1. štev.
V Ljubljani, v t 29. januarija 1881.
Letnik IX.
(meriti ae «prejemajo in velja ris'opna vrsta:
i kr., če ne tiBka Ikra:,
m	J
• - ,1 II M P " D
10 K }> » » 0 1»
?ri večkratnem '.iskanji ee >» primerno «mani,*.
R oko pisi
se ne vračajo, nefrvikov»n» jisma ae ne »prejemajo.
H iroonino urojem» ipravniStro (atinvniHtracija) in ekoi idic.iia na Dunajski cesti Št. 16 v Mediia-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovensKi ii a r d (].
Po Dosti	preiemar	veli« :
*'.« i-eio ieio	. •()	ji. — kr.
sa Doiieta	S	., — ..
ch <;«>rrt let«	2	,, 50 „
V idministrariii veliš:
7.n ceio it-t(. sa poi ieti.
za četrt ii-r.a	. ., :o
V I.inhijani :>a aom Doiiliutt veiia HO Kr. več na letu.	\
VredniSIvo i p Rečne ulice it,. 5
■zhaja o« trikrat na teden in sicer v toreK, cetrteK in suDntc.
Prememba volilnega reda za državni zbor.
Večina državnega zbora je v seji od 28. t. m. izročila nasvet o premembi volil nega red». (Glej telegram „Slovenca"). Glavno vodilo pri tem ji je bilo to, da nasvetuje premembe, ki se zamorejo skleniti z oadpolovi-čno večino glasov, ker se nikakor ne more in oe trne nadejati, da bi pri premembi vsta-novnih določitev dosegla dve tretjini glasov, kakor jih postava zahteva. Glavne točke in določbe novga nasveta zadevajo te • le premembe :
1.	Pri velikem posestvu mora zuašati ze m 1 j i š ni davek vsaj štiri petinke uajiu»n še svote, ki se za volilno pravico v tem volilnem redu zahteva, in se je moral davek plačevati vsaj že eno leto. Pri nas na Kranjskem se n. pr. za volilno pravico v velikem posestvu zahteva najmanj 100 gld. direktnega davka. Med temi 10O gld. pa bode moralo biti doslej v38j 80 gld. z emljišnega davka, tako da posestnik, ki plačuje morda le kakih 60 gld. zemljišnega, pa morda kakih 200 gld. hišnega davka, ne bode imel pravice voliti v velikem posestvu. Pri nns se zahteva, da mora biti poBeBtvo tudi vknjiženo v deželno kujigo. Ta določba Be ne more lahko spremeniti postavno, ker bi bilo treba dveh tretjin glasov. Zato ostane glede zemljišnih knjig pri starem.
2,	V mestih in kmetijskih srenjah bode imel vsakdo volilno pravico, ki sme voliti za občinski zastop, v večih mestih pa razun teh še vsi oni, ki plačujejo z
vsemi cesarskimi prikladami vred vsaj 5 gdt. direktnega davka. — Število volilcev se bode vsled tega jako pomnožilo. V manjših mestih in kmetijskih srenjah pride k dosedanjim vo-lilcem še ti.sta tretjina , ki je bila dozdaj izključena. Mnogo pa pridobe ziasti velika mesta. V teh so smeli dozdaj voliti samo tisti, ki so plačevali vsaj 10 gld. davka. Odslej bode zadostavalo 5 gld. Na ta način bode dobila Ljubljana veliko več volilcev, kakor jih ima pri mestnih volitvah. Za občinski zastop smejo namreč voliti dozdaj samo odi, ki plačujejo najmanj po 8 gid 40 kr. davka. Vsi ti bodo imeli po novem nasvetu volilno pravico tudi za državni zbor, razun nj h pa še vsi oni, ki plačujejo vsaj 5 gld. direktnega davka, kterih je zlasti med malimi obrtniki in delavci veliko.
3.	Vsako mesto in vsaki trg voli doma. To je bilo glede državnih volitev že zdaj pri nas v navadi.
4.	Z mesti in trgi volijo odslej v mestnem razredu tudi tisti kmečki kraji , ki so z mesti in trgi zedinjeui v eno srenjo. Z Loko je n. pr. zedinjen Zmmec in Puštal, z Ribnico Goričavas, Hrovač», Gorenjavas, s Krškem sv. Duh itd. Dozdaj so samo meščani in tržani volili v mestnem razredu, drugi kraji pa so morali voliti s kmečkimi občinami. Po novem na svetu bodo tudi volilci teh krajev volili s tržam in meščani vred državnega poslanca v mestnem razredu, kakor volijo ž njimi tudi skupni ob-čiuski zastop. Ako nosijo namreč ti kraji z mesti in trgi enaka bremena, zakaj bi pač ž njuni ue imeli tudi enakih političnih pravic V
Na ta način se bode neenakost glede
raznih volilnih razredov vsaj nekoliko poravj nala; nova mesta ali novi trgi se niso mogl sprejeti v volilni razred mestni, kakor 8e tudi število poslancev za kmečke obč'ne še ni moglo povikšati in ono mestnih ali velikoposest-niških ue zmanjšati, ker bi bilo to zopet prememba vstanovnih postav, za ktero je pa treba, kakor smo že gori omenili, dveh tretjin glasov. Pa že ti nasveti bodo za zda-z zadovoljnostjo sprejeti , ker jako razširijo volilno pravico ter se ne naslanjajo na načelo, da naj prosto ljudstvo le plačuje, pravic pa naj ne ima nobenih. Zato mislimo, da bodo z večino državnega zbora v tem oziru glasovali tudi demokrati, ako hočejo res v pravem pomenu biti demokrati ali prijatelji ljudstva.
