetu Grčarju 30 Din vreden jermen. France je obe malenkostni tatvini priznal. Dejal je, da se mu »je bič dopadel in prav tako tudi jermen, pa je oboje pobasal.« Odločno pa je tajel, da bi bil vlomil pri posestniku Klemenu, odkoder je bilo odnešeno razno blago v vrednosti 950 Din, in da bi bil Ce-
netu Grčarju ukradel 50 Din vredno verigo,
Predsednik: »Pri vas so dobili klobuk, ki je bil last Klemena in mu je bil ukraden.«
France, potuhnjeno:	»Kaj?	Meni	ga je na
»vandru« podaril neki vanJrovec.«
Državni tožilec g, Viljko Lavrenščak ie poudarjal, da obtoženec izvršil tatvino pri Klemenu, saj je običajen izgovor tatov, da 'ivračajo krivdo na kakega neznanca, ko pri njih dobe kak ukraden predmet. Predlagal je tudi, da se obtoženec, ki je bil že tolikokrat kaznovan in ki je znan kot delomrznež, po prestani kazni pridrži v prisilni delavnici.
Branilec ex-offo dr. Kobal: Obtoženec je kleptoman. Brez nadaljnjega je priznal dve mali tatvini. Ni dokazano, da bi bil izvršil dve tatvini. Vagabundi imajo med seboj navado, da si izmenjavajo klobuke. Zakaj? Je na dlani!
France Urankar je bil zaradi tatvine biča in jermena, torej vrednost 42 Din, obsojen na 6 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Hkratu se izreče, da ima ostanek prejšnje kazni 3 mesecev in 16 dni prav tako odsedeti, ker ni izpolnil pogojev lanske amnestije. Sedel bo torej 9 mesecev in 16 dni. Sodišče pa je zavrnilo predlog glede prisilne delavnice, ker obtoženec še ni bil kaznovan trikrat na robijo zaradi tatvine. Oproščen pa je bil Urankar zaradi pomanjkanja dokazov v pogledu ostalih dveh tatvin.
Smrtna nesreča v premogovniku Liboje
Celje, 21. julija.
Včeraj se je dogodila v premogovniku v Libojah smrtna nesreča, katere vzrok še n« popolnoma pojasnjen. Okrog 6 zjutraj )e sel kakor po navadi na delo 28letni rudar Bučej Antom. V globočini 106 m so popravljali v rovu dvigalo. V blir žini ie stal tudi Bučej in gledal, kako so delali. Na mah se je pa prijel z rokama za prsa, se
zgrudi! ter bil na mestu mrtev. 2e včeraj je prispela na krai nesreče komisija rudarskega glavarstva iz Ljubljane im rudniški zdravnik, danes je bila pa na mestu nesreče soda komisija. Možna sta namreč dva vzroka smrti: ali je Bučeja zadela kap, ali je pa prišel v dotiko z električnim Sokom, kar tudi ni izključeno. Njegovo truplo so prepeljal« v mrtvašnico v Grižah.
Kakšna je usoda pogrešanih turistov v Kamniških planinah?
Kamnik, 21. julija 1936.
Poročali srno že v ponedeljek v »Slov. domu«, da v Kamniških planinah pogrešajo zopet dva turista. V skrbeh so vsi planinci, da niso planine zahtevale zopet dve novi žrtvi.
V Kamniški Bistrici sta se oglasila dne 9. julija jurist Janša Vido, star 23 let, in jurist Mikšič Mladen, star 27 let. Prvi je iz Ljubljane, drugi pa iz Zagreba, ki pa stalno živi v Ljubljani. Prišla sta v Bistrico na kolesiih, katera sta izročila v shrambo in pripomnila, da se čez nekaj dni vrneta. Odšla sta na Kokrško sedlo. Opremljena sta bila s cepim in nahrbtniki. Predvideno pot sta imela od Ko-krškega na Kamniško sedlo. Oskrbnici v Coizovi koči na Kokrškem sedlu sta to tudi rekla in v knjigo vpisala smer Grintovec—Skuta. Izročila jima je š.e pozdrave za sorodnico na Kamniškem sedlu. Obljubila sita doma oba, da se po treh dneh vrneta, za daljšo odsotnost pa sploh nista imela hrane s seboj. Nepričakovano podaljšana odsotnost j e razumljivo spravila svojce v velike skrbi, ki so se obrnili na centralo SPD v Ljubljani s prošnjo, da obvesti podružnico v Kamniku, da organizira čimprej reševalno ekspedicijo.
Neobičajen gost pred sodniki
Celje, 21. julija.
Pred malim senatom ki mu je predsedoval s. o. s. g. dr. Mak, se je danes zagovarjal zelo odličen gost. Ne tako odličen po kakovosti kaz-njivjh dejanj, kakor po svojem poreklu. Pred sodiščem se je namreč zagovarjal 25 letni grški vojaški begunec Teodoriiis Sava. Obtoženec je letos februarja meseca v družbi z nekim podčastnikom pobegnil «2 grške armade im se zatekel v Jugoslavijo in sicer, kakor je izpovedni v zagovoru, iz političnih vzrokov. Oddan je bil v Šmarje pri Jelšah, kjer je bil zaposlen pri občini, njegov tovariš pa v Šoštanj. Kmalu so pa začeli na občini v Šmarju opažati, da ne bo vse v redu, in je bil takorekoč vedno zapleten v ta nered tildi Grk. Zmanjkalo je namreč ob neki priliki 150 Din, drugič pa 100 Dim. Se bolj sumljiva je pa okolnost, da je Grk obakrat, ko )e zmanjkal denar, odšel iz Šmarja, in sicer prvič v Zagreb, drugič pa v Ljubljano. Ker je imel denar, je izjavil, da ga je prvič dobil na grškem konzulatu v Za-nrebu, kar je pa bolj malo verjetno; drugič, ko je bil v Ljubljani, ga je pa policija prijela.
Ker Grk ne zna slovensko, zato je bil potreben pri današnji razpravi tolmač in je kot tak fungiral natakar v oficirskem domu v Celju Ali Zeče. Grk tatvini odločno zanika. Razprava je bila danes prekinjena, da bosta zaslišani še dve priči.
Kamnik
Ustanovitev gasilskih prostorov prepotrebna.
Znano je, da so se zadnje čase jako pogosto vrstili požari v oddaljenih hribovitih krajih. Pokazala se je nujna potreba po ustanovitvi prostovolj-
Tajnik kamniške podružnic« SPD, g. M. Koželj je dobii vest, ki je točna, da turista nista prišla na Sedlo, kamor sta bila odločena. Domneva se, da sita prvoten načrt spremenila in prekoračila avstrijsko mejo ter se zadržala sedaj kje onstran meje Vendar je ta domneva bolj težko verjetna, ker se po običaju nista prav nič javila svojcem s kako razglednico. Da bi se zadrževala kje v Logarski dolini, je tudi neverjetno, sicer bi se vsaj na Okrešlju vpisala v knjigo. Ni prav nič izključeno, da sta v megli zgubila markacijo in zašla na kakšno snežišče in zdrknila po strmini.
Ekspedicija je bila potom podružnice SPD v Kamniku takoj organizirana, da temeljito pregleda ozemlje med Kokrškim in Kamniškim sedlom. V torek ob 4 popoldne so odšli na reševalno delo trije bratje Erjavški, pod spretnim vodstvom iz kušenega vodnika Franceta, na Kokrikem sedlu pa se jim bo pridruži! še četrti Erjavšek.
n ih gasilskih čet tudi v teh zapuščenih krajih. Zaradi navedenega sio se pred nedavnim časom ustanovile gasil, čete v sledečih krajih: Gojzd, Velika Lašna in Sela. V vseh teh krajih se je že vršil ustanovni občni zbor in povsod so možje in fantje pokazali veliko vnemo, veseilje in požrtvovalnost do te prepotrebne zamisli.
Gasilska župa Kamnik pa je baje odklonila to ustanovitev čet z motivacijo, da v tej občini že obstoja proštov, gasilsko društvo in naj bi bili to le pododseki gasilnega društva v Nevljah.
Znano pa nam je, da obstoja tudi v drugih občinah po več gasilskih čet, kakor n. pr. v Domžalah 3, v Tuhinju 4, v Komendi 3 — itd.
OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936
JUBILEJNI
.MARIBORSKI
IEDEN
Naročajte in širite »Slovenski dom")
V OD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIB. KRALJ. ANDREJA (gO»/o popusta na železnicah od 30. julija flo n. avg. 1936)
Velika gospodarska i« kulturna revija!
Industrija - Tekstil . Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - Pokušnla vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Protl-plinska obramba - Filatelistična razstava ln borza znamk Zgodovina - Umetnost - Socilalno skrbstvo - Tujski promet - 4ena v obrti - Modna revija - Akvaristična -Kunoerejska - Oolobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Šport - Veselični park na razstavišču.
Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje...
