SLOVENSKI ENDONIMI V DVOJEZIČNIH ZEMLJEPISNIH
IMENIH V ITALIJI, AVSTRIJI IN NA MADŽARSKEM
AVTORJA
dr. Matjaž Geršič
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana; matjaz.gersic@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0001-9640-6037
dr. Drago Perko
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana; drago.perko@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-2568-9268
DOI: https://doi.org/10.3986/GV94107
UDK: 91:81’373.21(450+436+439)
COBISS: 1.02
IZVLEČEK
Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem
Prispevek naslavlja rabo dvojezičnih zemljepisnih imen na območjih zunaj Slovenije, kjer živi avtohtona
slovenska manjšina. Ker ta imena še niso standardizirana skladno s priporočili Organizacije združenih
narodov, je njihova raba zelo otežena. Za njihovo standardizacijo so odgovorni standardizacijski organi
sosednjih držav Slovenije. Prispevek na podlagi pravnih dokumentov in uradnih seznamov predstavlja seznam
dvojezičnih imen naselij ali njihovih delov, za katere se priporoča raba tudi v slovenskem jeziku. V Italiji
je takih imen skoraj 300, v Avstriji pol manj, na Madžarskem pa sedem.
KLJUČNE BESEDE
geografija, imenoslovje, slovenski jezik, slovenska manjšina, zemljepisno ime, endonim, standardizacija
ABSTRACT
Slovenian endonyms in bilingual geographical names in Italy, Austria and Hungary
This article deals with the use of bilingual geographical names in areas outside Slovenia where a native
Slovenian minority lives. Because these names have not yet been standardized according to the recom-
mendations of the United Nations, their use is very difficult. The standardization bodies of Slovenia’s
neighboring countries are responsible for their standardization. Based on legal documents and official lists,
the article compiles a list of bilingual names of settlements or their parts, which are recommended for use
in Slovenian as well. There are almost three hundred such names in Italy, half that number in Austria,
and seven in Hungary.
KEY WORDS
geography, onomastics, Slovenian language, Slovenian minority, geographical name, endonym, standardization
Uredništvo je prispevek prejelo 11. novembra 2022.
135
Geografski vestnik 94-1, 2022, 135–162 Polemike
POLEMIKE
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 135
1 Uvod
Vprašanje manjšinskih jezikov oziroma dvojezičnosti je pogosto zapleteno politično vprašanje, ki
lahko vpliva na življenje običajnih ljudi, pa tudi na odnose med posameznimi državami. Tega se zave-
da tudi Organizacija združenih narodov, ki je reševanje vprašanja rabe dvojezičnih zemljepisnih imen
prepustila svojemu delovnemu organu, to je Skupini izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena
ali UNGEGN-u (United Nation Group of Experts on Geographical Names). UNGEGN je že na svoji drugi
konferenci leta 1972 v Londonu sprejel Resolucijo II/36 o problematiki manjšinskih jezikov, s katero
Organizacija združenih narodov (OZN) priporoča državam, da s predstavniki in govorci manjšinske-
ga jezika sprejmejo pravilni zapis za vsa zemljepisna imena v manjšinskem jeziku, jih standardizirajo
ter objavijo na uradnih zemljevidih in v državnih imenikih (Raper 1996). 
Za standardizacijo zemljepisnih imen po svetu (Perko, Jordan in Komac 2017; Kladnik, Geršič in
Perko 2020) so odgovorna tako imenovana standardizacijska nacionalna telesa (organi), ki skrbijo za
standardizacijo vseh zemljepisnih imen znotraj svoje države in sodelujejo s standardizacijskimi telesi
drugih držav pri standardizaciji dvojezičnih imen v teh državah. Tako Slovenija, kjer je standardiza-
cijsko telo Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen (KSZI) Vlade Republike Slovenije, standardizira
vsa zemljepisna imena v Sloveniji (Perko 2022; Perko, Geršič in Zorn 2023). Pri standardizaciji itali-
janskih in madžarskih zemljepisnih imen na dvojezičnih območjih v Sloveniji sodeluje z italijanskim
in madžarskim standardizacijskim telesom, hkrati pa lahko sodeluje z italijanskim, avstrijskim in mad-
žarskim standardizacijskim telesom pri standardizaciji slovenskih zemljepisnih imen v Italiji, Avstriji
in na Madžarskem.
Slovenija se torej z dvojezičnimi zemljepisnimi imeni srečuje na dva načina:
• prvič kot država, ki rešuje probleme dvojezičnih endonimov znotraj svojega ozemlja, in sicer na območ-
jih, kjer živijo člani italijanske in madžarske manjšine,
• drugič pa kot država, ki skuša sodelovati pri reševanju slovenskih endonimov zunaj svojega ozem-
lja, in sicer na območjih sosednjih držav, kjer živi slovenska narodna manjšina.
KSZI je skladno z več resolucijami OZN, ki spodbuja standardizacijska telesa držav, da v postop-
ku standardizacije pripravljajo zbirke in izdajajo sezname zemljepisnih imen oziroma imenike ali gazetirje
(Kladnik in Perko 2013; 2015b), do zdaj sodelovala pri pripravi štirih zbirk ter standardizaciji in izda-
ji dveh imenikov. To so zbirka imen držav (Kladnik in Perko 2007; 2013; 2015a; 2015b), zbirka imen
naselij (Gabrovec in Perko 1996; 1997; Perko in Geršič 2021), zbirka slovenskih eksonimov (Kladnik
s sodelavci 2013; Kladnik in Geršič 2014; Perko in Kladnik 2017; 2019), Zgoščeni imenik zemljepis-
nih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu Slovenije 1 : 1.000.000 in (Perko 2001)
in Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000 (Furlan
s sodelavci 2008).
Na obeh uradnih imenikih je KSZI standardiziral vsa zemljepisna imena znotraj Slovenije, tudi slo-
vensko-italijanske in slovensko-madžarske dvojezične endonime (na primer Koper/Capodistria ali
Lendava/Lendva), zunaj Slovenije pa samo slovenske eksonime (na primer Aquileia/Oglej v Italiji ali
Rijeka/Reka na Hrvaškem), slovenske endonime (na primer Tarvisio/Trbiž v Italiji ali Villach/Beljak
v Avstriji) pa samo zapisala, saj je njihova standardizacija v pristojnosti standardizacijskih teles sosed-
njih držav.
V sosednje države sega tudi Register zemljepisnih imen ali REZI, ki je največja zbirka zemljepisnih
imen v Sloveniji z več kot 200.000 zapisi in vsebuje zemljepisna imena z državnih zemljevidov v meri-
lih: 1 : 1.000.000, 1 : 250.000, 1 : 25.000 in 1 : 5000 (oziroma 1 : 10.000 za redko poseljena območja).
Od 213.849 zapisov zemljepisnih imen, kolikor jih je bilo v zbirki REZI na začetku leta 2022, jih
je 191.230 ali 89,4% v Sloveniji, 4158 ali 1,9% v Italiji, 5507 ali 2,6% v Avstriji, 445 ali 0,2% na Madžarskem
in 12.509 ali 5,9 % na Hrvaškem, glede na jezik pa 193.571 ali 90,5 % v slovenščini, 3241 ali 1,5 % v ita-
lijanščini, 3867 ali 1,8 % v nemščini, 805 ali 0,4 % v madžarščini in 12.365 ali 5,8 % v hrvaščini. Glede
na avtohtonost je 213.424 ali 99,8 % endonimov in 425 ali 0,2 % eksonimov (Perko, Tičar in Geršič 2022).
136
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 136
137
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
Znotraj Slovenije je na vseh merilih 1255 zapisov endonimov v italijanskem ali madžarskem jezi-
ku, zunaj Slovenije pa 3396 zapisov endonimov in eksonimov v slovenskem jeziku: 1619 v Italiji (1496
endonimov in 123 eksonimov, 1640 v Avstriji (1444 endonimov in 196 eksonimov), 93 na Madžarskem
(25 endonimov in 68 eksonimov) in 44 na Hrvaškem (6 endonimov in 38 eksonimov). Dejansko je šte-
vilo endonimov in eksonimov manjše, saj se nekateri zapisi ponavljajo na različnih merilih.