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 28. decembra. Desnica je danes državnemu zboru izročila sledeči
.fairt postave,
ki se naj po nasvetu večine izroči posebnemu odseku 24 udov v pretres in poročevanje, pa se glasi :
Postava od . . . s ktero se spremeni nektere določbe volilnega reda za državni zbor od 2. aprila I. 1873 št. 41 D. Z.
S pritrditvijo obeh hiš državnega zbora zaukazujem, kakor sledi :
Člen I.
V tistih krooovinah in deželah, kjer je volitev državnih poslancev v razredu velikega posestva odvisua od določene najmanjše svote direktn h davkov, morajo biti od te najmanjše v krouovini ali deželi veljavne svote vsaj štiri
Amerikanska pisma.
IV.
Wabasha 1. januarija 1881.
Predragi prijatelj!
Kakor razvidiš iz dneva, pišem Ti to pismo ravno novega leta dan. Tu nimamo praznika; vendar ga nekteri praznujejo kot nedeljo, da-siravno nekteri po časnikih vpijejo, zakaj Ame-rikanci, kteri Be po vsem svetu babarijo s svojimi svobodami, ne odpravijo te „rtuhamo-reče" nedelje, češ, naj bi tudi ta dan delali. Toda nedeljo praznovati je tu od države zapovedano, toraj menim, da tukajšnji časnikarski kr čuči ne bodo tako kmalo te ,,slo-node" na dan spravili.
Predragi! Spominjam se še, kako sva zadnji dve leti praznovala pri kozarcu vina ta dan, toda danes Ti zamoiem le v duhu voščiti srečo v prihajajočejn novem letu. — Iiavno eno popoldne je tu pri nas ura, Ti pa si že davno vstal od večerje, „katzenjamra" menim da po sinočnem Silvestrovem večeru nimaš, ker gotovo nisi v čitalnici bil, kajti kot „stari'1 bedak se je gotovo ogibaš.
Toda tu Ti tvezem, mesto da bi ti naprej opisoval svoje potovanje. Veš, malo trdo gre. zapisovati vse, kar se je pred petimi mesci godilo, pa boš že dobil toliko, da boš smel zadovoljen biti.
Zadnjič sva ostala ravno pred morjem v Bremenu, idiva zdaj dalje.
Malo se mi je noga tresla, ko sem v bremenski luki stopil zadnjič na starem svetu iz železničnega voza. Kraj, kjer smo izstopili, bil je komaj par korakov od morja, kteri je bil ves napolnjen z večimi in manjšimi lad'-jarni. Malo izneuaden gledal sem te povodne gradove , na vodi le orehove lupine, a vendar so videti tako veličastne, da se človek brez strahu izroči na njih nevarnemu elementu — morju. Toua tu ni bilo časa ogledovati si jih, morali smo naprej, v dolgih rajd&h korakali smo proti drugi straui, kjer nas je čakala la dija. Stopivši v to ogledoval sem jo malo začuden, bila je kaj majhna, teže komaj kakih tisuč ton: „ta nas menda nebo vozila to dolgo pot", — sem si mislil. In res kmalo zvem, da nas bo ta peljala le do prave ladije, ktera nas čaka v globokeji vodi in ktero sem tudi
precej na to zagledal morda eno morsko miljo od nas. Kmalo odrinemo od kraja in po velikem ovinku doidemo do nje. Preselimo se toraj na njo, bilo nas je okoli 250, mornarji so razne zaboje in prtljago spravili na njo in la-dija bila je za odhod pripravljena.
Podal sem se v notranji del ladije, ker sem imel več reči vrediti. To mi je dalo opraviti kake pol ure. Ko sem bil gotov, podam se na krov, da bi videl odhod, a v moje začudenje bili smo že kaki dve morski milji od zemlje proč, ladija je šla še počasi in znotraj nisem prav nič zapazil, da gremo naprej. Kmalo se je začelo mračiti in videti so bile le še luči po obrežji. Skoraj solznega očesa gledal sem proti suhi zemlji, poslal jej v duhu svoj pozdrav — Bog ve, če bodem kedaj hodil še po .starem" svetu, stari Evropi I — Pozdravljal sem v duhu svoje predrage v ljubi slovenski domovini, „na svidenje I" mislil sem si in tudi Tebe, predragi prijatelj, sem te spominjal.
Vožnje po tem velikanskem Atlantu Ti ne bodem od vsakega dneva posebej popisoval, omeniti hočem Ti le važnejše reči.
petioke zemljišnega davka, da ae zamore izvrševati volilna pravica v tem volilnem razredu.
Ta volilna pravica pa ae sme le izvrševati, ako je veljala dolžnoat plačevati zahtevano najmanjšo avoto direktnih davkov že eno celo leto.
Člen II.
Pravico voliti državne poslance v volilnem razredu mest (mest., trgov, obrtuijsk h kra>ev), kakor tudi pravico voliti volilne može, ki volijo državue poslance v volilnem razredu kmetijskih občin, imajo vsi oni, ki plačujejo z vsimi cesarskimi prikladami vred vsaj 5 gol dinarjev davka, ali pa ki imajo po občinskem volilnem redu pravico voliti občinski zustop, ako tudi Še mauj davka plačujejo.
Člen 111.
Pri volitvah državnih poslancev v volilnem razredu mest (mest, trgov, obrtmjskih kraiev), je vsaki v ta volilni razred vpiaaui kraj brez razločka tudi voMni kraj.
Člen IV.
Ako so s kraji, ki so v dodatku k volilni postavi za državui zbor od 2. aprila 1»73 št. 41 D. Z. uvrateni v mestni volilni razred, združeni drugi kraji v eno obč'no, volijo pri volitvi državnih poslancev (§. 9 volilnega reda za državni zbor) vsi, ki imajo v obični volilno pravico, v razredu mest (mest, trgov, obrtniških krajev) tudi v tistih deželah, kjer pri volitvah za deželni zbor izjemno samo oni kraji tskih občin, ki so bili pri določbi volilnega okraja naravnost zaznamovani, volijo v volilnem razredu mest, vsi drugi pa v volilnem razredu kmečkih občin.