Gostoljubni, lepi Maribor... Vss vabifOi
Celjske novice
Celje, 21. julija. Seja celjskega mestnega sveta bo v petek, dne 24. julija ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu so poročila odborov.
Stanje brezposelnosti. Dne 20. julija sta bila pri Ekspozituri borze dela v Celju prijavljena 202 brezposelna, med temi 24 žensk. V primeri z zadnjim izkazom, ko je bil prijavljen 201 brezposeln, vidimo, da je ostalo stanje neizpremenjeno. Delo dobijo: 3 hlapci, 1 soboslikar in pleskar, 1 poljski delavec, 8 služkinj, od teh 4, ki znajo kuhati, 2 kmečki dekli, 1 kuharica, 3 natakarice, 1 hotelska sobarica, 1 gostilniška služkinja.
Kronika nesreč. Uršič Jožefa, žena pek. pomočnika z Zg. Hudinje, je 20. t. m., ko je nalagala 6eno, padla s kozolca na voz in se težko poškodovala po glavi ter si zlomila desno nogo. — Delavec v kemični tovarni, Anžič Veličko iz Gaberja, je pri kopanju v Savinji v Liscah priletel z glavo na skalo in se poškodoval po glavi. — Ko je 45 letni delavec pri teharski občini Pozinek Ivan, stanujoč v Gaberju, prevažal s samokolnico zemljo, je pri izpraznjevanju iste padel in si zlomil desno nogo.
Piliha Martina, 73 letnega obč. reveža iz Za-vodne, je v Ljubini pri Vidmu popadel neki pes, {a ugriznil v obe nogi in ga močno poškodoval. — Solar Valentin, delavec v kemični tovarni v Libojah, doma iz Kasaz, si je pri padcu izpahnil levo roko. — Jazbec Maks, 26 letni šofer iz Sv. Jurija ob juž. žel. je v ponedeljek pade! s kolesa in si zlomil revo roko. — Ko se je 28 letni dninar Josip Guček s Planine v nedeljo zvečer peljal po cesti
s kolesom, je trčil v kolesarko Pavlič Barko, ki se je vozila brez luči. Guček je padel s kolesa in si zlomil levo rolko. — Eler Anton, 47 letni hlapec iz Škofje vasi, je padel v ponedeljek pod voz, kolo je šlo čez njega in mu zlomilo desno nogo.
Obupno dejanje mladega trgovskega potnika. V nekem celjskem hotelu si je pognal kroglo iz revolverja v glavo nad desnim sencem 26 letni trg. potnik K. Jenko iz Kamnice pri Mariboru. Obupno dejanje je storil najbrž v ponedeljek zvečer. 2e dalj časa ga ni bilo na izpregled in je bil samo v svoji sobi. Zapustil je nekaj poslovilnih besed, v katerih navaja kot vzrok svojega obupnega koraka slabe gmotne razmere, ki so ga popolnoma uničile. Moral je biiti v hipu mrtev.
Neurje nad Celjem. Danes se jc okrog 7 zvečer nad Celjem naenkrat stemnilo. Nekoliko je treskalo, nato se je pa ulilo kakor iz škafa. Padala ie tudi debela toča, med neurjem je pa vladal tudi velik vihar, ki je na nekaterih mestih lomil debele veje in trgal telefonske in električne napeljave. Neurje je napravilo mnogo škode. Najbolj temno je bilo v kotu proti Pečovniku.
Naval v celjsko bolnišnico je od dne do dne večji. Posebno velik je naval na kirurgični oddelek. Do včeraj je bilo sprejetih v bolnišnico že 500 bolnikov’več kakor lansko leto v istem času.
Obračun celjskega okrajnega cestnega odbora za proračunsiko leto 1935-36 j* interesentom na vpogled v pisarni okrajnega cestnega odbora do 26. t. m. Dohodkov je bilo v zadnjem proračunskem letu 2,816.636.72 Din, izdatkov pa 2,568.814.82 Din, torej znaša saldo v dobro 247,815.90 Din.
Drobiž iz domovine
S srpom ga je razsekal
V Krnjevu v Srbiji j« žc nastopil čas želve. Pri kmetu Zivoti Rakiču je želo kar Štirn naj st delavcev. Po končanem večdnevnem delu je gospodar pogostit svoje delavce z vinom in žganjem. Ko so se razhajali, jc nekoliko vinjeni delavec Stainojc Bajič začel očitali svoji ženi, da mu je bila nezvesta in da se je v času žetve pri delu nekam preveč prijazno razgovarjala z nekim drugim delavcem. 'Zena mu jc objestno odgovarjaja, da jc svojega moža razjezila lako, da jo je začel pretepati. Sodelavec Zivan pa je opozoril Sta-noja, da ni lepo, če tolče in pretepa svojo ženo kar vpričo drugih. To je Stanoja še bolj razto- . gotilo in je Živaivu zagrozil, naj sc varje vmešavanja v tuje zadeve. Ziivan pa se je še vedno čutil dolžnega, da posreduje med sprtima zakoncema in je zato ponovno začel med njima posredovati. Tedaj pa je Stanoje pograbil za srp, pustil svojo ženo in začel neusmiljeno obdelovati Zivana. Navzoči niso mogli pomagati, tako divje je sekal po posredovalcu. Ves okrvavljen in posekan je Živam padel na zemljo. Stanoje pa je pobegnil na svoj dom in se tam zabarikadiral. Šele orožniki so divjega Stanoja prijeli, ranjenca pa dali odpeljali v bolnišnico. Tam jc svojim težkim ranam podlegel.
Proslava prihoda Hrvatov v Bačko
V Subotici se pripravljajo velike hrvatske svečanosti. Proslavili bodo 250 letnico, odkar so se tjakaj priselili Bunjevci, Hrvatje iz Bosne. Proslava bo od 14. do 16. avgusta. Proslave se bodo udeležila vsa hrvatska kulturna društva, ne samo iz Vojvodine, temveč tudi iz vseh ostalih pokrajin. Prireditelji so dali proslavi pravi hrvatski značaj in so zato povabili vse hrvatske škofe z nadškofom dr. Antonom Bauerjem na čelu in tudi dr. Vladka Mačka. Proslava se bo otvorila z zanimivo sliko, ki bo prikazovala odhod Turkov iz listih krajev v izvirnih turških oblekah. Tej sliki bo sledil prikaz prihoda Bunjevcev prav tako v zgodovinskih narodnih nošah na čelu z bosanskimi frančiškani. Pričakujejo, da se bo proslave udeležilo veliko število Hrvatov iz prečanskih krajev ter tudi Hrvatov iz Slavonije in Hrvatske.
Roparji okrog Čakovca
Prav kakor ob vseh mejah, tako cvete tudi ob madžarski meji tihotapstvo, največ s tobakom. Tihotapstvo je bilo tam tako razpredeno, da ga skoro ni bilo človeka, ki ne bi tihotapil ali pa vsaj skrival tihotapskega blaga. V Medjimurju so bile te mreže močno razpredene. V tihotapskih družbah so se v velikem številu nahajale tudi ženske. Njihove organizacije so tako vešče izvedene, da se oblastem nikakor ni posrečilo priti jim na sled, še manj pa da bi aretirali iz njih srede kako večjo skupino. Ker so zato poostrili kontrolo na meji, da je skoro bilo nemogoče isto prekoračiti, so se tihotapci lotili povsem drugega, a vendar precej
stičnega posla. Postali so roparji. Člani teh roparskih band s>o ostali isti. Vlamljali so dolga leta, pa tako oprezno, da jim oblasti niso mogle stopiti na prste. Pred nekaj dnevi pa se je orožnikom le posrečilo, da so eno takih skupin prijeli. Zvedeti so, da se je taka skupina sestala v neki gostilni blizu Čakovca. Najbrž ®o hoteli kovati nove načrte za prihodnje dni. Nenadno sta dva orožnika stopila v gostilno in na presenečenje vseh pograbila glavarja te družbe, starega gosta zaporov. Vendar se roparji tudi nijso dali ugnati kar tako in so se obeh orožnikov lotili. Pa sta bila orožnika toliko urna, da sta jih premagala in polovila, le glavar je porabil ugodno priliko in jo skozi okno mahnil v svobodo. Vendar ga je že drugo jutro prijela orožniška patrola. Vse so sedaj spravili za zapahe in tako ljudi razbremenili težkih skrbi in strahu.
