štev. 4. r*»th}" t Ljubljana, 25. januarja 1928. 41 ' 1 '-m » — Leto X. i Kmet, delavec In obrtnik MJ bodo narodu vodnik I TL ji l J? stvar; vpijete: kazen na jerusi Proti njemu smo javni pSSTgovorov bwno i S—r^Mkem ^^ ,...*, , 'Z . . > ^ Miumaoui «unui vre- oe stojite na stališču, da se v-jno menskih nezgod, da so podobni ti-ne sme prti, bi morali Vi vinograd- stim, ki so pogoreli, nike opozoriti: ne sadite trt, izru-j Gospoda, delajte rajši na to da vajte vse trte po Dolenjskem! Vi- se ne bo iabriciral jeruš! Določite dite, tako je stvar. Letos vpijete: kazen na jeruš! Proti njemu smo Oblastni davki (Iz govora oblastnega poslanca inž. Zupančiča.) Visoka zbornica! Ne bom se spuščal v razpravo, ali je ta ali oni predlaganih davkov opravičen ali ne, ampak konštatiram samo, da se je dne 23. februarja letos ta skupščino soglasno izrekla, da slovensko ljudstvo ne prenese nobenega davka več. Kar se tiče posameznih davkov, se torej ne bom spuščal v razpravo, ker nas bo večina itak preglasovala in ker so se vsi važnejši pomisleki proti njim itak že izrazili od gospodov predgovornikov. Davek na premog. Zato preidem k taksi o premogu. Sicer smo o tem že govorili, toda ponovno si moram staviti vprašanje, zakaj je večina pred različnimi premogokopnimi družbami kapitulirala? Zakaj se ni predpisal davek tistemu, ki dela dobiček in še celo dobiček, ki gre v nam sovražne dežele? Mar zato, da se je obremenilo konsumenta? Povedati vam hočem, da je premog, ki je pri nas v Sloveniji takorekoč doma, ker je Slovenija bogata premogo-kopna dežela, tako drag, kot nikjer drugod. Na Poljskem zahtevajo za tono boljšega premoga kot je naš, 132 dinarjev. Pri nas pa plačujemo za mnogo slabši premog 830 Din. Ali ni to očitno navijanje cen premoga? In sedaj hočemo še z novo famoz-no naklado na premog istega še za toliko in toliko odstotkov paraziti? Nadalje je razporedba in klasifikacija premoga krivična. Sicer se je lignit izločil, ampak vzemimo samo rujavi premog. Vem, da je ruja-vi premog v Trbovljah, v Hudi jami in Št. Janžu povsem drugačen. To so različne premogovne nijanse. Zato so pa pri teh nijansah tudi cene za 50% različne. Ako boste naprtili različnim slovenskim rudnikom točno tiste takse kot n. pr. TPD, potem se pravi z drugimi besedami, da ščitite s takim postopanjem Trboveljsko družbo. To je krivično tudi z nacijonalnega stališča. Taksa na vino. Najvažnejša nova davščina, ki jo imamo pred sabo, je brezdvomno taksa na pijače. Pri vprašanju glede takse na pijače se mi zelo, zelo ločimo. Jaz mislim, da tisti človek, ki pije vino, še daleč ni pijanec. Ako bi bil pijanec vsak, kdor pije vino, potem so vsi vinogradniki pijanci. spodje pojte sami vinograde odkopavati. Radoveden sem, ako boste pili vodo. Jaz trd jm, da ,ne bpste pili vode. (Poslanec Bukovec: »Ali pa kositi pojdite ob treh.