Člen V.
Izvršitev te postave se izroči ministru notranjih zadev.
Z Dunaja , 28. decembra. Pogreb Kardinalov bode v ponedeljek popoludne. Kapitelj Bki vikar je Angerer. Za Scbonererjev predlog o splošnji voMni pravici je glasovalo komai deset poslancev. Kroai>wetter in Schoaerer sta izročila nov enak predlog.
Boljši časi za kmete.
Nismo zastonj vedno pravili, da se bo tudi za kmete na bolje obrnilo, kedar bo en krat nemšku arska, liberalna stranka ob tla vržena, in kedar nastopijo k vladi možje naših nazorov. Kar je prvi minister, grof Taaffe, nedavno odgovoril na vprašanje IIohenwartovo, to nas mora vse z veseljem napolniti, ker spoznamo, da hoče sedanja vlada kmetom v res niči pomagati, ne pa jih pitati samo a frazam o „svobodi", kakor so liberalci delali. Grof
Hoheuwart in ž njim vred naši slovenski poslanci ao namreč ministra vprašali, kaj on misli storiti za kmete, da ne bodo vsi na kant prišli, ker tako, kakor zdaj, ne more več naprej iti. Miniater Taaffe pa je dal tak odgovor, !u se mu precej pozna, da je on kmečke potrebe dobro preštudiral. Naštel je veliko rt či, ■t kterimi misli kmetom na noge pomagati, m kar je rekel, kaže, da Taaffe vč, kje kmeta čevelj žuli, ker tiste pritožbe, kakor jih omenja minister, smo tudi mi dostikrat omenili, ter jili brali tudi v „Novicah" in drugih 1 stih, ki se v resnici zanimajo za blagostanje kmečkega prebivalstva.
Mi smo že vekrat pisali, da zemlja ne rodi toliko, pri nas vsaj ne, da bi zamogel kmet po 10 in po 12 procentov obresti pia-čevati, če kako posojilo vzame. Pri takih obrestih je kmet že komaj zmagoval te, in ni mo-g"l misliti, da bi kedaj kapital povrnil- Pa oderuhi ao še po več odstotkov zahtevali; ako jim je kmet v roke prišel, bil je zgubljen. To je sprevidela tudi sedanja vlada, zato je državnemu zboru predložila postavo zoper oderuhe, ki bo tudi sprejeta, in Taaffe misli, da bo kmetu ž njo nekoliko pomagano. Pa ne samo pred oderuhi, tudi pred previsokimi obresti hoče vlada obvarovati kmete, in Taaffe je rekel, da bo skušal zadolženim kmetom pomagati s tem, da se jim bodo obresti od dolga znižale, da bodo lože plačevali. Tudi Taaffi ve, kako se kmet lahko že tačas zadolži, kedar kmetijo prevzame, ker se mora tako neznansko veliko plačati, kedar se kmetija od očeta na sina, ali na koga druzega prepiše. Obljubil je tedaj minister, da vpnhodnje ne bo treba več toliko plačati, zato bo že skrbela vlada. Tudi Taaffd dobro ve, kako težko je kmetu, dober kup posojilo dobiti; zato se je pa posojilnicam davek olajšal, in ker vlada \6 , kje je treba pomagati, skrbela bo morda sama za to, oa st bodo napravile posojilnice po deželi, kjer bodo kmetje po ceni posojila dobivali, da ne bo treba k oderuhom hoditi. Ker je nadalje Tanffi Bam pripoznal, kako škodljivo je za kmečk Btan razkosavanje zemljišč, pričakovati je, dtf bo tudi v tej zadevi vlada predložila kako postavo. Tudi Taaffe ve, da bo razmere po razmerah deželah različne, in boče se tedaj vlada porazumeti in posvetovati z deželnimi zbori, kaj bi bilo še treba storiti; tudi se misli vlada
posvetovati Se z raznimi kmetovalci in strokovnjaki. Naj bb Taaffa ali Falkenhayu »nkrat pogovori z našim dr. Bleiweiaom, ta mu bo vse natanko razložil, kje in kako je treba pomagati, kajti Bleivveia je že pred davnimi leti in neprenehoma v deželnem zboru in v „Novicah' povdarjal , kako bi se moralo vladati, kake postave narediti, da se kmečki stan ob-vat u e pri pada. Veseli nas, da je to spoznanje vsaj v i ekohki meri prodrlo že do ministersk h stolov, ker zdaj je vsaj nada, da pride pomoč. Bolniku rn mogoče pomagati, dokler zdravnik sam ne ve, kako bolezen da ima pred sabo in odkodi izvira; tako bo liberalci zdravili kmeta, ne vedoči, kje ga tišči, ter mu dajali zdravila, ki so ga še bolj k nič apravile. Rekli so, da bo bolje, če se oderuhom prostoat da, da se bo lože denar dobil, pa ravno ta oderuška prostost je kmetom dosti škodila. Tudi svobodna kupčija, ki so jo liberalci vedno zagovarjali, pospešila je propad kmetijstva, ker je v deželo privabila tujo konkurenco. Sploh so bili liberalni zdravniki taki, kakor bi hoteli kmeta nalašč pod zemljo spraviti; zato pa se je vzdignilo vse javno mnenje zoper nje, in cesar je poklical druzega zdravnika, grofa Tanft'eja. Na prvi pogled vidimo", da ta bolje dela, da ou kmečko bedo pozna , in da pozna tudi, odkodi ta bolezen izvira. Poleg tega, kar smo že zgoraj omenili, pripozna Taaffe tudi škodljivost tuje konkurence, on pripozna, da se je pod prejšnjo vlado gibljivi kapital preveč podpiral, in da to ni bilo ne prav, ne dobro za državo. Tudi Taaffe misli, da bi bilo za kmeta morda dobro, če bi se vožnina na železuici nekoliko znižala. Mi pa Bodimo, da bi to morda kaj koristilo našim živinorejcem, zastran žita pa bi le tujim prodajalcem prav prišlo, ker bi potem amerikanski pridelki še bolj po ceni k nam prišli ; naš kmet pa lahko svoj pridelek b konji in voli v mesto zvozi, tedaj mu zn žana cena na železnici ne bo dosti koristila. Pa če se prav Taaffe v tej zadevi morda moti, vendar v vseh drugih njegovih nazorih mu moramo prav dati, ter mu glasno pritrditi. Veseli nas, da je vlada tako dobro podučena v tej Btvari ; in da ne bo samo pri besedah ostalo, vidimo že iz tega, ker je o dveh rečeh vlada že postave predložila državnemu zboru, namreč zastran posojilnic in |zastran oderuštva. Opravičeno je upanje, da
rojiti
mesečnem svitu; kaj lepo je bilo videti njegov svit, kteri si je lesketaje v vodi delal svetlo široko cesto v vodi od naše ladije; zelo čarobno.