Nesrečne stavke
Kako težke razmere vladajo dandanes med delavstvom vsepovsod, lahko dokazujejo številni primeri stavk, do katerih so se delavci odločili, da vsaj malo zboljšajo stanje, ki vlada pri njih zaradi tega, ker ne dobivajo niti skromnemu življenju primerne minimalne mezde. Vesti o stavkah vseh vrst delavcev prihajajo tudi iz vzhodnih in južnih krajev naše države. Tako stavkajo delavci v kamnolomu barona Gutmanna v Slavonski Ora-hovici že celih 50 dni. Na prve zahteve delavstva podjetje ni hotelo pristati in zato se je stavka tudi toliko časa zavlekla. Sedaj pa so pogajanja znova pričela, ker je tudi vodstvo podjetja uvidelo, da tako ne gre več dalje in da bo treba vsaj nekaj popustiti delavcem. Poleg minimalnih mezd, se delavci potegujejo predvsem tudi za to, da bi bila med njimi in podjetjem podpisana tudi kolektivna pogodba, ki bi za dalj časa mogla delavcem zagotoviti življenjski obstoj. Vodstvo podjetja je toliko časa vztrajalo tudi zato, ker je mislilo, da se bodo delavci zaradi svojega težkega položaja kmalu vdali, in da bodo še naprej rali delali tudi za tako nizke plače kot dosedaj. Če pa bi to ne šlo, je pa podjetje menda mislilo, najeti delavce od drugod. Toda prejšnji delavci so predvidevali to oboje in so budno stražili, da ne bi kdo, ki dosedaj ni bil tam v službi, pričel z delom. Uprava je vendar uvidela, da je tudi zanjo bolje, da poišče neko osnovo, na kateri bi moglo priti do obojestransko ugodne rešitve stavke. Pričela so se zopet pogajanja in vse kaže, da bo stavka kmalu končana.
Iz Vinkovcev pa poročajo, da so tamkajšnji mesarji že pred kakim tednom dni prenehali z delom, ker zahtevajo oi mestnega poglavarstva, da se jim znižajo klavniške takse, ki so doslej znašale 2 Din od kg mesa. Mesarji so zahtevali, da se	uvede sistem	plačevanja takse	od komada
in ne	od kilograma,	Pri pogajanjih	je	bil stavljen
tudi predlog, da se takse znižajo za 20 par od kg in da	naj se še to	znižanje ukine,	čim bi se izkazal	v blagajni presežek. Mesarji	s	tem seveda
niso bili zadovoljni in še sedaj vztrajajo brez dela. Ljudje pa dobivajo meso iz sosednih vasi, ki pa je obdavčeno sedaj po 3 Din od kg. Ta visoka taksa pa gotovo podpira stavkujoče mesarje.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 22. julija: Marija Magdalena.
Jutri, četrtek, 23. julija: Apoiinarai.
•
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
•
Odlikovanje zaslužnega javnega delavca. V nedeljo, dne 19. t. m. je bil v kamniški gasilski dvorani odlikovan z redom rdečega križa tuk. zaslužni javni delavec in meščan, vladni svetnik v p. gosp-dr. Fran Vidic. Odlikovanje mu ie izročil podpredsednik pododbora R. K. v Ljubljani g. dr- Fettich z lepim nagovorom v navzočnosti kampiške iavno-6ti ter Samarijanov in samarijank iz Ljubljane. Zaslužnemu našemu meščanu in javnemu delavcu iskreno čestitamo!	.
Opozorilo gradbenim gospodarjem in vsem projektantom. Izredno se množijo primeri, ko mora mestno poglavarstvo kot nadrejena gradbena oblast prve stopnje zavračati po strankah predložene načrte.	,
Temu ni vzrok le točna cenzura načrtov, temveč so temu predvsem krivi skrajno pomanjkljivi načrti. Slaba oprema načrtov, nedostatki v situacijah in tlorisah, higienske pomanjkljivosti, konstruktivne napake in izredno slabe rešitve vna-njosti raznih poslopij, povzročajo zavračanje načrtov in zadržujejo hitro rešitev stavbnih prošenj.
Neštete napake izvirajo iz pretiranih zahtev gradbenih gospodarjev. Prav je, da upoštevajo zlasti ekonomski moment zidanja, ali pri tem je treba vendarle dati zgradbi vsaj primeren vnanji izgled. Množica hiš in hišic klavrne vnanjosti po vsem sedanjem pomeriju mesta je zadosten povod za to zahtevo. Zlasti se opaža, da izredna izraba podstrešij povzroča brezoblične strešne nastavke ali pa visoka strešna kolena, ki dajejo neznosljivo neproporcionalnost vnanjih oblik. Prekomerna izraba kleli v stanovanjske namene ima za posledico nehigienska stanovanja in povzroča celo zidavo kakih pritiklin ali stranskih poslopiji ki kvarijo celoten izgled okoliša.
Posebno pažnjo zaslužijo stavbe, ki so pod spomeniško zaščito. Ni mogoče dopuščati, da bi se z nasilnimi adaptacijami kvarilo to, kar so nam predniki postavili v lepi obliki. ..... i •
Z uvidevnostjo vseh interesiranih faktorjev bi se dalo mnogo kvarnega preprečiti. Gradbeni odbor in gradbeni urad mestne občine resno hočeta pospeševati gradbeno delavnost do skrajne možnosti; vendar se morajo upoštevati zakoniti predpisi in stvarno utemeljeni razlogi, ki nimajo namena delati neprijetnosti, temveč odpravljati ne-dost^ilcc
Zastrupila se je s pYramidonom. Včeraj zvečer so v ljubljansko splošno bolnišnico pripeljali Marijo Novakovo, ženo krojaškega mojstra, ki stanuj r. na Tržaški cesti 13. Novakova sc je po nesrečnem naključju zastrupila s praškom pvrami-donom. Njeno stanje je prccej nevarno.
Diplomske izpite so na filozofski fakulteti v Ljubljani v junijskem terminu 1936 naredili in prejeli diplomo sledeči kandidat je in kandidatinje:	Bertoncelj Alojzij (klasična skupina);
Brečko-Kronvogel lika (romanska skupina); Cvetko Dragotin (pedagoška skupina); Ferenčak Mirko (pedagoška skupina); Gerbec Alojzij (matematična skupina); Grafenauer Slavka (klasična skupina); Hafner Stanislav (romanska skupina); Hribernik Stanislav (skupina z občo zgodovino); Ipavec Kornelija (germanska skupina); Jerkič Olga (amtropogeogtrafska skupina); Kerševan Marija s. Justa (skupina za narodno zgodovino); Klinar Jožefa s. Marija (pedagoška skupina); Kirall Jožef (germanska skupina); Lipoglavšok Slava (fizikalno-geografska skupina); Logar Vincencij (izjemna skupina); Maček Josip (skupina za oboo zgodovino); Maučec Jožef — antropo-. geografska skupina); Maučec Matija (aniropo-geografska skupina); Mikuž Stanislav (skupina za umetnostno zgodovino); Orel Valentin (skupina za -narodni jezik in književnost; Planinšek Viktor (matematična skupina); Podgornik Vida (klasična skupina); Praprotnik Anton (pedagoška skupina); Pušnik Franc (germanska skupina); Ravbar Miioslav (skupina za narodni jezik in književnost); Šifrer Anton (skupina za narodni jezik); Špur Katarina (skupina za narodni jezik)- Urbančič Stanisilav (biološka skupina); Urbančič Terezija (pedagoška skupina).
Davčnim obveznikom! Na ljubljanskem mestnem magistratu, III. nadstropje, soba štev. 48, je razgrnjen pregled pndobnine za odmero davka. Opozarjamo vse davčne zavezance daje v tej stopioi pregled s<mtio sledeče obrti in pokli-* ce- 1 Ključavničanji: 2 kleparji, kotlarji, vodovodni’ inštalaterji; 3. kovači, mehaniki; 4. elektro-instalaierji; 5. zidarski mojstri; 6. torbanp, sed-lanji, sčeiairji, tapetniški; 7. petki; 8. slascicarjii, me-dičanji; 9. mešanji; 10. dimnikarji; 11..borzni sen~ zali, carinsikii posredniki; 12. razmi: STeklar>i, bru-' silci stekla, uglaševalci klavirjev izdelovalci cementa, vulkanizerji, izdelovalci harmonik, kamnoseki, delniške tiskarne, izdelovalci pogrebnih potrebščin, barvairji, dežinikarji, uničevala nirce-sJa, nagačevalci, izdelovalci luga in mila; 13. in-ženijerji, arhitekti, geometri; 14. noiarn; 1 j. odvetniki; 16. zdravniki; 17. zobozdravniki; 18. den-tisti. — Sedaj je torej razstavljen pregled samo za te obrti in poklice in bo na vpogled od 20. do 27. julija t. 1. med uradnimi urami. Ostali davčni zavezanci pridejo na vrsto pozneje, kar bo pravočasno razglašeno.