Na ravni merila 1 : 5000 je v Avstriji 94 zapisov slovenskih imen, na Hrvaškem 15, na Madžarskem
38 in v Italiji 65, skupaj 212, na ravni merila 1 : 25.000 v Avstriji 1033, na Hrvaškem 5, na Madžarskem
26 in v Italiji 1279, skupaj 2343 zapisov, na ravni merila 1 : 250.000 v Avstriji 439, na Hrvaškem 15,
na Madžarskem 23 in v Italiji 235, skupaj 712 zapisov, na ravni merila 1 : 1.000.000 pa je v Avstriji 74
zapisov slovenskih imen, na Hrvaškem 9, na Madžarskem 6 in v Italiji 40, skupaj 129 (Perko, Tičar in
Geršič 2022).
Predstavljeni imeniki in zbirke so torej pomembni slovenski državni dokumenti tudi za slovenske
endonime v zamejstvu in strokovna podlaga za njihovo standardizacijo.
2 Način dela
Naselitveni prostor Slovencev je bil v preteklosti nekajkrat večji kot danes, zaradi zgodovinskih in
političnih razlogov pa del slovenskega prebivalstva živi zunaj meja slovenske države. Pomembno vlogo
kot braniku slovenstva v zamejstvu imajo tudi zemljepisna imena. V njihovi rabi se zrcali jezikovna
pripadnost matičnemu narodu in boj proti asimilaciji. Žal je njihova obravnava dokaj skromna, siste-
matičnih študij pa skorajda ni.
V prispevku obravnavamo s Slovenci poseljena območja v sosednjih državah (slika 1) in objavlja-
mo sezname dvojezičnih ali večjezičnih imen naselij na teh območjih, ki so nastali na podlagi uradnih
dokumentov. Priprava takšnih imenikov tudi za zemljepisna imena zunaj Slovenije je pomembna nalo-
ga slovenskih jezikoslovcev in zemljepiscev, takšno gradivo pa je v pomoč strokovni in laični javnosti
in primerna podlaga za standardizacijo obeh jezikovnih različic dvojezičnih imen, v našem primeru
italijansko-slovenskih, nemško-slovenskih in madžarsko-slovenskih. V Sloveniji postopek standardi-
zacije slovensko-italijanskih in slovensko-madžarskih zemljepisnih imen že poteka.
Danes Slovenci kot avtohtona narodna skupnost živijo v vseh štirih sosednjih državah in vse jim
nudijo določeno stopnjo pravnega varstva, vendar pa se njegov obseg in udejanjanje med njimi razli-
kujeta. Pri vprašanju rabe zemljepisnih imen sta pomembna tudi zgodovinski in jezikovni vidik. Do
osamosvojitve Slovenije Slovenci na Hrvaškem niso imeli statusa manjšine, njihova poselitev je močno
razpršena, zaradi jezikovne sorodnosti s Hrvati pa so močno asimilirani in v praksi svojih manjšin-
skih pravic skoraj ne udejanjajo, zato v  prispevku slovenskih zemljepisnih imen na Hrvaškem ne
obravnavamo. Treba je še opozoriti, da slovenske oblike imen nekaterih naselij, na primer Pulj za Pulo,
Reka za Rijeko, Karlovec za Karlovac ali Sisek za Sisak nimajo statusa manjšinskih imen, saj niso slo-
venski endonimi, ampak so slovenski eksonimi (Perko in Kladnik 2019).
Obravnavamo torej imenoslovje v slovenskem zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, torej
slovenske endonime, omejujemo pa se samo na ojkonime, predvsem imena naselij in deloma njiho-
vih delov. Za vsako območje najprej predstavimo nekaj splošnih značilnosti, nato dosedanjo obravnavo
sorodne tematike, na koncu pa na podlagi pravnih dokumentov dodajamo sezname poimenovanj nase-
lij, ki so uradno dvojezična.
Deloma smo si pomagali s slovenskimi zbirkami in imeniki zemljepisnih imen, predstavljenimi
v uvodnem poglavju, ki segajo tudi na območje slovenskih sosed, deloma pa z drugimi dokumenti in
ostalim imenoslovnim gradivom, ki so nam ga pomagali zbirati naši konzularni predstavniki v Italiji
in na Madžarskem ter nekateri drugi strokovnjaki s tega področja. Navedeni so v zahvali članka. 
Slika 1: Območja avtohtone poselitve Slovencev v zamejstvu. p str. 138
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 137
138
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
Tr
ie
st
e/
Tr
st
Kr
ka
Ta
rv
isi
o/
Tr
bi
ž
Pi
ra
n
V
ill
ac
h/
Be
lja
k
Le
nd
av
a
Sa
va
K
ra
nj
N
ov
a 
G
or
ic
a
G
or
iz
ia
/G
or
ic
a
K
op
er
Sa
vi
nj
a
Bl
ei
bu
rg
/P
lib
er
k
K
la
ge
nf
ur
t a
m
 W
ör
th
er
se
e/
C
el
ov
ec
Sz
en
tg
ot
th
ár
d/
M
on
oš
te
r
C
el
je
M
ur
a
Dr
av
a
M
ar
ib
or
M
ur
sk
a
So
bo
ta
Ko
lp
a
Je
se
ni
ce
Lj
ub
lja
na
N
ov
o 
m
es
to
Ba
d 
Ra
dk
er
sb
ur
g/
Ra
dg
on
a
Iz
ol
a
So
ča
©
 Z
RC
 S
A
ZU
G
eo
gr
af
sk
i i
nš
tit
ut
 A
nt
on
a 
M
el
ik
a
0
10
20
30
km
Po
se
lit
ve
no
 o
bm
oč
je
sl
ov
en
sk
e 
m
an
jš
in
e
v 
Ita
lij
i
v A
vs
tr
iji
na
 M
ad
ža
rs
ke
m
na
 H
rv
aš
ke
m
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 138
139
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
3 Slovenski ojkonimi v Italiji
Slovenci so v Italiji avtohtona narodna skupnost. Živijo v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski kra-
jini na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Na Videmskem (z izjemo Kanalske doline), torej v Benečiji
in Reziji, so Slovenci del Italije postali leta 1866, na Goriškem, Tržaškem in Kanalski dolini pa po koncu
prve svetovne vojne in tako je ostalo tudi po drugi svetovni vojni. Pravno varstvo Slovencev v Italiji
zagotavlja 6. člen ustave iz leta 1948, Zakon o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji iz leta 1999, Zakon
o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji, tudi Zaščitni zakon za Slovence v Italiji iz leta 2001, in
nekateri drugi zakonski akti (Slovenci v Italiji 2021). Ključen pri rabi slovenskih zemljepisnih imen je
že omenjeni zakon iz leta 2001. V 10. členu z naslovom Javni napisi in toponimi navaja: »Z odlokom
predsednika deželnega odbora in na osnovi predloga Odbora ter po mnenju pristojnih ustanov se na osno-
vi seznama, ki ga predvideva 4. člen, določijo občine in deli občin ter kraji in ustanove, v katerih je ob
italijanskem predvidena raba slovenskega jezika na napisih javnih uradov, na uradnih papirjih in na splo-
šno na vseh javnih napisih kot tudi na praporih. Ta določila se uveljavljajo tudi pri toponomastičnih napisih
in pri cestnih oznakah …« (Zaščitni zakon za … 2001).
Zemljepisna imena na slovenskem etničnem ozemlju zdajšnje Italije je v več delih obravnaval Pavle
Merkú (Merkú 2002), posvečal pa se je predvsem krajevnim imenom (na primer v delih Pisava in raba
slovenskih krajevnih imen (Merkú 1970), Krajevno imenoslovje na Tržaškem (Merkú 1991)), mesto-
ma pa tudi ostalim zemljepisnim imenom (Prispevek k mikrotoponomastiki tržaške okolice (Merkú
1992)). Vlado Klemše je preučeval krajevna, ledinska in vodna imena v Števerjanu (Klemše 1993), slo-
venska krajevna in ledinska imena v Furlaniji in Karniji (Klemše 1986), krajevna imena na Doberdobskem
krasu (Klemše 2008), kjer je že prej raziskal tudi ledinska (Klemše 1988) in vodna imena (Klemše 2007).