Menda osmi dan prišli smo v morsko reko (Golfstrom), skozi ktero smo se poldrugi dan vozili. Voda njena, ktera se z morsko ne zmeša, bila je svetleje barve in videti kakor tekoča. V tej reki se zgodi več nesreč, ker so na nekterih krajih vrtunci, in vesel sem bil, ko smo prišli zopet v pravo morje.
Vsi atlanski parniki nemškega „Lloyda" imajo svojo godbo, toda naš, kot ne tak, bil ie brez nje. Vaega se človek na vodi navelič«, tako da ga nazadnje tudi brez godbe prično pete srbeti. K sreči imel je nekdo harmoniko in vse je ozdravil, pohladil jim pete, vsak večer po malem. Mene pete niso srbele, toraj plesal, nisem šel in hvala Bogu, da sem imel Vernč ja seboj, ta me je kratkočasil.
B li smo deseti dan • na vodi , ko zagledamo zadej, še daleč za nami parnik „Rhein", kteri je dan po našem odhodu odjadral z Bremena. Menili smo , da nas ne bode došel, a bil je manjši od našega in je imel mnogo boljše mašine, tako da je bil že drugi dan opoldne
Že prvi dan so se morali uekteri sopo-potuikov vdati morski bolezni, kaj pa hočeš, morje zahteva svoj davek. Skoraj večina bila je na poti po malem bolna; jaz sem bil vso pot kaj trden in najmanjše slabosti uiBern čutil ; bil Bem vseskozi „krajefidel", najboljše volje — saj veš, da je to moja navada, „dobrega želodca", in to vse je bilo gotovo najboljše zdravilo."
Drugo jutro po zajutrku pričnem ogledo vati ladijo. Nosila je slavno ime „Ilohenstauf fen." Parnik, narejen leta 1874, pač ui bi namenjen voziti v Ameriko, marveč na Španj-sko, a sedaj so ga porabili (menda v drugič), ker je bil oni, ki je imel oditi diugi dan, prenapolnjen. Naš je bil kaj gosposk, tudi je bilo vse bolje ko na navadnih atlaut-kih parnikih. Širok bil je 18, dolg kakih 80 korakov, teže pa 3000 ton. Imel je dve jadri, kteri ste le malo služili, kajti imeli smo vso pot nasproten, deloma stransk veter, kteri je naš parnik včasi močno uastrau nagnil, da se je bilo treba večkrat za kaj prijeti. To zibanje me je vsak večer kaj prijetno zazibalo v spanje. Spal sem vse noči prav trdno, čeravno sem ne kako noč kot štrukelj od ene strani na
drugo valil, kakor tudi vkljub vsemu ropota-nju kosit,arjeve posode, ktera je imela včasih ponoči tudi svoj ples.
Najbolj hitro vozili smo se od 19. avgusta do druzega poldneva, prevozili smo ae namreč 303 morskih milj. Drugo noč po tem bila je debela megla, tako da je moral parrnk zavoljo varnosti stati, potem je nadaljeval svojo pot z vednin žvižganjem , ktero je ušesa kar trgalo, naznanjevaje ladijam, naj pazijo. Ves dan bila je še megla in ta dan smo tudi najmauj prevozili, namreč 265 milj.
Med več jadralniki srečali smo tudi dva parnika nemškega „Lloyda", kterih eden je imel govedo na krovu. Boje na tem crknila je krava, ktero je, zagledavši jo plavajočo po vodi, eden naših sopopotnikov razupil za morskega soma, tako da je vse letelo na njegov krik h kraju ladije, a razpršilo se je z največjim smehom. Pri butelji šampanjca padlo je enemu ! nas v glavo imonovat.i to nove vrste ribo: „morsko kravo." Kaj lepo bilo je videti večkrat letajoče ribe, ktere ao letaje iz vode delale celo po dva sežnja dolge skoke in to zmi-raj po dve in dve skupaj.