Preureditev šolskih okolišev v Ljubljani
(Prijazna beseda staršem v pomislek)
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 22. julija. 1G.OO Baletna srtasba (plošče) 12.45 Poročila, vreme 13.00 Cias, siiXxred, obvestila 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoie (ipJoS&e po željah) 14.00 Vreme, borza 19.00 Oa«. vreme, poročila, »pored, ol>v«vU 1 a
19.30	Nacionalna ura: Rnidaiimka bogastva Jugoslavije (Aleksander Bilič 17, Beltprada) 19.50 O taborih In taborjenju (razgovor ljubljanskih skavtov) 2li.l0 Umetnosti spomoLiikii Skorje L«dto in okolice (g. Jane'/. Vei-der) 20.30 Koncert religiozne glasbe. Pevske to6ke izvaja e. Tone Petrovčič, ajvemilja in orgelske solistične to6ke izvaja g. Aralc-Brai 31.30 Preno3 plesne srla«-be iz Park-hotela na Bledu (igira plesni orkester Erich Hersfi) 22.00 Cas, vreme, poročila, spored 32.20 Prenos plesne glasbe i7. Park-hotela na Bledu (igra plesni orkester Erioh Heruo).
Drugi programi
Sreda, 22. julija: Bel grad /•••19.50 Violi,n a 20.20 Orkestralni in vokailui koncert 41.00 ituanori«»ti6iii časopis 22.00 Narrodne pesmiii — Belgrad II.: 20.00 Oplenae (Svabič) — Zagreb: 20.30 Prenos ra Ljubljame 32.15 Plesna glasba- Dunaj: 20.00 Operetno veČBj 32.10 OrgJn m klavir 22.40 Singerji na klavirju 23.30 Zabavni koncert — Trti-Milan: 17.15 Komorna glasba 20.40 Igra 22.(10 Komorni koncert 22.45 Plesna slasba Rlm-Bari: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert 20.40 Sinifo-nični koncert IS!.15 Plesna glasba -- Pragi: 19.20 Ta-transki folkloristični večer 19.50 Tomanova igra 'Čarobna reka« 21.10 Beethovnove komorne skladne —.20 PloSfie 33.00 Preno« glasbe iiz tat/ranskih hotelov — Varšava: 20.00 Salonska glaaba 21.00 Chopinove klavirske skladbe 21.30 Vok r bi i koncert 22.15 Plesna glasba — Berlin: 20.10 Plesna glasba — Vsa Nemčija: 20.10
Najtežje vprašanje vsega šolstva v Ljubljani .je pomanjkanje šolskih prostorov. Mesto raste, število učencev se iz dneva v dan množi, število šolskih učilnic in drugih prostorov, ki nujno spadajo k vsaki zdravi šoli, pa se trdoživo drži vedno na isti višini. Razmere postajajo čim dalje bolj nevzdržne. Vedno pogosteje se oglašajo zdaj starši, zdaj učiteljske organizacije, tudi šolska oblast sama to vidi, da je tu treba ukreniti nekaj velikopoteznega, da se otroci rešijo dosedanjih prenatrpanih prostorov jn pridejo v učilnice, ki bodo imele več sonca in zraka.
Skoro po vseh ljubljanskih šolah je uveden dopoldanski in popoldanski pouk. Razumljivo je, da ob tako nepretrgani zasedbi prostorov ni mogoče nikdar temeljito prezračiti, zlasti pa ne v zimskih mesecih. Poleg tega taka šola tudi zelo razbija družinsko skupnost. Prvi otrok morda še iz šole ni prišel, ko mora drugi že oditi. Sele zvečer je družina zopet zbrana, čez dan pa je sedaj nekaj otrok v dopoldanski šoli, nekaj pa v popoldanski, tako da starši nikdar niso rešeni sikrbi za nadzorstvo otrok, pa jih tudi skoro nikdar nimajo vseh pred očmi.
7. letošnjim šolskim letos pa se odpre novo ljudsko šolsko in meščansko šolsko poslopje za Bežigradom. — Po 1. 1911. je to ptvo novo šolsko poslopje. Ta šola bo zelo razbremenila dosedanje šole, treba ji je le od nekod dodeliti otroke. Jasno je, da jo bodo v višjih razredih obiskovali otroci, ki so sedaj hodili v druge šole, ki so jim bile mogoče bližje — in v tem je vsa težava. Z oziram na to je morala šolska oblast izpremniti meje šolskih okolišev in otroke tako razdeliti po šolah, da bodo vse kolikor mogoče enakomerno zasedene: Bežigrajska šola dobi svoj okoliš, s tem v zvezi pa se tudi meje drugih okolišev premaknejo proti zahodu. Merodajno pri tem pa ie biilo v pTvi vrsti število otrok, ne po bližina aili oddaljenost šole od domačega sta-novainija otrok, ker je bila šolska oblast mnenje, da otroku veliko bolj škoduje, če celo dopoldne aili celo popoldne čepi v natrpani šolski sobi kakor pa nekoliko daljša pot od stanovanja
do prostorne šole. S tem pa je šolska oblast nehote zašla v nekak tih spor s starši, ki njenih ukrepov niso sprejeli bogve kako z odprtimi rokami. Na neki ljubljanski šoli, ki ji po novi razdelitvi pripada 11 ulic, sc je n. pr. za prvi razred vpisalo sam-o nekaj otrok iz 18 ulic. Iz tega moremo sklepati, da ali starši še ne poznajo novih šolskih okolišev in ne vedo, v katero šolo 'njihovi otroci spadajo, ali pa nove razmejitve _s strani šolske oblasti ne marajo upoštevati. Možno bi biilo tildi to, da svojih otrok sploh še niso nikamor vpisali, ker računajo na prakso iz drugih let, ko je bilo šolsko vpisovanje šele v septembru, kar pa je v tolikem obsegu skoro izključeno, saj se iz 93 ulic ni vpisal v prvi razred niti 1 učenec.
Aiko bi ostalo pri tem, potem bi morati zabeležiti žalostno dejstvo, da novo. drago in prostorno šolsko poslopje dosedanjih šolskih prostorov nii prav rtič razbremenilo in da bodo nekatere šole, zlasti na Viču kjer je za 20 razredov na razpolago samo 10 sob, in v Mostah, kjer se v majhnih sobah dopoldne in popoldne stiska
5	razredov, še nadalje tako preobremenjene: V prenapolnjenih razredih bo pomik dopoldne in popoldne, drugod pa šolske sobe niti za dopoldanski pouk ne bodo izrabljene. Izkušnja pa uči, da je za šolski pouk najboljše dopoldne, za domače učenje pa popoldne. Doma pa je otrok v največjii križ ravno dopoldne, ko ima mati polne roke dela z domačimi opravili, popoldne pa, ko bi ga lažje imeli pred očmi in tudi sodelovali pri njegovem učenju, pa naj hi jim izginil v šolo in jih potem zvečer zopet nadlegoval s svojimi nalogami in knjigami. So pa tudi gospodarska vprašanja, zlasti glede kurjave im razsvetljave šolskih prostorov, kar pomeni znatno manjši izdatek, ako se vrši to samo dopoldne, kakor pa če sc vrši ves dan. Upamo, da bodo starši te razloge upoštevali iin sprejeli novo razdelitev šolskih okolišev, ki se za nje in za otroke pomenii samo razbremenitev, pa čeprav bi otroci iz nekaterih ulic imeli nekoliko daljšo pot v šolo, kakor doslej.
Jugoslovani nastopijo v 11 olimpijskih
panogah
Jugoslovanski športni savez je končno določil. kateri tekmovalci bodo zastopali naše barve v poedinih olimpijskih disciplinah v Berlinu. Edino za plavanje še ni sigurno. To pa se bo uredilo po jutrišnjih tekmah na Iliriji.
Sokol bo poslal 33 oseb. Izmed teh je 18 tekmovalcev in 15 vodij z zdravnikom in sodnikom. Tekmovalci' so:
Prispol, Vadnal, Gregorka, Štrukelj, Mcrzli-kin, Forte, Primožič, Rupnik, Ver šel; rezerve: Skrbinšek. Zenske: Džordževič, Dragana, Pu-stinšek, Rupnik, Veršelj, Radivojevič, Hribar, Rajkovič, Kopurenko; rezerva: Kržan.
Veslanje. Po nedeljskih tekmah so veslači izbrali svoje olimpijske reprezentante-. Nastopilo bo 16 tekmovalcev. Številčno je najbolj zastopan Siibeniški kluib »Krka«. Nastopijo sledeči Jugoslovani:
Osmerec »Krke«: Bujas, Siinara,Jurišič, Za-ninoviič, Kmjčevič, Grubičič, Krnjčevič Ante, Ban; krmil ar Ljubičič Pavle.
Četverec »Krke«: Krničevič, Sunara, Jurišič, Ban; krmilar Ljubičič.
Od »Gusarja« nastopi: Jelaska.
Ce pa bodo materijalna sredstva dopustila, bo šla v Berlin tudi ekipa »Gusarja«.