Številna spoznanja s področja krajevnih in drugih imen so zbrana tudi v dveh knjigah Krajevnega lek-
sikona Slovencev v Italiji (Bufon in Kalc 1990; Rupel 1995).
Slika 2: Dvojezični napis v Italiji.
PR
IM
O
Ž 
PI
PA
N
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 139
Uradno je torej določen seznam občin (skupaj 32), kjer se izvaja manjšinski zakon, v dveh obči-
nah pa so v odredbi omenjena le posamezna naselja (Decreto … 2007). Občine po pokrajinah navajamo
v preglednici 1 (stolpec 2). Kljub nekaterim publiciranim delom, pa celostnega seznama uradnih kra-
jevnih dvojezičnih imen v Italiji nismo uspeli najti. Najboljši približek je spletišče, na katerem so zbrani
številni statistični podatki (Medmrežje 1). Znotraj tega sistema je mogoče najti tipizacijo naselij in občin,
med drugim tudi glede na pripadnost manjšine. Seznam je sicer pomanjkljiv, saj navaja, da je s slo-
vensko manjšino poseljenih 25 občin, v vsaki občini pa so navedena tudi naselja. Slovenskih imenskih
različic za ta naselja v omenjenem seznamu večinoma ni navedenih. Poiskali smo jih v drugih virih in
jih predstavljamo v preglednici 1. Ta seznam ne vsebuje številnih zaselkov, mestnih četrti in drugih delov
naselij, poimenovanih s slovenskimi imeni (slika 2).
Preglednica 1: Seznam imen naselij v dvojezičnih občinah v Italiji (*slovenska imenska različica v raz-
položljivih virih ni bila identificirana; **odredba o dvojezičnosti velja le za določena naselja znotraj
občine, v seznamu pa so navedena vsa, ki jih omenja statistični portal; ***naselje znotraj občine, za
katerega velja odredba o dvojezičnosti).
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Provincia di Gorizia/ Cormons/ Angoris *
Goriška pokrajina Krmin Borgnano Borjan
Brazzano Bračan
Cormons Krmin
Giassico Jasih
Doberdò del Lago/ Devetachi Devetaki
Doberdob Doberdo del Lago Doberdob
Jamiano Jamlje
Marcottini Poljane
Visintini Vižintini
Gorizia/ Gorizia Gorica
Gorica
Monfalcone/ Archi *
Tržič Aris Darež
Crosera *
Lisert *
Marina Julia *
Marina Nova *
Monfalcone Tržič
Panzano Pancan
Pietrarossa *
Rocca *
San Polo *
Schiavetti *
140
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 140
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Ronchi dei Legionari/ Cave di Selz *
Ronke Soleschiano Soleščan
Ronchi dei Legionari Ronke
Vermegliano Romjan
San Floriano del Collio/ Bucuie Bukovje
Števerjan Giasbana Jazbine
San Floriano del Collio Števerjan
Savogna d’Isonzo/ Gabria Gabrje
Sovodnje ob Soči Peci Peč
Rupa Rupa
San Michele del Carso Vrh
Savogna d’Isonzo Sovodnje
Sagrado/ Peteano Petovlje
Zagraj Poggio Terza Armata Zdravščine
Sagrado Zagraj
San Martino del Carso Martinščina
Provincia di Trieste/ Duino-Aurisina/ Aurisina Nabrežina
Tržaška pokrajina Devin-Nabrežina Ceroglie Cerovlje
Duino Devin
Malchina Mavhinje
Medeazza Medja vas
Precenico Prečnik
Prepotto Praprot
San Giovanni di Duino Štivan
San Pelagio Šempolaj
Santa Croce Križ
Sistiana Sesljan
Slivia Slivno
Ternova Piccola Trnovca
Villaggio del Pescatore Ribniško naselje
Visogliano Vižovlje
Monrupino/ Fernetti Fernetiči
Repentabor Rupingrande Repen
Zolla Col
141
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 141
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Muggia/ Milje Muggia Milje
San Dorligo della Valle/ Bagnoli della Rosandra Boljunec
Dolina Bottazzo Botač
Caresana Mačkolje
Crociata di Prebenico Prebeneg
Domio Domjo
Draga Sant’Elia Draga
Francovez Frankovec
Grozzana Gročana
Lacotisce Lakotišče
Log - Mattonaia Log - Krmenka
Pesek Pesek
Prebenico Prebeneg
San Antonio in Bosco Boršt
San Dorligo della Valle Dolina
San Giuseppe della Chiusa Ricmanje
San Lorenzo Jezero
Sgonico/ Borgo Grotta Gigante Briščiki
Zgonik Bristie Brišče
Campo Sacro Božje Polje
Colludrozza Koludrovica
Devincina Devinščina
Gabrovizza Gabrovec
Rupinpiccolo Repnič
Sagrado di Sgonico Zagradec
Sales Salež
Samatorza Samatorca
Sgonico Zgonik
Stazione Prosecco Proseška postaja
Trieste/ Trieste Trst
Trst
Provincia di Udine/ Attimis/ Attimis Ahten
Videmska pokrajina Ahten Forame Malina
Porzus Porčinj
Racchiuso Rekluž
Subit Subid
142
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 142
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Cividale del Friuli/ Cividale del Friuli Čedad
Čedad Fornalis *
Gagliano *
Purgessimo *
Sanguarzo Šenčur
Spessa *
Drenchia/ Clabuzzaro Brieg
Dreka Crai Kraj
Cras Kras
Drenchia Inferiore Dolenja Dreka
Drenchia Superiore Gorenja Dreka
Lase Laze
Malinsche Malinske
Obenetto Dubenije
Obranche Obranke
Oznebrida Ocnebardo
Paciuch Pačuh
Peternel Peternel
Prapotnizza Praponca
San Volfango Svet Štuoblank
Trinco Trinko
Trusgne Trušnje
Zavart Zavart
Zuodar Cuoder
Faedis/ Campeglio Čampelj
Fojda** Canebola*** Čanebola (Čenebola)
Clap*** Podrata
Costalunga*** Vile
Costapiana*** Ravan
Gradischiutta*** Podvila
Pedrosa*** Pedroža
Raschiacco Raščak
Ronchis *
Valle*** Pod Cerkvo
143
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 143
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Grimacco/ Arbida Arbida
Grmek ali Garmak Brida Inferiore Dolenje Bardo
Brida Superiore Gorenje Bardo
Canalaz Kanalac
Clodig Hlodič
Costne Hostne
Dolina Vodopivac
Grimacco Grmek ali Garmak
Grimacco Inferiore Mali Garmak
Grimacco Superiore Veliki Garmak
Liessa Liesa
Lombai Lombaj
Plataz Platac
Podlach Podlak
Rucchin Zaločilo
Scale Skale
Seuza Seucè
Slapovicco Slapovik
Sverinaz Zverinac
Topolò Topolove
Lusevera/ Cesariis Podbardo
Bardo ali Brdo Micottis Sedlišča
Musi Mužac
Pers Brég
Pradielis Ter
Vedronza Njivica
Villanova Zavarh
Malborghetto-Valbruna/ Bagni di Lusnizza Lužnice
Naborjet-Ovčja vas Cucco Kuk
Malborghetto Naborjet
Santa Caterina Šenkatrija
Ugovizza Ukve
Valbruna Ovčja vas
144
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 144
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Nimis/ Cergneu*** Černjeja
Neme** Monteprato Karnica
Nimis Neme
Ramandolo *
Torlano *
Vallemontana *
Prepotto/ Albana Ibana
Praprotno Castelmonte Stara Gora
Cialla Čela
Craoretto Kravorajda
Oborza Obuorča
Podresca Podarskije
Erbezzo; Arbeč
Mersino *
Montefosca Čarni Varh
Pegliano Ofijan
Pulfero Podbuniesac
Rodda *
Spignon; Varh
Tarcetta Tarčet
Pulfero/ Erbezzo Arbeč
Podbonesec Mersino Alto *
Mersino Basso *
Montefosca Čarni Varh
Pegliano *
Pulfero Podbonesec
Rodda Alta *
Rodda Bassa *
Spignon Varh
Tarcetta Tarčet
Resia/ Gniva Njiva
Rezija Oseacco Osojani
Prato di Resia Ravanca
San Giorgio Bela
Stolvizza Solbica
Uccea Učja
145
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 145
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