Bilo je več prijetnih večerov, posebno o
bo sedanja vlada v svojem delovanju na korist kmetom napredovala, iu zato smemo nadejati se boljših časov za kmetiški stan. Treba bo pač še mnogo dela, raznoter h postav, da se kmetom na noge pomaga, ki so pod liberalnim vladami že skoraj na nič prišli ; treba bo v prvi vrsti postave zoper razkosanje in za zdiu ževanje zemljišč, treba bo podedovauskega reda na kmetijah, treba bo postave, da se posestva ne bodo smele zavolj vsake malenkostne svote na boben devati, treba bo še mnogih drugih postav ¡n določeb, k' jih bodo vladi pripon č li strokovnjaki iu skušeni mižje, ki imajo sice za kmečko ljudstvo. Čeravno \lada morda še ne pozna vseh pravih pripomočkov, vendar je že to veselo, da ona to reč študira, in da iim dobro voljo, kmetom pomagati. Mnoge sredstvu, ki se zdaj priporočajo, bodo morale prestati še le preskušnjo; pa da je le dobra volja, potem že gre, in preverjeni smo, da se bo tudi kmetu dalo pomagati, samo če vlada hoče.
To pa je že zdaj gotovo, da se vse na bolje obrača, odkar je premagana nemškutarska stranka, odkar so pri vladi pošteni možaki, kakor Taaffe, in odkar ima v državnem zboru večino naša narodno-konservativna stranka, ktera ima za svoje geslo: „vse za vero, domovino in cesarja 1"
0 rodoljubji žena.
(Govoril pri „beBcdi" v Pardubicih dr. A.
Formanek.)
Nalog besedam mojim bode, da pokažem, kako in v čem ima se kazati rodoljubje žene, kako važnost ima mišljenje rodoljubnih žena za razcvet narodov, in ktera so sredstva, da v pristopnem srcu ženskem zbudim čut iu ljubezen do naroda.
V čem naj se kaže rodoljubje žensko,? Najprvo mi iehko ugovarjate, da poklic ženi ne podaja mnogo priložnosti, da bi mogla po kazati se svetu verno hčer naroda svojega; kajti možem odmenila je osoda, da oznanjajo v javnem življenji nazore svoje. Žena posveti naj se ozkemu krogu domačega življenja rodbinskega. Če govorim o rodoljubji ženskem, ne mislim, da bi morala kazati ga, kakor svetopisemska Judit, ki je z ediuim , vspešnim činom oprostila domovino svojo od sovragov!
proslavljene pisateljice, navdušeno širila s peresom zavest narodno med krajani svojimi. Zahtevam jm, da kaže žena domoljubje s tem, da e ne sramuje lastnega jezika, da v Čehili ne zaničuje narodnosti češke. Če hoče biti domoljubje žeue narodu v prospeh, mora pre-š ujati življenje njeno ter biti vodilo delovanju njenemu. V ozkem krogu svojem , kamor je obmejiia osoda delovauje žena, kaže se jej polje primerno, kjer lehko širi ljubezen do domovine čestokrat z večitn vs ehom , nego se posreči mi žu, delujočemu v javnem življeuji. Mislimo si žensko, dom svoj ljubečo in za njegov blagor navdušeno, v vseli treh glavnih momentih življenja njenega: kot ljubečo deklico, verno soprogo in skrbečo mater. Kako obširen delokrog kaže se ženi vneti za domoviuo ! V prsih mladenča, čegar ljubezen bila je edina do domovine, ki še ni poznal drugega namena, nego posvetiti vse sile, da bi ljubezeu to z dejanji potrdil, vzbudi nov, nepoznan čut ljubezni k deklic, ktera mu povrača naklonjenost svojo. Mladenič dovršil je prvi čin za domovino; sprava o tem se raznese okrog; tudi deklici ne ostane neznana. Radoveden, kako bode sprejela to novico deklica iz ust njegovih, se jej bliža. A glej, prijazen smehljaj podava mu dokazov dovolj, da je deklica ž njim enih misli o ljubavi do doma; ta čin še tesneje spoji za dom navdušena ljubimca. Li ne bode sililo to mladenča sile svoje podvojiti ter jih darovati rodu svojemu? In, line dela veselja možu žena, ki se raduje doma pri otrokih verlim delom, ktere poklada njen mož domovini na altar. Z ljubeznjivimi in prikupnimi glasovi izraža radost svojo možu ter ga tako nevedoč navdušuje v krepkem uapredovauji ?
A kaj mi je reči o materi? Prvi čuti, ki jih vcepi skrbeča mati otroku v srce, vlečejo se v celem življenji kakor rudtči nit. Prvi glasovi drage materinščine , ktere je razumel razvijajoč duh detetov, s kterimi je izrazil prve čute svoje, ne izgino mu iz spomina tudi v pozni starosti ne. Komur je mati vdahnila v otročjih letih domovinsko ljubezen, njemu se ni bati, da bi jo izgubil v življenji pozuej-šem. Veselja zaigra mu srce in sam ne ve zakaj, ako čuje na tujem mile glasove jezika rnu rodnega. — Mnogo sicer vpliva na otroka
ali kakor devica orleanska, ki je z
mečem	n'Qogo tudi življenje, a dušnega zaklada
branila last očetov svojih. Tudi ne zahtevam, da bi Bleherna žena, kakor uaša Nemcova, Svetla, Krasnohorska in druge v literaturi naši
kterega mu je zakrila mati globoko v srcu, ue more mu vkrasti ne šola ne življenje.
Rodoljubna toraj bi ue bila žena , ki bi
sicer v javnem življenji kazala se Čehinjo, a v rodbinskem življenji bi se ne brigala mnogo za dom ; še manj pa zasluži takovo ime žena, ki sicer v krogu domačem ne zatajuje Bvojega roda, ktera pa nima srca za javni prospeh narodov. Pravega prepričanja ne smemo zakrili pred nikomur, a kdor ne upa zarad ma-lostnih vzrokov javno izjaviti nazorov svojih, nima nikakoršnega prepričanja. Kdor je rodoljub le na tihem a povsod, kjer misli , da ga opažajo, zakriva narodnost svojo, sploh ni rodoljub.
Ako hoče toraj biti rodoljubje žensko vspešno, mora, kakor Bem povdarjal od začetka, prešinjati vse življenje njeno in naj bode vodilo delovanju njenemu: rodbinskemu in javnemu.