Lahka atletika. Lahko atletski savez pošlje na olimpijado teh pet tekmovalcev:	Ivanovič
(400 m s zaprekami), Kovačevič (krogla), dr. Na-randžiic (disk), Stepišnik (kladivo), Mikic (troskok). Poleg teh pa gredo v Berlin tudi Marku-šič (kopje). Mor (skok V viš.), Buratovič (skok v dalj.), Krevs (tek na 500 m), Goršek (800 in 1500 m), BaYer (100 m), Badkov (skok s pal.V
Rokoborci. Težko atletski savez pošlje: enega za najlažjo, dva za lahko, enega za polsrednjo, enega za srednjo in enega za lahko kategorijo.
Boks. Pri kvalifikacijskem tekmovanju se niso baš kako odrezali, vendar pojdejo: tleler iz l-jubljane, Kunšte.n iz Zagreba in Savič iz Bcl-grada.
Ženske lahkoatletke: Savez za žensko lahko atletiko pošlje pet svojiih tekmovalk.
Sabljači. Sabljaški savez pošlje mnogoštevilno zastopstvo.
Damski floret: Margit in Tavčar.
Gospod, floret: Pengov, Kovsič in Marjan.
Gospodje s sabljami. Tretinek, Radovič, Pintarič.
Kot poedinoi v tej disciplini nastopijo gg.: Inkolič, Tratinjak in Mažuramič.
Biciklisti. Bi-aiiklistični savez bo poslal šest svojih tekmovalcev in to: tri Zagrebčane, dva Ljubljančana in enega Bclgrajčama.
Kajaši. Kaijaški savez je določil pet kajašev, ki bodo igrali na olimpijadi. Prvi Zidarn, se bo mučil na 10.000 m, drugi Ivkovič na 1000 m, ostali trije pa bodo s krmil ar jem tekmovali na 10.000 m.
Jadralec en sam.
V	tej disciplini pa bo našo državo zastopal v Kielu samo inž. Bauman Karel, ki pa je zares v odlični formi.
Po končanih tekmah na Iliriji pa bodo določili še plavače. Gotovo bosta od Ljubljančanov nastopila Wilfan in Ziherl, če drugi ne.
Čigav bo Davisov pokal?
Po dobro uspeli igri v Zagrebu so se nemški igralci odpravili v Avstralijo, da še tam odigrajo medkontinentalno tekmo ter da določijo, komu bo pripadal Davisov pokal.
Nemški igralci so prispeli tja še kolikor toliko utrujeni od težke igre, ki so jo imeli v Zagrebu. Tamkajšnji športniki so jim priredili prav prisrčen sprejem.
Prvo srečanje je bilo Krafoird : Henkel s temi-le rezultati: 6 : 2, 6 : 2. Zaradi utrujenosti Henkel ni mogel igre nadaljevati in je zmago prepustil svojemu nasprotniku Avstralcu.
Drugo srečanje: Kiramm : Kvist. Pri tem srečanju je Kramm zopet pokazal, kako je treba igrati tenis, da se doseže zmaga. Rezultat je bil naslednji: 4 : 6, 6 : 4, 4 : 6, 6 : 4, 11 : 9. V resnici je imel Kramm v Avstralcu resnega tekmeca in je moral napeta vse sile, da je dobil zmago za svojo barvo.
Tretje srečanje pa je bilo double tekmovanje med nemškim in avstralskim moštvom. Nastopili so naslednji pari: Kraford in Mac Graf,
i Operetni veder (H K8ni®swii«terhansna) 22.30 Zabavni koncert (iz Berlina) — Beromiinuter 20.00 Zborovski 21.10 Alpske narodne pesnil — Strassbourg:
20.30	Stmfonidui koncert.
proti ■ Henkel in Kramm. Med njimi se je razvila ostra borba. Kljub pričakovanju so Nemcii podlegli avstralskima tekmovalcema z rezultati:
6	: 4, 4 : 6. 6 : 4, 6 : 4.
Včeraj so se te tekme nadaljevale in je Avstralec McGrath porazil Nemca Henkla 6:3, 5:7, 6:4, 6:4 in s tem odločil zmago za Avstralijo. Ker je postala tekma med von Crammom in Avstralcem Grawfordom nepotrebna, je von Cnimrn četrto točko odstopil Avstralcu. Tako sc je tekma zaključila s 4:1 za Avstralijo.
*
Jugoslovanska naraščajniki na olimpijadi. Za
časa olimpijskih iger se bo zbrala mladina iz vseh držav sveta v nalašč za to pripravljenem tahorišču v Berlinu. Vsaka država pošlje 30 na-raščajcev, ki bodo nameščeni v posebnem šotoru. Cilj tega taborenja je. da se mladina med seboj spoznava. Bivanje bo izpolnjeno s številnimi poučnimi predavanji, ki bodo združena z nastopi posameznih držav. Prosti čas bo izrabljen za obiskovanje olimpijskih iger in izlete v berlinsko okolico.
Taborenja se udeležijo naraščajci:
Od lahkoatletske zveze: Zmagoslav Košir, Ljubljana; Josip Kotnik, Kamnik; Svježič, Plive-rie, Petrovkov, Zagreb; Markovič, Trebica, Bel-grad in Pančevo; Takač, Varaždin.
Od plavalne zveze: Hugo Schell, Ljubljana; Klein Zagreb; Vidmar, Polič, Sušaik; Cigamovič, Dubrovnik; Stajič, Belgrad.
Od sabljaške zveze: Saša Cvetko, Ljubljana; Mažuranič, Zagreb; Nikolič, Petrovgrad,
Od veslaške zveze: Vouk, Zagreb; Jevtiovič, Belgrad; lakaša, Split; Fischer, Zemun.
Od fežkoafletske zveze: Ludvik Dolinšek, Melje pri Mariboru; C uk, Sarajevo.
„Tour de France"
Pri tekmovanju v deveti etapi Brianeon—Di»
gne se je dogodila Jugoslovanu Abulnarju težja nezgoda. Pri nekem železniškem prelazu ga je podrl avto in mu zdrobil kolo. Dobil je težke poškodbe na glavi in je moral ves okrvavljen čakati na kontrolni avto in zdravnika. Po enourni zamudi jc nadaljeval vožnjo in dospel v Digne s 3 in polurno zamudo in moral radi tega opustiti nadaljnje tekmovanje. Vozače je spremljalo čez Alpe zelo neugodno vreme. Ceste so bile polne snega in teren spolzek.
V	soboto so vozili deseto etapo Digne—Nica (156 km), katere se je udeležilo le še 59 tekmovalcev Zmagovalec te etape je mladi Francoz Mave, ki je privozil na cilj v času 4.44.16. Drugo mesto je osvojil Švicar Hcimann, tretje. Bclgijec Hendricke. Zadnji so dosegli cilj Nemci. Grgec stoji na 49 mestu. Zmagovalec prve etape Egli je izpadel od tekmovanja. Archambaud, ki jc prej vodiil tabelo, je sedaj na 43. mestu. Težki gorski tereni so hili usodni za marsikaterega »asa«.
Pri enajsti etapi Nica—Cannes je zmagal mojster v gorski vožnji Španec Ezguerra v času 4.03.18, za njim S. Maes, Vervaecke, Magne. Tekmuje še 56 vozačev. Tabelo vodita S. Maes in Vervvaecke.
Preložitev ceste na Ježici
Tehnični razdelek okrajnega načelstva za ljubljansko okolico je izdelal načrt za preložitev državne ceste, ki gre skozi Ježico. Vsi poznamo veliki klanec, ki se spušča v smeri proti gostilni pri Alešu, in ki je zaradi vijugaste ceste velika ovira za tamošnji živahni promet. Preložitev ceste se bo začela nekako sredi klanca ob gostilni Krašovec (hiš. št. 12), odnosno ob mali trafiki, ki stoji nasproti gostilne. Cesta se spušča tukaj razmeroma strmo navzdol, prehaja čez most in zavija v krivulji, ki ima obliko črke S' proti gostilni pri Alešu. Cesta bo tako preložena, da bo šla naravnost po klancu naprej do gostilne pri Angelci (hiš št. 5), odkoder bo zavila v lahkem in preglednem loku proti gostilni pri Alešu. Zaradi tega bo treba mesto dosedanjega mostu na dnu klanca zgraditi nov železo-betonsiki most, kii bo mnogo širši kakor sedanji in bo stal nekoliko odmaknjen od dosedanjega. Izravnavanje ceste bo zadelo tudi hišo in vrt Franca Urbanca, ki bosta odkupljena. Vsa progo, ki bo preurejena, meri okrog 300 m. Preureditev je z zidavo mostu in odkupom sveta preračunana približno na 200.000 Din in se bo izvršila prihodnje leto.
Maribor
Pripravljalna dela za Mariborski tedan se boAo
ikmalu pričela ter bodo zaradi tega od 27, t. m. naprej zaprti Prešernova ulica med Aleksandrovo cesto in Maistrovo ulico ter Razlagova ulica med Cankarjevo in Ciril Metodovo ulico.