San Leonardo/ Altana Utana
Podutana, Camugna Kamunja
tudi Svet Lienart Cemur Cemur
ali Šentlenart Cernizza Carnica
Cisgne Cišnje
Clastra Hlastra
Cosizza Kosca
Cravero Kravar
Crostù Hrastovije
Dolegna Dolenjane
Grobbia Grobje
Iainich Jagnjed
Iesizza Jesicje
Iessegna Jesenje
Merso di Sopra Gorenja Miersa
Merso di Sotto Dolenja Miersa
Osgnetto Ošnije
Ovizza Ovica
Picig Picic
Picon Pikon
Podcravero Podkravar
San Leonardo Podutana
Postacco Puostak
Precot Prehod
Scrutto Škrutove
Seuza Seucè
Ussivizza Ušiuca
Zabrida Zabardo
Zamir Zamier
San Pietro al Natisone/ Azzida Ažla
Špeter Slovenov Clenia Klenje
Ponteacco Petjag
San Pietro al Natisone Špeter Slovenov
Vernassino Gorenj Barnas
Vernasso Dolenj Barnas
146
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 146
147
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Savogna/ Barza Barca
Sovodnje Blasin Blažin
Brizza di Sopra Gorenje Barca
Brizza di Sotto Dolenje Barca
Cepletischis Čeplešišče
Crisnaro Kranjac
Dus Duš
Fletta Fleta
Franz Franci
Gabrovizza Gabruca
Iellina Jelina
Ieronizza Jeronišče
Losaz Ložac
Masseris Mašera
Montemaggiore Matajur
Pechinie di Sopra Gorenje Pečnije
Pechinie di Sotto Dolenje Pečnije
Podar Podorieh
Polava *
Savogna Sauodnja
Stefenig Stiefinči
Stermizza Starmica
Tercimonte Tarčmun
Stregna/ Baiar Bajar
Srednje Cernetig Černeče
Clinaz Klinac
Cobilza Kobilca
Dughe Duge
Gnidovizza Gnjiduca
Melina Malina
Oblizza Oblica
Podgora Podgora
Polizza Polica
Ponte Clinaz Klinški Malin
Postregna Podsriednje
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 147
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Presserie Preserje
Raune Raune
Saligoi Šalguje
Stregna Sriednje
Tribil Inferiore Dolenji Tarbij
Tribil Superiore Gorenji Tarbij
Urataca *
Varch Varh
Zamir Zamir
Taipana/ Cornappo Karnahta
Tipana Debellis Debéleš
Monteaperta Viškorša
Montemaggiore Brezje 
Platischis Plestišča
Prossenicco Prosnid
Tarvisio/ Camporosso Zabnice
Trbiž Cave del Predil Rabelj
Coccau Kokova
Fusine Bela Peč/Fužine
Tarviso Trbiž
Torreano/ Canalutto Skrile
Tavorjana Costa Podgrad
Laurini Brajda
Masarolis Mažerole
Montina *
Prestento Prestint
Reant Derjan
Ronchis Ronke
Tamoris Tamore
Togliano Toljan
Razlika med spletnim seznamom (Medmrežje 1) in seznamom občin v Odredbi (Decreto … 2007)
sta občini Dolenje v Brdih (Dolegna del Collio) v Goriški pokrajini in Kluže (Chiusaforte) v Videmski
pokrajini. Dvojezična imena naselij v omenjenih občinah navajamo v preglednici 2.
Poleg omenjene razlike med seznamoma je smiselno omeniti tudi nejasno opredelitev pojma
naselje ter nekatere pojme, kot sta frazioni in località. Iz seznama (preglednica 1) je torej razvidno,
148
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 148
znotraj katerih italijanskih občin in naselij je zakonsko določena raba dvojezičnih imen, težava
pa je, ker ta imena niso nikjer uradno zapisana, v nekaterih primerih pa slovenskih imen morda
sploh ni. 
4 Slovenski ojkonimi v Avstriji
V času Avstro-Ogrske je imela slovenščina na Koroškem status deželnega jezika, zato so bili
v južnem delu dežele tudi javni napisi dvojezični (Vouk 2019). Leta 1920 je zunaj meja matične-
ga naroda ostalo tudi ozemlje na severu slovenskega etničnega prostora, v Republiki Avstriji. Ob
tem so bili dvojezični napisi odstranjeni (Vouk 2019). Z imenoslovjem tega prostora se dolgo ni
nihče sistematično ukvarjal. Izstopajo raziskave ledinskih in hišnih imen, ki jih je v preteklosti opra-
vil Bertrand Kotnik, zdaj pa je na tem področju najbolj aktivna Martina Piko-Rustia (na primer
Piko-Rustia 2010; 2013). Temeljni prispevek o  slovenskih zemljepisnih imenih na avstrijskem
Koroškem je pripravil Pavel Zdovc (1983), nekoliko obširnejšo razpravo, ki obravnava tudi slovenska
zemljepisna imena na Koroškem (Koroška – slovenska in nemška imena) pa jezikoslovec Heinz Dieter
Pohl (2000).
Pravno podlago za uradno rabo slovenskih krajevnih imen v Avstriji zagotavlja Avstrijska državna
pogodba iz leta 1955, ki ima ustavnopravni značaj. 3. odstavek 7. člena z naslovom Pravice slovenske
in hrvaške manjšine pravi: »V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s sloven-
skim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno
nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrva-
ščini kot v nemščini…«. Dejstvo pa je, da 7. člen Avstrijske državne pogodbe Avstrija ni dosledno izpolnila,
kar ostaja eden izmed mednarodnopravnih problemov med državama (Škrk in Bohte 1997). Simbol
149
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
Preglednica 2: Seznam dvojezičnih imen naselij v občinah Dolenje v Brdih in Kluže (*slovenska imenska
različica v razpoložljivih virih ni bila identificirana).
pokrajina občina naselje ali del naselja
italijansko ime slovensko ime
Provincia di Gorizia/ Dolegna del Collio/ Dolegna del Collio Dolenje
Goriška pokrajina Dolenje v Brdih Lonzano Lože
Mernico Mirnik
Restoccina Raztočno
Ruttars Rutarji
Scriò Škrljevo
Trussio *
Vencò Jenkovo
Provincia di Udine/ Dolegna del Collio/ Chiusaforte Kluže
Videmska pokrajina Dolenje v Brdih Piani di Là *
Raccolana Reklanica
Roveredo *
Saletto Salet
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 149
neizpolnjevanja tega člena se kaže predvsem v tablah, ki označujejo imena posameznih naselij in bi
skladno z Avstrijsko državno pogodbo morala biti zapisana v obeh jezikih. Spor okoli tega se je začel
leta 1970, ob 50-letnici koroškega plebiscita, ko so Slovenci od avstrijske vlade zahtevali dosledno izpol-
njevanje mednarodne pogodbe. Temu so ostro nasprotovali skrajni nacionalisti. Spor se je stopnjeval
do te mere, da so predstavniki slovenske manjšine na nekatere krajevne table s spreji dopisali sloven-
ska imena, nacionalisti pa so se znesli nad partizanskimi spomeniki. Leta 1971 je vlada kanclerja Bruna
Kreiskyja sklenila, da bo postavila dvojezične table v vseh naseljih, kjer na podlagi ljudskega štetja iz
leta 1961 delež Slovencev dosega vsaj 20 % prebivalstva. To je pomenilo 205 krajev v 36 občinah. Prve
table so bile postavljene 20. in 21. septembra 1972 in že prvo noč so bile nekatere uničene. Sledile so
tudi grožnje z bombnimi napadi na deželno vlado in podobno. V avstrijskih medijih je spor dobil ime
Ortstafelsturm, kar bi v prostem prevodu pomenilo ‘vihar glede krajevnih tabel’ (Korschil in Simmler
2005). Dejstvo je, da se omenjeni člen v popolnosti ni udejanjil do današnjih dni. Od leta 1972 dalje
se spori glede dvojezičnih tabel vsake toliko časa stopnjujejo, pogosto odvisno od politične orientaci-
je koroških deželnih glavarjev. 