«) Kosci, ki začno ob 3. uri zjutraj svoje delo, si privoščijo in si bodo privoščili ko- so ga prodali — saj ga ni bilo! Do- je nenaravna pijača. Naravne pija-fflh so komaj polovico ali tretjino če bodo pa morale biti konsumira-obicajnega pridelka. Zato so zaloge ne dokler bodo producentje tu ki lahko razprodane. Kmetom je pač jih bodo ustvarjali. Teh stvari Vi uničila vino toča. Gospod poslanec ne boste spravili s sveta. Če pa to Tomazm naj gre v Koričko Reber mislite, ste pa naivni Vi, ne mi. In v Veliki dolini, pa bo videl, kako s tem končam. Pesnik Oton Župančič — 50-letnik. r-------„. „. —— ;ja 50-letnico svojega največjega še zarček slivovke. Da rabi tisti vino, živečega pesnika Otona Župančiča, ki vinograde obdelujejo, to je celo J Oton Župančič je bil rojen 23. ja-država upoštevala. (Medklic: »Saj nuarja 1. 1878 v Vinici v Belokrap-tisti tudi pri nas niso obdavčeni, ni. Kot sin siromašnih starišev mu Kaj govorite o stvareh, ki niso mladost ni bila postlana z rožicami, res.«) Nikdar še nisem čul, da bi zlasti ne v času šolanja. Gimnazijo se gotova kmetijska panoga pospe- je obiskoval v Novem mestu in v ševala s tem, da se dotični proizvod Ljubljani, po maturi pa je odšel na obdavčuje. Tega mi ne boste nikdar Dunaj, odkoder se je kot gimnazij-natvezli. ski učitelj vrnil v domovino. Zaradi svojega slabotnega zdravja pa je to Ubijanje vinogradništva. slu!bo in odšel v Pariz v ' . , ".. evrho nadaljnega izobraževanja. Po Včeraj, gospoda moja, ste rekli, svojem ponovnem povratku v doda hočete dvigniti kmetijsko pro- movino je nekaj časa opravljal slu-dukcijo. To pa, kar vi uganjate, je žbo mestnega arhivarja, po prevra-ubijanje vinogradništva v Beli Kra- tu 1.1018 pa se je popolnoma posve-jini, v krškem in brežiškem okraju, til umetniškemu življenju, zlasti Gospoda, to Vam bom dokazal. Pri gledališču. Metliki ob hrvaški meji in ob Sotli Svoj pesniški talent je pokazal v sosednji Hrvatski ne bodo ljudje Oton Župančič že v zgodnji mladosti plačali vaše trošarine na vino. Krat- L. 1899. je izdal prvi zvezek svojih komalo pojde onstran vode, tam se pesmi, ki so povzročile skoraj re-bo napil in prinesel vino odnosno volucijo v tedanji slovenski književ-ga bo vtihotapil brez trošarine do- nosti. Temu zvezku so sledili kma-mov, pa vam ne bo plačal niti pare. lu novi, eden lepši, krepkejši in iz- Ravno naš dolenjski vinogradnik gospodari racionalno s tem, da uporabi vse, kar spada k produkciji vina. Tropine, ki mu ostanejo iz Stoka, hoče uporabiti. Iz njih naredi petijot, če večina sploh ve, kaj je to. (Nastane silen krik in prepir.) Tudi delanje petijota za-branjujete, oziroma obdavčujete. Potem mu ostanejo droži. Te mora prekuhati, če jih ne mara vreči proč. Iz njih naredi žganje. Radoveden sem, gospoda, kako hočete vse to točno kontrolirati. Kajti § 3 vaše uredbe se glasi: »Od vseh ostalih vin, mošta in petijota, ki se uvažajo v ljubljansko oblast, znaša obl. doklada 200% na drž. trošarino. To velja tudi za vino, mošt in petijot iz uvoženega grozdja." rr,i Y^,edeIjo je slavila cela Sloveni- razitejši kakor drugi. Deveti zvezek njegovih,del je izšel ravno za njegov spomin-dan. Odlikoval pa se je Oton Župančič ne samo kot samonikel tvorec misli in kot oblikovalec slovenske besede, ampak tudi kot spreten in vešč prevajalec tujih del na-slovenski jezik. Kar je prestavil Oton Župančič, je presajeno