Putnik priredi v prihodnjih dneh sledeče izlete s svojim avtokarom: V nedeljo, dne 26. t. m. v Logarsko dolino (vožnja 110 Din), isto nedeljo na Vrbsko jezero (vožnja 120 Din, kolektivni potni list), v torek, dne 4. in sredo 5. avgusta v Marijino Celje (vožnja 200 Din, kolelctivni potni list).
Ljudski oder pripravlja za dne 8. in 9. avgusta zvečer v Ljudskem vrtu misterij »Slehernik«. Oder, ki ie služil za uprizoritev »Naših apostolov«, se bo preuredil v portal mogočne goitake katedrale, pred katero se bo dejanje razvijalo.
Zanimive sodbe v Mariboru
Maribor, 21. julija.
Obe današnji razpravi pred okrožnim sodiščem,
o	katerih smo že poročali, »ta se končali z malim presenečenjem. Prva sta bila sojena zaikonca Franc in Terezija Horvat iz Kicarja zaradi vloma pri posestniku Antonu Fuksu. Sodišče je zaslišalo tudi njuna dva mlada sinova, 13 letnega Štefana in 14-letnega Antona. Dočim sta otroka orožnikom pripovedovala, da sta ju oče in mati z grožnjami in s pretepanjem spravila do tega, da sta zlezla skozi okno v Fuksov o klet ter potem od znotraj odprla vežna vrata, sta sedaj pred sodniki vse odločno tajila. Horvat je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora, njegova žena pa je bila oproščena. — Naslednja sta se zagovarjala Rudolf Krajnc ter Ferdinand Vaje zaradi požiga iz malomarnosti. Krajnc je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti, Vaje pa je dobil 8 mesecev strogega zapora, tudi pogojno na 3 leta.
Nedeljska služba v „Putnikovi" pisarni
Maribor, 21. julija. Tujsko-prometna zveza »Putnik«, Maribor, sporoča, da njene poslovalnice v Mariboru: Aleksandrova cesta 35 in v Celju: Aleksandrov trjJ 1 od 1. avgusta naprej ob nedeljah in zakonitih praznikih ne bodo več poslovale. Ekspozitura na glavnem kolodvoru v Mariboru pa bo poslovala ob nedeljah in praznikih ves dopoldan, popoldne in ponoči pa ob prihodih in odhodih mednarodnih vlakov. Obmejne poslovalnice v Št. liju, Gornji Radgoni in Dravogradu bodo poslovale kakor posedaj, ravnotako tudi sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini.
Iz Slovenskih goric
Sv. Ana v Slov. goricah, 21. julija. Sejm. V petek je bil pri Sv. Ani v Slovenskih goricah živinski in kramarski sejem. Sejem ni bil kakor pred leti dobro obiskan, vendar tudi ne preslabo. Prignanih je bilo okoli 70 glav živine. Za cene je treba reči, da so bile dobre, kar je posledica napredujoče organizacije kmetskega ljudstva, ki se je ukoreninila tudi v naših krajih. Nla staro stopnjo pa še vedno nismo prišli. Pred petimi leti je bilo na sejem prignanih tudi več kakor 150 glav.
Nagrobni križ ukradel. Kaj nenavadna tatvina je bila pred nekaj dnevi izvršena pri Sv. Ani v Slov. goricah. Iz farnega pokopališča je nenadno izginil večji železni nagrobni križ. Cernu bo tatu take vrste plen, ne vemo, morda ga bo doma prepleskal in nato sam postavil na kako drugo pokopališče.
Krompir kradejo. Cim bolj zori krompir, tembolj se množe pritožbe posestnikov, da jim izginja z njiv. Dogodi se, da izkopljejo neznanci kar velike dele njiv. Najbrže so to ljudje, ki nimajo kaj jesti in si zato privoščijo kar pridelek na tuji njivi.
S srpom se ranila in podlegla rani. V Ledineku se je pred nekaj dnevi dogodila svojevrstna nesreča. Terezija Tribul je žela pšenico in v svoji vnemi nenadno zadela v kup trdega blata. Zaneslo ji je srp in se precej močno ranila v levo roko. Dekle pa ni polagalo na rano nobene važnosti ter je tudi obvezalo ni. Rana se je zastrupila, da so morali svojci nazadnje poklicali zdravnika. Vendar je bila že vsaka pomoč zaman. Dekle je v soboto podleglo zastrupljenju po hudem trpljenju.
Preobremenjenost ljubljanskih pismonoš
Ljubljana, 22. julija. Pred nedavnim s-mo poročali o obupnosti naših poštnih razmer, ki nujno kriče po zboljšanju. Predvsem smo opozorili na pomanjkanje osebja, ki so ga skozi sedem let neprestano reducirali.
Danes hočemo opozoriti na ljubljansko dostavno službo tako, kakršna je sedaj:
Pred zedinjenjem je imela pošta Ljubljana 1, kjer je bila koncentrirana vsa dostaviva služba v Ljubljani, skupno 82 nižjih uslužbencev (podei-novnikov in služitcljcv), od tega števila jih je 29 opravljalo dostavno službo. Danes, ko je na tej pošti zaradi porasta števila prebivalstva, posebno pa zaradi razsežnosti teritorija še enkrat toliko prometa in dela, pa ima pošta samo % nižjih uslužbencev, od tega 34 za dostavno službo. Zato so pismonoše pri odhodu na dostavo iaiko obremenjeni, da se kar šibe pod težo, ali pn celo ne morejo vsega materij a la vzeti na dostavo in se morajo iz obhoda ponj vračati. Temu primerna jc tudi dostava in prejema mnogo strank svoje pošiljke šele popoldne, na periferiji mesta pa pogosto samo vsak drugi dan. Ni potrebno podčrtavati, da pismonoše, ki morajo dnevno taka bremena po 8 do 10 ur (dvakratna dostava na dan), nositi iz hiše v hišo in v višja nadstropja gori in doli, fizično propadajo.
Z inkorporacijo predmestnih krajev v veliko Ljubljano je nujno potrebno, da sc vsa dostavna služba koncentrira na pošto Ljubljana 1, in da sc dostava bri poštah Ljubljana 7, Vič in Moste pri Ljubljani ukine, poslednji dve pošti pa' spremenita v fiiliijalki (Ljubljana 9 in 10)).
Pri tej priliki je treba teritorij Ljubljane razdeliti na toliko dostavnih »krajev, da bo služba pismonoš znosna in da bo občinstvo pošiljke iz prve dostave prejelo še dopoldne Seveda je to izvedljivo samo na ta način, da se v ta namen postavi pri pošti Ljubljana I primerno število novih uslužbencev.
Vzgojiteljica je pojasnjevala svojemu učencu razliko med abstraktnim in konkretnim. »Konkretno je to, kar lahko primemo, abstraktno pa tisto, česar ne moremo prijeti. Ali bi mi mogel navesti
i	en zgled?«
1	»Učenec: »Navadno železo je konkretno, razbeljeno pa abstraktno.« se ročno odreže nadobudni dečko.
SfcutJL
Pustolovščina angleške pobegle ribiške Jadrnice, ki se je udala oblastem 9000 km od rodnega pristanišča
Morski roparji v 20. stoletju
Pred nekaj dnevi se je končala zanimiva in nevcr.ieina pustolovščina male angleške motorne iadrruicc »Girl Pat«. Ta mala ladja, ki je njena tanaža obsegala komaj 450 1on, je skoraj 10 tednov držala v napeti pozornosti vse pomorske in pristaniške oblasti sveta. Iskali so jo po radiu in 5 pomočjo pomorske policije, toda nikjer je niso mogli najti. Šele zdaj se je oglasila 9000 km daleč od svojega domovinskega pristanišča in tako končala svojo pustolovščino, ki nima primeri v pomorski zgodovini zadnjih 50 let.
Kdo na svetu hi bil pred 1. aprilom mogel vedeti, da obstoji v nekem malem angleškem ribiškem pristanišču Orimsbvu ladja, ki sc imenuje »Girl Pat«?
Nekaj tednov pozneje pa je bilo o tej ladjici na svetu govora skoraj prav toliko, kaikor o njeni orjaški sestri »Oueen Mary«.
2e več let je jadrnica »Girl Pat« s posadko štirih mornarjev na krovu, redno hodila na široko morje z drugimi ribiškimi ladjama iz Gnirns-bya ter se prav tako redno spet vračala domov in izkrcala svoj tovor rib. Posadko so tvorili sami mladi fantje. Naj starejši je bil kapitan George Black Osborne, ki je imel 32 let. Druga dva, to je njegov brat Jim in kuhar liovvard Stephen, sta obadva skupaj štela komaj 40 let. Edino strojnik je bil mak) starejša. Na vsej mali ladji ni bilo niti enega starega morskega volka, marveč sami mladi ljudje, ki so bili pripravljeni, da za vsako ceno pretrgajo to enolično in dolgočasno življenje ribičev na zapuščeni obali.