Do pomembnejšega premika je prišlo leta 2011, ko so predstavniki avstrijske zvezne vlade, dežel-
ne vlade avstrijske Koroške in treh organizacij koroških Slovencev v  Celovcu dosegli dogovor
o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskem Koroškem.
Preglednica 3: Seznam 164 imen naselij z dvojezičnimi tablami v Avstriji.
okrožje občina naselje
nemško ime slovensko ime
Hermagor/ Hermagor-Pressegger See/ Dellach Dole
Šmohor Šmohor Preseško jezero Potschach Potoče
Klagenfurt Land/ Ebenthal/ Kossiach Kozje
Celovec podeželje Žrelec Kreuth Rute
Lipitzach Lipice
Radsberg Radiše
Schwarz Dvorec
Tutzach Tuce
Werouzach Verovce
Feistritz im Rosental/ Hundsdorf Psinja ves
Bistrica v Rožu St. Johann im Rosental Šentjanž v Rožu
Ferlach/ Bodental Poden
Borovlje Loibltal Brodi
Strugarjach Strugarje
Tratten Trata
Waidisch Bajdiše
Windisch Bleiberg Slovenji Plajberg
Köttmannsdorf/ Neusass Vesava
Kotmara vas Plöschenberg Plešivec
150
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 150
okrožje občina naselje
nemško ime slovensko ime
Ludmannsdorf/ Bach Potok
Bilčovs Edling Kajzaze
Fellersdorf Bilnjovs
Franzendorf Branča vas
Grosskleinberg Mala gora
Ludmannsdorf Bilčovs
Lukowitz Koviče
Moschenitzen Moščenica
Muschkau Muškava
Niederdörfl Spodnja vesca
Oberdörfl Zgornja vesca
Pugrad Podgrad
Rupertiberg Na Gori
Selkach Želuče
Strein Stranje
Wellersdorf Velinja vas
Zedras Sodraževa
Schiefling am See/ Techelweg Holbiče
Škofiče
St. Margarethen im Rosental/ Trieblach Treblje
Šmarjeta v Rožu
Zell/ Zell-Freibach Sele-Borovnica
Sele Zell-Homölisch Sele-Homeliše
Zell-Koschuta Sele-Košuta
Zell-Mitterwinkel Sele-Srednji Kot
Zell-Oberwinkel Sele-Zvrhnji Kot
Zell-Pfarre Sele-Fara
Zell-Schaida Sele-Šajda
Villach Land/ Arnoldstein/ Hart Ločilo
Beljak podeželje Podklošter
Finkenstein/ Goritschach Goriče
Bekštanj Oberferlach Zgornje Borovlje
Petschnitzen Pečnica
Sigmontitsch Zmotiče
Susalitsch Žužalče
Unterferlach Spodnje Borovlje
Untergreuth Spodnje Rute
151
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 151
okrožje občina naselje
nemško ime slovensko ime
Hohenthurn/ Achomitz Zahomec
Straja vas
Rosegg/ Frög Breg
Rožek Raun Ravne
St. Jakob im Rosental/ Friessnitz Breznica
Šentjakob v Rožu Greuth Rute
Kanin Hodnina
Lessach Leše
Maria Elend Podgorje
Mühlbach Reka
Srajach Sreje
St. Jakob im Rosental Šentjakob v Rožu
St. Peter Šentpeter
Tösching Tešinja
Velden am Wörthersee/ Pulpitsch Polpače
Vrba ob Vrbskem jezeru Treffen Trebinja
Völkermarkt/ Bleiburg/ Aich Dob
Velikovec Pliberk Bleiburg Pliberk
Dobrowa Dobrova
Draurain Breg
Ebersdorf Drveša vas
Einerdorf Nonča vas
Kömmel Komelj
Kömmlgupf Vrh
Loibach Libuče
Moos Blato
Replach Replje
Rinkenberg Vogrče
Rinkolach Rinkole
Ruttach Rute
Schilterndorf Cirkovce
St. Georgen Šentjur
St. Margarethen Šmarjeta
Wiederndorf Vidra vas
Woroujach Borovje
152
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 152
okrožje občina naselje
nemško ime slovensko ime
Eberndorf/ Buchbrunn Bukovje
Dobrla vas Eberndorf Dobrla vas
Edling Kazaze
Gablern Lovanke
Gösselsdorf Goselna ves
Hof Dvor
Mökriach Mokrije
Eisenkappel-Vellach/ Bad Eisenkappel Železna Kapla
Železna Kapla-Bela Blasnitzen Plaznica
Ebriach Obirsko
Koprein-Petzen Pod Peco
Koprein-Sonnseite Koprivna
Leppen Lepena
Lobnig Lobnik
Rechberg Reberca
Remschenig Remšenik
Trögern Korte
Unterort j Podkra
Vellach Bela
Weissenbach Bela
Zauchen Suha
Feistritz ob Bleiburg/ Dolinischitschach Dolinčiče
Bistrica nad Pliberkom Feistritz ob Bleiburg Bistrica nad Pliberkom
Gonowetz Konoveče
Hinterlibitsch Suha
Hof Dvor
Lettenstätten Letina
Penk Ponikva
Pirkdorf Breška vas
Ruttach-Schmelz Rute
St. Michael ob Bleiburg Šmihel nad Pliberkom
Tscherberg Črgoviče
Unterlibitsch Podlibič
Unterort Podkraj
Winkel Kot
153
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 153
okrožje občina naselje
nemško ime slovensko ime
Gallizien/ Drabunaschach Drabunaže
Galicija Enzelsdorf Encelna vas
Freibach Borovnica
Globasnitz/ Globasnitz Globasnica
Klobasnica Jaunstein Podjuna
Kleindorf Mala vas
Podrain Podroje
Slovenjach Slovenje
St. Stefan Šteben
Traundorf Strpna vas
Tschepitschach Čepiče
Unterbergen Podgora
Wackendorf Večna vas
Neuhaus/ Graditschach Gradiče
Suha Hart Breg
Heiligenstadt Sveto mesto
Kogelnikberg Kogelska Gora
Oberdorf Gornja vas
Schwabegg Žvabek
Unterdorf Dolnja vas
Sittersdorf/ Goritschach Goriče
Žitara vas Kleinzapfen Malčape
Kristendorf Kršna vas
Müllnern Mlinče
Obernarrach Zgornje Vinare
Pogerschitzen Pogerče
Rückersdorf Rikarja vas
Sagerberg Zagorje
Sittersdorf Žitara vas
Sonegg Ženek
Tichoja Tihoja
St. Kanzian/ Grabelsdorf Grabalja vas
Škocjan Horzach I Horce I
Horzach II Horce II
Lauchenholz Gluhi les
154
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 154
okrožje občina naselje
nemško ime slovensko ime
Mökriach Mokrije
Nageltschach Nagelče
Obersammelsdorf Žamanje
St. Primus Šentprimož
St. Veit im Jauntal Šentvid v Podjuni
Unternarrach Spodnje Vinare
Vesielach Vesele
Po preteku desetih let od dogovorjenega kompromisnega predloga je postavljenih 171 dvojezičnih
tabel. Torej 7 več od dogovorjenih, kar spada v kvoto tako imenovane lastne iniciative, kar pomeni, da
lahko občine dvojezične napise postavijo tudi v tistih krajih, ki sicer niso eksplicitno omenjeni v dogo-
voru iz leta 2011, če se tako odloči večina občinskih svetnic in svetnikov ter občinskih svet o tem sprejme
ustrezen sklep.