Da ima rodoljubno mišljenje žena veliko važnost o razcvetu in zavesti narodni, o tem uiislim, da nikdo ne dvomi. Vsaj je ravno materam naloga, odgojevati nam potomce; Če nam hoče biti zagotovljena bodočnost naroda, mora biti vzgoja v rokah materuih, ki si smatrajo v prvo dolžnost vzbuditi v srcih svoje dece ljubezen k rodni zemlji in jeziku mater-nemu. — Kako tudi vpliva žena vsaj posredno na javno življenje! Li ni žena vtrjena v zavesti narodni prva, ki Bpodbuja moža k vztrajnosti in srčnosti, ako groze črni oblaki vničiti domovino ?
Zakaj so pač imenovali stare Špartance, nepremagljive ? Li ne zato, ker so jih odhajajočo v boj žene pri odhodu blagoslavljale rekoč: Vrnite se z vojske zmagovalci ali pa umrite na bojišči ? Mar se ne čudimo po stoletjih še dandanes ženam kartaginskim, ki so, spoznavši da je mesto v nevarnosti, znosile ves svoj kras, da celo svoje lase ua javni trg, da so jih porabljali pri izdelovanji orožja proti krutim Rimljanom, smrtnim njih sovragom ? Mar se ne množi hrabrost sokolom črnogorskim, ki vidijo, kako brez strahu nastavljajo tudi njih žene svoja prsa puščicam ljutih Tur-činov ? Blagor junaku sokolu, ki je padel na bojišči; sorodne mu deklice spominjajo Be ga često v nedolžnih molitvah svojih.
Kako pa je bilo pred nekaj desetletji pri uas ? Beseda češka izginola je iz naših mest, pred dveri postavljali so materni jezik v družabnem življenji; le ua deželi dovolili so mu še prostorček — bornemu beraču! Med drugim bile so temu krive tudi tedanje žene. Videč namreč, da je češčina povsod le zadnja,
vštric uas, toda kakih 25 morskih milj vstran. Popoldne tega dneva zagledali smo pred sabo malo ladijo, ktera, ko je blizo nas prišla, je bila proti našemu parniku kot komar proti volu. Izpustila je čolnič, v kterem se je k nam pripeljal morski vodnik (lotse), da je peljal našo ladijo v Novi - Yorško luko. Tu je moral pripluti blizo nas parmk „Rhein", kteri je moral loviti malo ladijo, ker ji je veter nagajal, daje dobil tudi svojega vodnika, brez kterega pod kaznijo nobena ladija ne sme v Novi-York, ker vteguila bi se razbiti na skalah, ki so skrite v morji. Dne 20. avgusta popoldne moral je naš kapitau izročiti vodstvo ladije tistemu vodniku, in zvečer bilo je že videti več ladij, ktere z velikimi lučmi svetijo pot, in več svetilnikov. Ta večer smo se kmalo podali Bpat, ker vedeli smo, da bomo drugo jutro v Novem - Yorku in smo prej pospravili take reči, ktere je bilo ¡-kriti amerikanskim „šrangam", kakor Bmo tudi varno pozaprli vse,
Toda na spanje to noč še misliti ni bilo. j Spredaj morje polno ladij, kot polje pšenice;
Komaj je bila ura polnoči, pričeli so nekteri vstajati, in malo na to Cul sem vpiti Nemca nad Poljakom, Magjara nad čehom itd. Vse je bilo uavskriž. Kaj je bilo storiti, kot vstati in vmiti se! Letel sem ua krov gledat po zemlji, a bilo je vse temno, nekaj ljudi je bilo gori, kteri so željno gledali proti suhi zemlj ; ob polu sedmih b li so vsi zgoraj iu gledali uovi svet — Ameriko!
Po zajutrku ogledal je zdravnik vse popotnike, ni li kteri bolan. Bilo je vse zdravo. Ob devetih vstavila se je ladija sredi luke, spustila mačka, kajti čakati smo marali, da se je spravil „Rhein" v kraj, iu to je trpelo dolgo, tako da smo še ua naši ladiji kosili. Vročina pak je bila taka, da srno mislili, da bomo živi pečeni.
Naslonil sem se na ograjo ladije, pozabil sem pripekajočih solučnih žarkov iu gledal to deželo, v ktero sem prišel Brečo lovit. Spom-
kajti zadnjo noč na ladiji ni varno zarad „dol-¡nil sem se preljubih doma — in tukaj bom gih prstov", in šli smo spat.	j sam, čisto sam! A kaj sem videl z očmi?
tu vidiš majhne čolniče, kteri nosijo le enega človeka, šiniti memo velikega parnika, ondi velik čoln, naložen z lesom, počasno leze memo težkega jadralnika, sem ter tje pak švigajo krasni majhni parniki en in dva stropa visoki , kteri vozijo ljudi čez kanal za zabavo itd. To ti je zmes, da se niti popisati na da. In zadej to velikansko mesto! V sredi tega morja hiš videl sem na več krajih velikanske stebre, kteri bodo nosili most, ki bo zvezal mesto New-York z njega sosedom : lirooklyn-om. Po obrežji videti so najčudnejše stavbe, in na tej strani, kjer Be je naš parnik v drugo vstavil, bilo je vse na hlodeh na vodi zidano. Tu v sosedu New - Yo'rka, v mestu iloboken, kjer imajo ladije nemškega ,,Lloyda" svoje pristanišče, smo izstopili, poslovivši se od ladije, ktera nas je tako srečno pripeljala čez nevarno morje.