Aprilska šala
1. aprila letos jc »Girl Pat« dobila od svojih gospodarjev, od »M ar str and Fiisching CompanY« povelje, naj odide na morje in naj se vrne v pristanišče po osmih dneh ribarjenja. Prvi april je dan aprilskih šal!
»Girl Pat« je zakurila svoj stroj in napela jadra ter počasi plula do Doverja. Tu jc strojnik odšel na kopno nekaj kupovat. Kapitan Osborne je takoj najel drugega mladega strojnika. Ko sc je njegov stari mehanik vrnil v pristanišče, jo ves -presenečen moral ugotoviti, da je njegova ladja »Girl Pat« izginila.
Mala ribiška ladja sc jc že gugala po valovih Biskajskega zaliva. Veter je bil svež in morje prccej razburkano. Osborne in njegovi tovariši pa sc niso plašili pred nevihtami, saj so bili kljub svoji mladosti pravi pomorščaki s Severnega morja.
Naslednji dan 2. aprila jc neki angleški list objavil med razkrinkanimi aprilskimi šalami tudi drobno vest, da jc ribiška ladja »Girl Pat« iz Grinrsbva nenadno odšla ter pustila svojega strojnika na kopnem. Pretekla sta dva dneva, tedaij pa jc začel o ubežniku na široko pisati ves angleški tisk. O pobegli jadrnici ni bilo nobenega sledu.
Prvi pristanek
»Girl Pat« je v nekaj dnevih prišla v španske vode ter vrgla sidro v Corcubienu. Casniikaiji, ki so bili že o njenem begu obveščeni, so pridrveli na ladjico in hoteli izjav ter pojasnil. Kapitan Osborne jim je izjavil, da ie njegovo ladjo najel neki milijarder, da bo plula za njegovo jahto, ker hoče milijarder imeti na morju vedno sveže ribe za svoje goste.
Nato je Osborne čisto mirne duše dal ladio malo popraviti, kupil nafte za motor ter živeža. Podpisal jc račun in naročil, naj ga pošljejo lastniku ladje, kakor jc to običaj v mornarskem življenju. Račun mi bil tako majhen, znašal jc 6000 pezet, to jc 40.000 dinarjev.
V Angliji je vest o pristanku pobegle ladje vzbudila precej senzacije. Ker danes novice hitro lete iz države v državo, se je kapitan Osborne začel bati, da ne bi španske oblasti njegove ladje pridržale na zahtevo Anglije. Zato je dvignil sidro in odjadral na široko morje. Lastniki ladje niso mogli dobiti nikakor zveze z njo, ker »Girl Pat« ni imela na krovu brezžičnega aparata.
Divji otoki
Pretekli so dnevi in »Girl Pat« je priplula do takozvanih Divjih otokov, ki leže med Funcha-lom in Madeiro, ki spadata v skupino Azorskih otokov. Osborne in njegovi tovariši so krmarili nedaleč od glavnega otoka Salvaije Grande. Pristali so pri majhnem otočku, ki je bil docela zapuščen. Mislili so, da so varni in da bodo lahko tam v miru živeti nekaj časa ter uživali blagoslove Južnega morja in Robinzonovega žiivljenja.
Toda zapazil jih jc španski parnik »Avoceta«, ki vzdržuje zvezo med Madeiro in Laspalmasom na Kanarskih otokih. »Avoceta« je vest o tem poslala po radiu v I.aspalmas, zakaj mornarji so brž uganili, da gre za »Girl Pat«.
Neki angleški liist jc takoj poslal v Laspalmas svoje letalo, na katerem je bil njegov posebni dopisnik. Ta vzgled so brž posneli tudi španski in amerikanski listi, zakaj »Girl Pat« je postal že svetovna senzacija. V Laspalmasu so mobilizirali celo brodovje motornic in križar,ili z njimi po vodah med Divjimi otoki. Toda »Girl Pat« »e bila majhna ladja in s£ je znala spretno skrivati.
Čez nekaj časa so izvedeli, da je pobeglo jadrnico videla neka portugalska ribiška ladja. Osborne je portugalskemu kapitanu dejal, da ie prišel iskat zaklad angleškega kapitana Kidda, ki ic pred 150 leti zapustil v teh vodah ogromno bogastvo zlata.	'
Nekateri listi so začeli govoriti o pomorskih roparjih na »Girl Patu«. Toda beseda o morskih roparjih ni bila resnična, zakaj pobegla jadrnica ni do tedaj še ničesar uplenila, zato je mi bilo mogoče smatrati za ladjo morskih razbojnikov.
Mr. Eden posreduje
Špansko mesto Sevila, kjer so bili včeraj hudi boji med vladnimi četami in uporniki.
»Girl Pat« je krenila že proti Dakarju v francoskem Maroku. Posadka ni imela posebno mirnega srca, zakaj pot do Dakarja križa zelo živahno progo, ki gre iz Evrope v Južno Ameriko. Toda »Girl Pat« je bila tako majhna, da je lahko varno dospela do Dakarja. Tu pa je nenadno zbolel strojnik in hrata Osborne sta ga odpeljala v mornarsko bolnišnico.
V Angliji so zvedeli, da je »Girl Pat« prišla v Dakar, neki poslanec jc takoj vložil interpela-cik> v spodnji zbornici. Mr. Runciman, načelnik delavnega urada, je izjavil, da ni angleško socialno ministrstvo do sedaj glede te ladje še nobene pritožbe. Zunanje minstrstvo pa je dalo navodila vsem angleškim diplomatskim predstavnikom v inozemstvu, naj od oblasti, kjer bi se pobegla ladja prikazala, naij takoj zahtevajo, da posadko aretirajo. Sam zunanji minister Eden je moral prekiniti svoje lamentacije o sankcijah in potrditi, da ie temu res tako.
Od tedaj, ko je stvar prišla v zbornico, so vsi Angleži začel; smatrati zadevo s pobeglo jadrnico, kot angleško narodno zadevo. Toda niso gledali na pogumne mornaric kot na morske razbojnike, marveč ‘kot na pogumne raziskovalce, ki spadajo v vrsto slavnih angleških mornarjev iz preteklih stoletij.
V Tihem morju
Pretekli so tedni. Nekega dne se je raz šarila govorica, da so na obali zapuščenega otoka v Tihem morju našli majhno ladjo s tremi trupliVsi ljudje so verjeli, da je to »Gin! Pat« s tremi člani svoje posadke, ki so našli smrt od lakote.
Toda nekaj dni pozneje ijc amerikanski parnik »Lorraine Gross« srečal ne daleč od francoske Guyane ribiško ladjo, ki je z jambora dajala znak S. O. S., kar je kazalo, da se nahaja posadka v skrajni nevarnosti. Kapitan ameri-kanskega parnika je spustil čolne ter poslal mornarje naj rešijo nesrečnike. Ti nesrečniki so bili kapitan Osborne in njegovi tovariši z »Girl Pata«. Dejali so, da niso, že 7 dni ničesar jedli. Toda, ko je amerikanski kapitan zahteval od Os-bomneja listine, ga je ta poslal k vragu in »Girl Pat« je naglo odjadrala. Amerikanski kapitan je imel ravno toliko še časa, da je ujel fotografijo bežeče ladje.
»Girl Pat« se ie kmalu približal a George-townu v angleški Guvani. Toda ni se pustila ujeti v mreže angleških oblasti. Prečakala je eno noč, šest kilometrov pred obalo, potem pa je spet odšla.
Zajetje
Angleški guverner sir Northeste je takoj sklical vojm svet. Po radiu je zahteval iz Londona navodil, kaj naj ukrene glede ubežnikov. Potem pa je začel delati. Na majhen parnik po imenu »Pomeroon* je ukrcal 30 črnih policajev m tri hivše angleške vojake ter vse skupaj poslal zasledovat jadrnico.
Toda čeprav so biH zasledovalci dosti hitrejši ikakor beguncu, je bilo »Girl Pate« vendar težko ujeti. Obračala se je in križarila, se vrtila in smy kala sem in tja ccle tri ure, kakor da se ladji igrata mačko in miš. Čez tri ure se jc »Pome-roon« mogla pritisniti ob »-Girl Pat« in ji predreti steno. 30 črncev je planilo na jadrnico in aretiralo mornarje, potem pa so jih odvedli v George-town. v
Osborne in tovariši so začeli takoj izjavljati, da ne bodo govorili pred časnikarji, ki so njihovi naiihniši sovražniki. Ti so jim prizadeli največje zto in nesrečo.
Z ogorčenjem so zavrnili očitke, češ, da so morski roparji in divjaka.
Konec dober - vse dobro
V Londonu so začeli hiteti brzojavi. Zena ka pitana Osborna in njegovih osem otrok -» kljub temu, da je Osborne star 32 let, ima že tako številno družino — so z radostjo sprejeli to novico. Zena je izjavila, da ni nikdar dvomila o'tem, da bo njen mož s častjo prišel iz te zadeve. Prav-tako zadovoljni so bili tudi starši in sorodniki ostalih pomorskih junakov.