Oktobra 2021 so postavili dvojezična napisa še za naselji Sveče in Mače v občini Bistrica v Rožu
(Kraja … 2021), leta 2022 pa še 12 napisov v občini Šentjakob v Rožu, kjer so tako vsa naselja znotraj
občine označena z dvojezičnimi krajevnimi napisi (Trampusch 2022).
Odvetnik Rudi Vouk, vnet zagovornih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, pa oce-
njuje, da bi moralo biti skladno z ustavno odločbo iz leta 2001 označenih okrog 350 krajev. Kljub pregovorno
155
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
Slika 3: Na smerokazu je slovensko ime Pliberk za Bleiburg prelepljeno, ker smerokaz ne stoji na
območju dvojezičnega naselja.
M
A
RT
IN
A
 P
IK
O
 R
U
ST
IA
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 155
156
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
zglednem pravnem sistemu v Republiki Avstriji so manjšinska vprašanja še vedno deloma zapostavljena.
Zanimivi so tudi nekateri pravni in drugi manevri, da v nekaterih primerih ne bi prišlo do postavitve
dvojezičnih napisov. Tako je zanimiva razlaga glede smerokazov (Vouk 2019), na podlagi katere je dvo-
jezični smerokaz lahko postavljen le v dvojezičnem kraju, ki kaže v drug dvojezični kraj, sicer ne (slika 3).
V krajih, kjer biva manj kot 31 prebivalcev, postavitev ni mogoča zaradi varstva osebnih podatkov.
V občini Pliberk so to odpravili s sklepom občinskega sveta in table namestili. Prav tako so dvojezični
napisi uveljavljeni le za naselja, ne pa tudi druga zemljepisna imena. V nekaterih primerih je prišlo tudi
do premikanja tabel, da bi se pravni postopki zavlekli ali pa bi jih razveljavili (Vouk 2019). Prav tako
se še vedno pojavljajo tako imenovane mazaške akcije, v katerih prihaja do uničevanja krajevnih tabel.
Ena zadnjih se je zgodila januarja 2021 (slika 4).
5 Slovenski ojkonimi na Madžarskem
Območje, kjer danes živijo porabski Slovenci, je bilo del Slovenske krajine (v madžarščini pred 20.
stoletjem Tótság, pozneje Véndvidék) ali Prekmurja, ki je bilo v Avstro-Ogrski del ogrskega kraljestva.
Z mirovno pogodbo med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni, ter Madžarsko na drugi
strani, ki je bila podpisana 4. junija 1920 v palači Grand Trianon v Versaju pri Parizu (trianonska miro-
vna pogodba), je večji del Slovenske krajine (Prekmurja) pripadel Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev,
le tedaj deset slovenskih naselij v okolici Monoštra pa je ostalo na Madžarskem (Mukič in Kozar 1982).
Slovensko Porabje na Madžarskem je najmanjše slovensko etnično ozemlje, ki je ostalo zunaj držav-
nih meja. Danes je tam sedem samostojnih naselij, poimenovanih s slovenskimi in madžarskimi imeni
(nekatera tudi z nemškimi imeni). Pokrajinski imeni Porabje in Slovensko Porabje sta nastali po prvi
oziroma drugi svetovni vojni in izhajata iz matične Slovenije (Kozar 2002). Imeni izhajata iz imena reke
Rabe (madžarsko Rába, nemško Raab) in označujeta (s Slovenci poseljeno) pokrajino ob reki Rabi.
Slika 4: V eni od mazaških akcij poškodovana tabla za mesto Bleiburg/Pliberk.
A
LJ
O
ŠA
 V
RH
O
V
N
IK
 (R
TV
 S
LO
)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 156
Zemljepisna imena v Porabju so deloma enojezična, deloma pa dvojezična ali celo trojezična (slika 5).
Slovenskih je več kot polovica. Za Porabje so značilna tudi hišna imena, nastala iz priimkov in na pod-
lagi osebnih imen. V njih se zrcali socialni status prednikov ali njihova narodnost, opozarjajo pa na
različne poklice. Na mikrotoponimski ravni je zanimivo tudi poimenovanje manjših skupin hiš (krošeu),
ki pa je le redkokje ohranjeno. Večina skupin hiš je poimenovana po prvem lastniku posestva (Kozar
2002). Slovensko imenoslovje v Porabju raziskujeta predvsem Marija Kozar Mukič in Franček Mukič
(na primer Mukič in Kozar 1982; Kozar-Mukič 1988; Kozar 2002).
Slovenska narodna skupnost je ena od trinajstih priznanih narodnih skupnosti na Madžarskem.
Pravno varstvo jim zagotavlja ustava, v katero je bilo določilo o varstvu manjšin vključeno ob spre-
membi leta 1974, ohranilo pa se je tudi po spremembah ustave leta 1990 (Slovenci na Madžarskem
2021). Slovenija in Madžarska sta leta 1992 podpisali Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slo-
venske narodne manjšine v  Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v  Republiki
Sloveniji. V 4. členu sta se državi zavezali, da bosta na območjih, kjer živita avtohtoni manjšini, zago-
tavljali enakopravno uporabo obeh jezikov (Zakon o ratifikaciji…1993). Uporaba narodnostnih krajevnih
imen pa je določena v 6. členu Narodnostnega zakona iz leta 2011 (Törvény … 2011). Istega leta je
Madžarska sprejela novo ustavo, ki pa ne vključuje več manjšin, ampak narodnosti. V prejšnji ustavi
je bil poseben člen, ki je govoril o zaščiti manjšin. V novi ustavi pa so manjšine omenjene posredno,
v preambuli, kjer se jih priznava za del države in politične skupnosti. Člen o jeziku pa določa, da drža-
va ščiti madžarski jezik, spoštuje pa tudi ostale jezike (Slovenci na Madžarskem 2021). Leta 2007 je
bila skladno z Vladno uredbo o določitvi in evidenci uradnih zemljepisnih imen ustanovljena Komisija
za zemljepisna imena (Korm. rendelet … 2007). Manjšinska imena so bila na Madžarskem sprva zapi-
sana le na zemljevidih in v imenikih, od leta 1979 pa so tudi na cestnih tablah, kar pa jim še ne daje
statusa uradnih imen. Edini seznam večjezičnih krajevnih imen na Madžarskem je seznam madžar-
skega statističnega urada, ki je bil prvič objavljen leta 1995, dostopen pa je tudi na njegovih spletnih
straneh (Medmrežje 2; Sasi 2019).
157
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
Slika 5: Trojezični krajevni napis v Porabju.
M
AT
JA
Ž 
G
ER
ŠI
Č
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 157
V preteklosti je slovenska imena imelo več naselij, kot jih izkazuje veljavni seznam imen. Do leta
1983 je bilo samostojno naselje tudi Slovenska ves (madžarsko Rábatótfalu, nemško Windischdorf), ki
je bilo tedaj pripojeno Monoštru. Ostala naselja, ki so v preteklosti imela slovenska imena, so bila še
Čretnik (madžarsko Csörötnek), Farkašovci (madžarsko Farkasa), Kradanovci (madžarsko Kondorfa),
Žormot (madžarsko Rábagyarmat), Trošče (madžarsko Rábakethely), Renik (madžarsko Rönök), Sola
(madžarsko Szalafő), Otkovci (madžarsko Újbalázsfalva) in Žida (madžarsko Zsida). Tako kot Slovenska
ves so tudi nekdanja samostojna naselja Farkašovci, Trošče in Žida danes del Monoštra, naselje Otkovci
pa so pripojili Števanovcem. Nekatera pa so bila popolnoma asimilirana in se je sled za slovenstvom
v njih izgubila. Zanimivo je tudi dejstvo, da so bila nekatera madžarska imena omenjenih naselij spre-
menjena na začetku 20. stoletja. Nekaterim je bilo dodano levo določilo Rába (na primer Rábakethely,
Rábatótfalu in Rábagyarmat). Prvotno madžarsko ime naselja Števanovci je bilo Istvánfalu (Štefanova
vas), Otkovcev pa Börgölin. Ime Kétvölgy v pomenu »dve dolini« je nastalo leta 1951, ko sta bili nase-
lji Permise in Ritkaróc (uradno tudi Ritkaháza) združeni (Mikesy 2021).