Do prihodnjega pisma mi zdravstvu) I Ves Tvoj
A. Obrez«,
niso hotele otrok Bvojih učiti jezika svojega, marveč vzgojevale so jih v tujem jeziku, v tujem duhu. In kako dolgo je trajalo, da je odpravljeno to zlo , in da je v čeških rodbinah zavladalo zopet življenje češko?!
če je pa pri narodnemu razvitku rodoljubje žensko tolike važnosti, ozreti se nam je treba po sredstvih, kako ga v nežnih srcih vzgojevati.
V prvi vrsti smemo tu imenovati vzgojo rodbinsko. Vzgoja mora imeti smer takov, da Be deklica uči že v zorni mladosti poznavati jezik in rojstno deželo. Ni mi volja trditi, da bi naj zarad tega zanemarjal se ali celo opuščal nauk v tujih jezikih, ne sme sezabranje-vati seznavanje b šegami in navadami tujih narodov; ker kolikor bolj je kdo izobražen, toliko vspešueje lehko tudi deluje.
Vendar ljubezen in skrb za domači jezik naj prevlada! Ne bi smeli kazati a ponosom na žene češke, ko bi tudi znale celo vrsto tujih jezikov, če bi bile pa koj v zadregi, ako bi jih vprašal kdo o plodovih literature češke.
Drugo glavno Bredstvo k širjenju zavesti narodne v ženah je čitanje dobrih knjig čeških, kterih, hvala Bogu, imamo obilo na izbiro. A tudi tukaj ne trdim, da bi morale čitati edino le čeBke knjige; narobe, z dobrim se je nam treba seznaniti, naj bode pisano v kterem jeziku koli. Toliko pa pač smem zahtevati, da knjiga češka v češki hiši ne sme biti zadnja In vendar še temu ni mnogo let, da je bila redka prikazen zapaziti v rokah naših žena češko knjigo, kajti spadalo je še ,,k dobremu tonu" segati po tujem, a zaničevati domače. ZboljŠale so se v tem obziru razmere v poslednjih desetletjih zdatno; hvala Bogu, da se je usmilil ženam in dekletom češkim domač jezik in da rade prebirajo o izvrstnih delih pisateljev domač h. Enako kaže tudi lepo število vas, zbranih družic, da iščete veBelja in hrane ondi, kjer jo mi z vami srčno radi delimo.
Delo duševnega vzbujenja pa pri nas še ni končano; zato jaz končam govor svoj z željo, da bi naše vrle žene in dekleta napredovale v marljivem delovanji k razcvetu in duševnemu napredku naroda našega; v polnem smislu postanejo naj to, kar naj bodo: ,,kras in dika naroda."
V anglcihi zbornici se Irci na vso moč ustavljajo nameravanemu izjemnemu stanju za Irsko.
Politični pregled.
V Ljubljani 28. januarija.
Avstrijske dežele V državnem %b»ru je zopet Greu ter enkrat Brečen dan imel, ter nemško-libe-ralnega poslanca rSakaa tako zdelal, da se je ta sam sebi smilil. Na očitanje, da on (Greuter) skoz okno ven govori, rekel je Greu-ter, da res skoz okno govori, pa ne zato, da bi Be prikupil svojim volilcem , kakor se mu je očitalo ; kajti on ima popolno zaupanje svojih volilcev, in ga s tem ne bo zgubil, ako bo 8koz okno ven govoril, ampak le potem, ako bi govoril — v svoj žep. Tudi je rekel Greuter , da on ne zna čez stopnice gori pasti, kakor Saks, ki je postal univerzitetui profesor, ker je glasoval za vojno postavo. Sploh je bil Greuterjev govor poln muhastih dovtipov ; na desni bo se kar za trebuhe držali od smeha, levičarji pa bo se v žnable grizli.
Vnanjc države. ASiihI so dobili v Aziji veliko zmago nad Tekinci. General Skobelev je z naskokom vzel sovražna utrjenja Geok-Tepe in Dengil-Tepe, sovražnike prepodil in jih mnogo pobil, Rusi so priplenili mnogo orožja in živeža. Moč Te-kincev je uničena.
Izvirni dopisi.
'Mi Dunaja, 27. jauuarija. (f Kardinal Kučker. — Prepir z mestnim odborom duuai skim. — Časnikarski kolek.) Kardinal in nad škof Kučker je danes ob '/a12- ur' Prt,d poludnem umrl. Zadnje dni je ležal v vedni nezavednosti, in gotovo bi bil že prej sklenil, ako bi ne bil imel tako trdne in čvrste postave. Pravijo, da je ravno danes že pet let, kar je bil imenovan za nadškofa dunajskega Kdaj da bode pogreb, se daneB še ne ve.
Stavbenim mojstrom, zlasti inženirju, ki je naredil načrt ali plan novega državnozbor-skega poslopja, hude preglavice dela povikšani prostor pred imenovano palačo. Naredil se je namreč tako strmo, da bi moral skoraj vsak fiakar ¡pripreči par konj, da bi s kočijo na kviško zdrdral. Vsled tega skuša napako popraviti ter je omenjeni prostor za 30 sežnjev raztegnil in strmino nekoliko znižal. Toda mestni očetje Be branijo državi prodati prostor, ki ga za razširjenje omenjene dovozilne višine potrebuje. Radovedni smo, kako se bo ta reč rešila, sicer pa bi bil moral inženir že precej po načrtu vedeti, da bode imenovani proBtor previsok, in naj bi ga bil že po prvotnem načrtu znižal za nekoliko čevljev.