Naizanimivejšc pa je to, da direktorji Man-strand Fishking CompanY. ki je lastnica pobegle
, - - ' ,. ■*'
* ' ' *
( < ^ . ... . - |
Ml
■■»■p
Fotografska piraprava, s katero bo mogoče silikati tudi pod vodo. Uporabili to bodo pri olimpijskih tekmah v Berlinu.
ladje, niso kazali prav nobene nevolje do posadke. Brez obotavljanja so plačali račune, ki »h jje naredila na svoji vožnji »Girl Pat« po pristaniščih. Jadrnico so namreč že odjavila zavarovalnicam kot izgubljene ter dobili zanio izplačano štiripeiinsko zavarovalnino. Ko se je izvedelo, da se bo ladja vrnila, so denar rajši spravili, ladfo pa prepustili zavarovalnicam.
Kakšna bo usoda te pustolovske ladje?
Javilo se ie že polno podjetnih ljudi, ki jo hočejo kot posebno atrakcijo voziti po Angini od pristanišča do pristanišča, potem pa iti z nro v kolonije v Avstralijo. Spričo ogromne pozornosfc, katero je pustolovščina »Girl Pata« vzbudila po vsem angleškem cesarstvu, ije več ko verjetno, da bodo s tem zaslužili ogromne denarije.
Mornarji Pa, ki so to pustolovščino preživeli, so pri vsej stvari najbolj zadovoljni. Kljub temn. da so si dovolili naravnost presenetljivo tvegano avanturo, se jim ni nič zgodilo, obogateli so fe za nekaj tednov lepega, brezskrbnega in napetega življenja.
»Kje je pa tvoj brat Hinkec?«
»V postelji, padel ja skozi okno.«
»Kako to?«
»No, skušali smo se, kdo se bo najdalj sklonil skozi okno — in Hinkec je dobil.«
Novo!
Novo!
F. M. Willam
Das Leben nar las der notter leso
587 sfrani z mnogim! 9likami, vezano Din 102’—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani
zr
Zeleni pekel
Sopihali smo naprej v širni zaliv, ki leži v vznožju Asunciona. Mesto je belo sijalo nad reko. Še danes živi ta večer v mojem spominu. Noben pihljaj se ni ganil. Zrak je bil hladen. Pusto, golo, v škrlat potopljeno, nizko nabrežje je ležalo pred nami zapuščeno, kakor za časa Rufla de Chaveza. Nobena kresnica ni lebdela po zraku, nobena riba ni kodrala vodnega površja, celo goveje žabe še niso pričele svojega nočnega popevanja. Bilo je, kakor da se je narava pogledala v zrcalo, pa jo je oslepila lastna lepota, da je pridržala dih. Sonce in mesec sta sijala drug v drugega. Mesec ni bil moten in medel, kakor se nam včasih kaže, da se človeku zdi, da ni nič drugega, kakor odsev svojega gospoda, ki je odšel mimo. Ne, sonce in mesec sta bila obadva ognjena in sta visela enako nizko na nebu v rdečem soju in polna življenja.
Umazana voda v laguni se je spreminjala v otrplo, čudno ge lesketajočo kovino. Vzhodna poloviea vode je bila iz srebra, ki se je prelivalo v vijolično barvo, zahodna pa je bila iz čistega zlata.
Ta krasota je trajala 10 minut. Potem je sonce zdrsnilo za obzorje. Nato se je zaradi njegovega silovitega padca njegov nočni, tovariš dvignil višje na nebo. Na jambor reč-
nega parnika se je počasi dvigala svetilka, goveje žabe so začele svoj spev.
Nahajali smo se v glavnem mestu Paragvaja. To mesto je polno spominov.
Leta 1527 je Sebastijan Cabtjt, ki se je bil pravkar vrnil s svojih raziskovalnih pohodov v Severni Ameriki, prodrl v ustje La Plate in jadral ob levem predelu Zelenega pekla proti Asuncionu. Tudi Španec Juan de Ayolas je odrinil od tam v gornje porečje Paragvaja in se izgubil v pustinjah po velikih močvirjih Xarayes, tako da se ni mogel več rešiti. Cabeza de Vaca in Iralat sta mu sledila, toda sta se poražena vrnila v gozdovja, ki ločijo reko od Peruanskih srebrnih rudnikov. Samo Ruflu de Chavezu in njegovemu drznemu spremstvu se je posrečilo, da so si presekali pot skozi Zeleni pekel. Odkrili so pokrajino Chiquitos, ki je poldrugo stoletje nudila jezuitskim misijonarjem hvaležno polje za častitljivo udejstvovanje.
Ko so se španski pustolovci naselili v Asuncionu, so si postavili utrjeno taborišče in se spravili na delo, da bi si podvrgli Indijance plemena Guarani. Ta naloga se je izkazala kot zelo lahka. Ker niso imeli s seboj dosti belih žena, so sklepali veliko mešanih zakonov. Tako jc nastalo današnje prebivalstvo Paragvaja.
Ko sem tisto noč stal v svetlem soju zvezda na kljunu ladje in poslušal, kako doni čez vodo krmarjev klic, se mi je zdelo, da sem sc preselil v davne čase. V domišljiji sem videl, kako po obrežju stopajo ponosno bradati možje v pisanih nošah, ob boku jim visi meč.
Temnooki spokorniški duhovniki z okroglo tonzuro korakajo v črnih oblekah in s pogledom obrnjenim vase sredi svoje zveste črede. Ošabne, zapeljive, naličene španske dame posedajo v senčnatih dvoranah na valovitih blazinah in so ponosne na številne častilce, ki si žele njihove roke. Po reki se prerivajo ladje, ki imajo jadra okrašena z grbi. Srednji del njihovega krova je globoko pogreznjen. Na njih stoje vojščaki s puškami, ki jih je treba postavljati na vislice. Prepasani so s pasovi, posejanimi z dragulji. Vse ozračje je polno lahko-. živosti in trmaste samozavesti, ki je ljudi vabila iz udobnega doma v divjino po slavo, po obup in po smrt. Vse te in še tisoč drugih slik se je v duhu vrtelo pred mojimi očmi.
Nenadno pa je planila iz vode riba in vsa prikazen je zbledela.
Natanko na tem mestu, kjer smo pristali, se izliva v Parano Rio Pilcomayo. S tem zaključuje svoj podjetni tek. Po tej reki je mogoče pluti navzgor v Bolivijo in navzdol proti Asuncionu. Toda srednji del njegovega teka predstavlja progo, dolgo kakih 500 km. Ta del ni. drugega, kakor ogromno smrdeče, blatno močvirje, v katerem se giblje tako malo življenja, kakor v gobi, ki se je nasesala vode. To močvirje tvori južno mejo prostranega, negostoljubnega gozdovja, za katero se neznansko prepirata Bolivija in Paragvaj. V tem goz-dovju bi se bila naša ekspedicija kmalu zapletla v zoprno vojno, ki je divjala med obema državama. Manjkalo je samo za las.
Ta predel se imenuje Chaco in je čisto brez vode. Pogosto se zgodi, da mora potnik jezditi od ene mlake do druge 60 km daleč. Kakor pripovedujejo, so potniki in pustolovci zmeraj trgali listje z rastline ostrega okusa, in lizali slano žgočo tekočino, ki se zbira pod njenim trnjem. Tako so si gasili žejo. Spor, ki je izbruhnil med Bolivijo in Paragvajem zaradi tega kosa ozemlja, se ni razvnel zato, ker bi katerakoli od teh dveh trezno mislečih narodnosti želela imeti pravico, da bi v tej strašni pokrajini poginila od žeje. Vsa ta bojna zadeva, ki je razburjala Ameriko in svet nad deset ljst, ima gospodarsko ozadje. Chaco je domovina rdečkastega, hrastovini podobnega trdega lesa, ki se imenuje quebracho. Ta les vsebuje trideset odstotkov čreslovine. V polovici preteklega stoletja je Bolivija usmerjala vse svoje moči na to, da je kopala kovine v nepreglednih rudnikih po Andih. Paragvaj je z obema rokama pograbil priliko, ki se mu je nudila. Meja gozda se je umikala pod sekirami vedno bolj nazaj. Družbe, ki so trgovale s que-brachom, so od reke prodirale vse globlje v deželo. Danes so se polastile ozemlja, ki meri v širini več kakor 150 km.
Šele pred malo leti je Bolivija spoznala grozečo nevarnost in začela ugovarjati, še preden je mogel Paragvaj pririniti s svojimi krožnimi žagami prav do vznožja And. Julija 1928 se je v Buenos Airesu sešla komisija, da bi določila mejo med obema državama. Toda pogajanja so potekla brez uspeha.
»Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon. 2994 in 2996 Uprava: Kopitarjeva &.    *	Telefon	2992.	Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K.-Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.