6 Sklep
Raba slovenskih endonimov v dvojezičnih imenih je torej v Italiji, Avstriji in na Madžarskem na
deklarativni ravni pravno zaščitena in urejena. Vsem trem državam je skupno, da še v nobeni njeno
standardizacijsko telo ni izdalo uradnega imenika dvojezičnih imen, skladnega s priporočili Organizacije
združenih narodov, in končalo postopka standardizacije dvojezičnih imen, razlikujejo pa se po dejan-
skem uveljavljanju pravic na tem področju.
V Italiji zakonodaja zagotavlja pravico dvojezičnih napisov za 295 naselij oziroma zaselkov. Ker so
v zakonodaji omenjene le občine, naselja znotraj občin pa le izjemoma, smo posamezna naselja znotraj
občin identificirali na podlagi zelo različnih virov, žal pa v njih nismo našli slovenskih imen za vsa ita-
lijanska imena. Sporov glede pravic uporabe dvojezičnih krajevnih imen v zadnjih letih nismo zasledili.
V Avstriji, kjer je bila tematika dvojezičnih napisov doslej zagotovo najbolj odmevna med vsemi
tremi sosednjimi državami in so predstavniki manjšine, kljub mednarodnopravno zavezujoči pogod-
bi za ohranjanje dvojezičnosti, za uveljavljanje slednje vložili največje napore, je trenutno z ustreznimi
dvojezičnimi napisi označenih 185 naselij na Koroškem. Da je tematika občasno še vedno predmet poli-
tičnih napetosti, kažejo poškodovane table s krajevnimi napisi, je pa teh napetosti v zadnjih letih bistveno
manj kot v preteklosti.
158
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
Preglednica 4: Seznam uradnih dvojezičnih krajevnih imen na Madžarskem.
okrožje občina naselje
madžarsko ime slovensko ime
Vas megye/ Szentgotthárd/ Orfalu Andovci
Železna županija Monošter Alsószölnök Dolnji Senik
Felsőszölnök Gornji Senik
Szentgotthárd Monošter
Szakonyfalu Sakalovci
Apátistvánfalva Števanovci
Kétvölgy Verica-Ritkarovci
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 158
Najmanj dvojezičnih imen je na Madžarskem. Čeprav manjšinska imena še nimajo statusa urad-
nih imen (Sasi 2019), so vsa označena z večjezičnimi krajevnimi tablami. Označbe pa niso enotne: ob
vstopu v naselje je ponekod dvojezični napis, ponekod celo večjezični, ob izhodu iz naselja pa je tabla
le v madžarskem jeziku. Pri obcestnih tablah bi bilo smiselno zagotoviti oblikovno poenotenje tako ob
vstopu v naselje kot na izhodu iz njega. Oblikovna in številčna neenotnost krajevnih tabel z imeni v manj-
šinskih jezikih namreč lahko daje vtis poudarjanja manjvrednosti jezika manjšine. Tudi na Madžarskem
pa sporov glede dvojezičnih napisov v virih in literaturi nismo zaznali.
Naša raziskava slovenskih endonimov v zamejstvu kaže, da se je pravno varstvo rabe dvojezičnih
imen naselij v sosednjih državah Italiji, Avstriji in na Madžarskem v zadnjih dveh desetletjih izbolj-
šalo, trenutno število naselij, ki so ali bi lahko bila označena z dvojezičnimi napisi, pa je v vseh treh
državah skupaj 487.
Imena naselij sicer še niso standardizirana, imajo pa določeno stopnjo uradnosti, kar je ena od sto-
penj v postopku njihove standardizacije. Vse ostale vrste slovenskih endonimov v sosednjih državah
Slovenije, na primer oronimi in hidronimi, pa so še na začetni, nulti stopnji standardizacije.
Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije skuša to izboljšati, zato
poglablja sodelovanje s standardizacijskimi telesi in imenoslovnimi strokovnjaki Avstrije, Madžarske
in Hrvaške, le z Italijo je za zdaj tega sodelovanja zelo malo.
Zahvala: Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga finan-
cira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, raziskovalnega projekta Mikrotoponimi
v Porabju (V6-2110), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
in Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter raziskovalnega projekta Standardizacija hidroni-
mov v Registru zemljepisnih imen (V6-2108), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije in Geodetska uprava Republike Slovenije Ministrstva za okolje in prostor. Avtorja se
za posredovana gradiva zahvaljujeva tudi mag. Martini Piko-Rustia s Slovenskega narodopisnega inšti-
tuta Urban Jarnik iz Celovca, dr. Gáborju Mikesyju z Lechner Tudásközpont v Budimpešti, Lauri Sgubin
iz Centralnega urada za slovenski jezik v Trstu ter Brigitti Šooš z Generalnega konzulata Republike Slovenije
v Monoštru in Petru Golobu, konzulu z Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu.
7 Viri in literatura
Bufon, M., Kalc, A. (ur.) 1990: Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodo-
vinski, kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci, Knjiga
1: Tržaška pokrajina. Trst.
Decreto del presidente della repubblica 12 settembre 2007. Medmrežje: https://www.gazzettaufficiale.it/
atto/serie_generale/caricaDettaglioAtto/originario?atto.dataPubblicazioneGazzetta=2007-11-27&
atto.codiceRedazionale=007A9946&elenco30giorni=false (12. 8. 2022).
Furlan, M., Gložančev, A., Kladnik, D., Perko, D., Šivic-Dular, A. 2008: Imenik zemljepisnih imen Državne
pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 :250.000. Državna pregledna karta Republike Slovenije
1 : 250.000: standardizirana slovenska zemljepisna imena. Ljubljana.
Gabrovec, M., Perko, D. 1996: Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij
v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Gabrovec, M., Perko, D. 1997: Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut
Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P., Volk, M. 2013: Slovenski eksonimi. Geografija
Slovenije 24. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546021
Kladnik, D., Geršič, M. 2014: A gazetteer of Slovenian exonyms. The Quest for Definitions, Proceedings
of the 14th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Hamburg.
159
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 159
Kladnik, D., Geršič, M., Perko, D. 2020: Slovenian geographical names. Acta geographica Slovenica 61-1.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.9394
Kladnik, D., Perko, D. 2007: Problematična imena držav v slovenskem jeziku. Geografski vestnik 79-2.
Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. DOI: https://doi.org/
10.3986/9789612546052
Kladnik, D., Perko, D. 2015a: Družbena občutljivost standardizacije imen držav na primeru Južne Afrike
in Moldavije. Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. DOI: https://doi.org/
10.3986/9789610504429_20
Kladnik, D., Perko, D. 2015b: Problematika poimenovanja držav in odvisnih ozemelj. Pravopisna raz-
potja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504429_19
Klemše, V. 1986: Slovenska krajevna in ledinska imena v Furlaniji in Karniji iz seznama v slovarju Il
Nuovo Pirona. Trst.
Klemše, V. 1988: Ledinska imena na Doberdobskem krasu. Doberdob včeraj in danes. Doberdob.
Klemše, V. 1993: Krajevna, ledinska in vodna imena v Števerjanu. Gorica.
Klemše, V. 2007: Vodna imena na Doberdobskem krasu. Merkujev zbornik. Ljubljana.
Klemše, V. 2008: Krajevna imena in priimki na Doberdobskem krasu. Doberdob, Sovodnje.
Korm. rendelet a magyarországi hivatalos földrajzi nevek megállapításáról és nyilvántartásáról 303/2007
(XI. 14.), 2007. Medmrežje: https://net.jogtar.hu/jogszabaly?docid=a0700303.kor (2. 3. 2021).
Korschil, T., Simmler, E. 2005: Artikel 7 – Unser Recht! = Pravica Naša! Člen 7. Dokumentarni film.
Dunaj.
Kozar, M. 2002: Slovensko imenoslovje v Porabju. Jezikoslovni zapiski 8-2.
Kozar-Mukič, M. 1988: Gornji Senik. Szombathely, Ljubljana.