Včeraj je zboroval odsek za odpravo ko-leka pri časnikih in koledarjih. Vlada je pri tej priliki uaznanila, da ta kolek znaša čez 800.000 gld. GKlun je na to naavetoval, naj ae opusti časnikarski kolek popolnoma, vlada pa naj si dotičuo avoto priskrbi a tem, da ae zopet vpelje primeren kolek za inserate ali naznanila. Listi, ki imajo veliko inseratov in od njih zdaten dobiček, bodo ta davek lahko plačevali, manjšim listom pa bode s tem tudi mnogo pomagano. Ako bi se to ne moglo zgoditi, naj se kolek opusti vsaj pri manjšh, ne vsaki dan izhajajočih listih , ter ohrani le pri velikih listih zlasti glavnih mest in sicer po razmeri njihove velikosti. Sklepa ni bilo za zdaj nobenega, samo dr. Fanderlik se je naprosil, da reč temeljito pretresa in o njej od seku atavi primerne nasvete.
Domače novice.
V Ljubljani, 29. januarja.
(Vodnikov dan) t j. v sredo 2. februarja napravi narodna čitalnica ljubljanska izborn: ples, pri kterem svirala bode voška godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Za čitalnične dni štvenike je vstop prost, po društvenikih vpeljani plačajo po 1 gld. vstopnine.
(Letno sporočilo Marijne bratovščine i Ljubljani) nam kaže, da ima to koristno društvo , kojega namen je, umrle ude spodobuo pokopati, revrie ude podpirati in umrlim udom pomagati z darovanjem sv. maš, zdaj že 1923 udov, ter 23.454 gl. premoženja. Od lan skega leta se je premoženje namnožilo za 1017 gold., število udov pa za 149. — Letnemu poročilu je dododau kratek zgodovinsk izpisek, iz kterega posnamemo, da je društvo že 123 let staro, ker se je ustanovilo že 1. 1758 na dan 2. februarja (o svečnici). Prvi predstojnik društva je bil č. gosp. Šimen Ta dej Reich, vikar sv. Miklavža cerkve. Sv. Bo-gurodn ca bila je že početkom izbraua kot pokroviteljica društvu; ker so bili poprej ve-činom služabniki gosposkih hiš vpisani kot udje, imenovala se je družba navadno „lakaj.
ska bratovščina". V novejšem času pa je pristopilo toliko drugopoBelnih udov, da to ime ni več ugajalo, zato se je pri občnem zboru I. 1857 slovesno izreklo in Bklenilo, da ae ima društvo odslej imenovati vedno le „Marijna bratovščina". — Slednjič naj bode še omenjeno, da bratovščina skrbi za lep pogreb vsakemu umrlemu udu, pare so lepo napravljene, z odrom in tronom, poleg mrliča gori funtne sveče, zvoni se s tremi zvonovi, in trije duhovni spremljajo mrliča. Za umrlega se berete precej po smrti dve av. maši, razun tega pa ša vsako leto 40 maš za vse žive in mrtve ude. Revni udje se letnine oproščajor hudo revni dobivajo še denarno podporo. Udom na deželi, ki so se ve da tudi deležni av. maš, pošlje se za pogreb 20 gld. Letni donesek pa znaša 50 kr., otroke pokoplje bratovščina zastonj, če sta oče in mati vpisana. Želeti je, da se ta bratovščina po vsi Sloveniji razširi, revnim družinam je pomagano, ker dobe zdatno podporo za pogreb, č. duhovščini pa tudi, ker bratovšč na stroške za pogreb točno izplačuje. Sedaini predstojnik društva je g. Regali, mestni odbornik. Jutri ob desetih je letošnji občni zbor na „rotovžu".
(„Vrtec",) časopis s poddbami o slovensko mladino, nastopil je z novim letom avojo enajsto leto. Prvi list, ki ga imamo pred seboj , prinesel je obilo gradiva za slovensko mladino; gradivo je tečno in izbrano, v lepi in gladki slovenščini, in obseza: Na božični večer (pesem); Božič odpisuje Najdihojci (otročja pesemca); Na sveti večer (povest); Noč na starega leta dan (povest); Tomkova knjiž ca (kratke povesti s podobo); Pri peči (povest); Ptičica v snegu; Pri studenci (pesem); Gazele ali antilope (prirodopisni sestavek b podobo); Drobtine, kratkočaanice, zabavne naloge, slov-atvone novice in rebu*. — Pri tako različnem in obširnem gradivu je pač „Vrtec" vaega priporočila vreden in čuditi se je le, da je še vedno tako malo razširjen med našo dobro slovensko mladino. Starši in prijatelji mladine naj bi ne zapustili „Vrtca", ker to je edini list, ki ga imamo v domačem slovatvu za našo učečo se mladino. Ako „Vrtec" usahne, ne smemo tako kmalu pričakovati, da ae kdw drugi tako težavnega in požrtvovalnega dela poprime. Podpirajmo torej to, kar imamo! — Skoraj vsaki dan slišimo tožbe, da nimamo za mladino primernega berila, a kdo bo pisal in zalagal knjige, ako se tako težko razpečajo! Res je, da je naš slovenski narod ubožen, ali vtčluac tudi vidimo, koliko denarja se potrati za malovredne igrače, ki otrokom nobene koristi ne donašajo. Starši in prijatelji mladine, Bežite rajše po „Vrtcu", s tem bote koristili slovenski mladini in poripirali tudi naše domače slovstvo. — „Vrtec' velja za vse leto, 2 gld. 60 kr; za pol leta 1 gld. 30 kr.
Zalivala.
Vsem znnnccin in prijateljem, zlasti eastitim in blagorodnim gg. profesorjem in vodji ccs. Ur. gimnazije, kakor tudi vsem dijakom in še posebno sošolcem za venec in toliko obilno skazano sočutje tor udeleževanje pogreba ranjcega
Janeza Jeriča
?
učenca II. gimnaz. razreda, sn najprisrčniše zahvaljujeta
.lan»1/ Jerič, oče. Jožef Jerič, stric. V Ljubljani 28. januarja 1881.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip llailerlap.
J. Hlaznifcovl uasicdnikl v Ljubljani.