Kraja Mače in Sveče na avstrijskem Koroškem dobila dvojezične napise, 2021. Medmrežje: https://www.sta.si/
2960258/kraja-mace-in-svece-na-avstrijskem-koroskem-dobila-dvojezicne-napise (12. 8. 2022).
Medmrežje 1: http://www.comuni-italiani.it (12. 8. 2022).
Medmrežje 2: http://www.ksh.hu/apps/hntr.nemzetisegi?p_lang=EN (12. 8. 2022).
Merkú, P. 1970: Pisava in raba slovenskih krajevnih imen. Jezik in slovstvo 16-3.
Merkú, P. 1991: Krajevno imenoslovje na Tržaškem. Zgodovinski časopis 45-4.
Merkú, P. 1992: Prispevek k mikrotoponomastiki tržaške okolice. Slavistična revija 40-1.
Merkú, P. 2002: Slovensko imenoslovje v Italiji. Jezikoslovni zapiski 8-2.
Mikesy, G. 2021: Osebni vir. Budimpešta.
Mukič, F., Kozar, M. 1982: Slovensko Porabje. Celje.
Perko, D. 2001: Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije. Zbirki državnih imenikov zemljepisnih
imen Združenih narodov: Slovenija. Ljubljana.
Perko, D. 2022: Standardizirana zemljepisna imena v slovenskem jeziku. Pravopis na zrnu graha. Ljubljana.
Perko, D., Geršič, M. 2021: Sporna imena naselij v Sloveniji. Georitem 32. Ljubljana. DOI: https://doi.org/
10.3986/9789610505365
Perko, D., Geršič, M., Zorn, M. 2023: Standardization of geographical names on land and sea in Slovenia.
Place Naming, Identities and Geography: Critical Perspectives in a Globalizing and Standardizing
World. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-031-21510-0_9
Perko, D., Jordan, P., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica
57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891
Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777
Perko, D., Kladnik, D. 2019: Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije. Geografski vestnik 91-2. DOI:
https://doi.org/10.3986/GV91208
Perko, D., Tičar, J., Geršič, M. 2022: Standardizacija hidronimov v Sloveniji in geografski informacij-
ski sistemi. Preteklost in prihodnost, GIS v Sloveniji 16. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/
9789610506683_27
160
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 160
Piko-Rustia, M. 2010: Slovenska ledinska in hišna imena sprejeta v Unescov seznam nesnovne dedi-
ščine v Avstriji. Glasnik SED 50, 1-2.
Piko-Rustia, M. 2013: Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem na Unescovem seznamu. Koledar
za leto 2013. Gorica.
Pohl, H. D. 2000: Kärnten - deutsche und slowenische Namen: Bemerkungen zu einem neuen
zweisprachigen Ortsverzeichnis. Klagenfurt.
Raper, P. E. 1996: United Nations Documents on Geographical Names. Pretoria.
Rupel, A. (ur.) 1995: Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni,
gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci ali sodijo v isto upravno
enoto, Knjiga 2: Goriška pokrajina. Trst.
Sasi, A. 2019: A nemzetiségi helységnevek hivatalos használata Magyarországon. Geodézia és Kartográfia
71-4. DOI: https://doi.org/10.30921/GK.71.2019.4.4
Slovenci na Madžarskem, 2021. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ (26. 2. 2021).
Slovenci v Italiji, 2021. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/slovenci-v-italiji/ (26. 2. 2021).
Škrk, M., Bohte, B. 1997: Pomen Avstrijske državne pogodbe za Slovenijo in mednarodnopravni vidiki
njenega nasledstva. Pravnik 52, 11-12.
Törvény a nemzetiségek jogairól, 2011. Medmrežje: https://net.jogtar.hu/jogszabaly?docid=a1100179.tv
(2. 3. 2021).
Trampusch, S. 2022: V Šentjakobu so postavili manjkajoče dvojezične napise: Brez pritiska in akcij, ki
grejo pod kožo, ne bi dobili tabel. Novice. Medmrežje: https://www.novice.at/politika/v-sentjako-
bu-so-postavili-manjkajoce-dvojezicne-napise-brez-pritiska-in-akcij-ki-grejo-pod-kozo-ne-bi-dobili-
tabel/ (12. 8. 2022).
Vouk, R. 2019: Grenak uspeh. Medmrežje: https://www.gvs3.at/images/uploads/SLO_grenakuspeh.pdf
(12. 8. 2022).
Zakon o ratifikaciji sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki
Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Uradni list Republike Slovenije
23/1993. Ljubljana.
Zaščitni zakon za Slovence v  Italiji, 2001. Medmrežje: https://images.24ur.com/media/document/
62283037.pdf?v=d41d (26. 2. 2021).
Zdovc, P. 1983: Ko Zila noj Drava nazaj potačè: nekaj o imenih naših pokrajin na Koroškem. Mladje 50.
8 Summary: Slovenian endonyms in bilingual geographical names in Italy,
Austria and Hungary
(translated by Drago Perko)
The issue of minority languages or bilingualism is often a complex political issue that can affect the
lives of ordinary people as well as relations between individual countries. The United Nations is aware
of this, and it has entrusted the resolution of issues in the use of bilingual geographical names to its work-
ing body, the United Nations Group of Experts on Geographical Names (UNGEGN). Already at its second
conference in 1972 in London, UNGEGN adopted Resolution II/36 on the problem of minority languages,
whereby the United Nations recommends that countries adopt the correct notation for all geographi-
cal names in a  minority language with representatives and speakers of that minority language,
standardize them, and publish them on official maps and in national gazetteers. These national stan-
dardization bodies are responsible for the standardization of geographical names around the world. They
take care of the standardization of all geographical names within their country and cooperate with the
standardization bodies of other countries in the standardization of bilingual names in these countries.
So far, the Slovenian standardization body has standardized the bilingual Slovenian–Italian and
Slovenian–Hungarian names on national maps at a scale of 1:1,000,000 and 1:250,000, whereas the
161
Geografski vestnik 94-1, 2022 Polemike
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 161
standardization bodies of Italy, Austria, Hungary, and Croatia have not yet standardized the
Italian–Slovenian, German–Slovenian, Hungarian–Slovenian, and Croatian–Slovenian geographical
names on their territories.
Today, Slovenians live in all four neighboring countries as an indigenous ethnic community. These
countries all offer them a certain level of legal protection, but its scope and implementation differ among
them. Until the independence of Slovenia, Slovenians did not have the status of a minority in Croatia;
their settlement is widely dispersed, due to their linguistic affinity with the Croats they are strongly
assimilated, and, in practice, they hardly exercise their minority rights, which is why Slovenian geo-
graphical names in Croatia are not covered in this article.
Slovenians in Italy are primarily protected by Article 6 of the Constitution from 1948, the Act on
the Protection of Linguistic Minorities in Italy from 1999, and the Protection Act for Slovenians in Italy
from 2001. Slovenians in Austria are guaranteed their rights by the Austrian State Treaty from 1955,
and Slovenians in Hungary especially by the Agreement on the Guarantee of Special Rights of the Slovenian
National Minority in the Republic of Hungary and the Hungarian National Community in the Republic
of Slovenia from 1992.
The use of Slovenian endonyms in bilingual geographical names is therefore legally protected on
paper, but there are considerable differences among the three neighboring countries in this area. In Italy,
legislation guarantees the right to bilingual town signs for 295 settlements. In Austria, 185 settlements
were marked with bilingual signs in 2022, but they are still occasionally vandalized. In Hungary, all
such settlements are marked with multilingual signs, but only at the entrance to the settlement, and
their design is inconsistent.
The implementation of the use of Slovenian endonyms in the bilingual names of settlements in Italy,
Austria, and Hungary has improved in the last two decades. Currently, 487 settlements are marked with
bilingual signs in all three countries. The names of settlements are not yet standardized, but they have
a certain level of officiality, which is one of the stages in the process of their standardization. All other
types of Slovenian endonyms in Slovenia’s neighboring countries are still at the initial, or zero, level of
standardization.
162
Matjaž Geršič, Drago Perko Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji…
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 162