na naša -tla s tako dovršeno umetnostjo, da Človek niti ne čuti, da je to tuje blago, ampak uživa kot svoje. Največ del je prestavil iz angleščine, zlasti dela velikega pesnika Shakespeare-a, a tudi s prevodi iz francoščine in drugih jezikov je bogatil našo književnost Število njegovih del po raznih leposlovnih in dnevnih Ustih pa je naravnost ogromno in ni ga zlepa slovenskega leposlovnega lista, pri katerem Oton Župančič ne bi bil sodeloval. Čestitkam, ki jih je izrekel slav-ljencu v nedeljo ves narod, se pridružujemo tudi mi s prisrčno željo, naj v polni duševni in telesni moči še dolgo deluje med nami. Stara politika - novi Včasih je dobro pogledati tudi. Pa pojdimo dalje. V nemškem nekoliko okoli sebe, da človek vi- centrumu se je te dni zgodilo ne-di, kaj se godi drugod in da se iz kaj, kar je obrnilo na sebe pozor-bridkih izkušenj svojih sosedov tu- nost vsega sveta: Zastopniki dedi sam kaj pametnega nauči. jlavstva, (ki tvori nadpolovično ve-Poglejmo enkrat za trenutek v čina katoliških glasov v Nemčiji) Nemčijo. Znano je, da Nemci niso so se uprli vodstvu »inteligence« in ravno od včeraj glede pameti. Za- velekapitalistov, čeprav so oboji to nam bo to, kar vidimo pri Nem- cih, dvakrat koristno, katoličani! Ta upor in odpor je silno znači- g.uiuja.^ Pokažite mi jih političnih strank katoliška tistega, ki bo tukaj kontroliral, ko- j stranka, ki se imenuje navadno liko domačega petijota in koliko pe-1 »centrum« (središče, ker sede po-4,:i~4'" -----x---------— slanci te stranke v parlamentu na- / ----------—' ---— - -«- "jfUi tu JV OIUIV ftliavi Na Nemškem je ena od največ- len pojav v političnem življenju ia „ .'i: Y_! 1_ _ i___1__1 _li yl__4llfl* vrt nnX/t ma »«m rha . »-i. tijota iz uvoženega grozdja se produciralo. je .vadno na srednjih klopeh). Ta tudi za naše razmere silno poučen. Upor nemških delavcev namreč dokazuje, da so dandanes gospodarski in praktični življenski interesi mnogo važnejši kakor vse ta- uuuv-rioiu, < '"""v "u ijii,\«ijiu i a j oai uiuugu »ttiuupi haKUl vse Itt- Prav v nobeni drugi oblasti ni- stranka združuje v sebi vse mogo- j kozvane »ideje«, tako važni, da jih majo tega davka in bodite uverjeni, če stanove pod širokim okri-; niti silna katoliška vera ne more da boste s to nepotrebno davščino ljem katoliške vere: v centrumu so premostiti! Slovenijo hermetično zaprli. (Prepir in vpitje.) Gospoda, pred vojno so bile stvari drugačne. Pred vojno je šlo do- zastopani velekapitalisti in fabri-kanti, doktorji, uradniki, kmetje, obrtniki in delavci. Kdo se ne spomni tu na organi- Nemški katoliški delavci so videli, da jih njihovi tudi katoliški kapitalisti ravno tako izkoriščajo kakor kapitalisti drugih ver. Oni so videli, da se katoliški kapitalisti brez vseh ozirov družijo s protestanti, samo - o--- --------O---O ----—— "V/ u^vutlll V M uu VJk gliui bro štajersko vino iz slovenskih go- zacijo naše klerikalne ali pa na-, "——"»-A F)«™, ric v Nemško Avstrijo, v Gradec in predne stranke? Ali ne sede tudi ozirov družijo s protestanti, samo Vsi težki delavci na kmetih bi bili ■ ker se je štajersko vino izvozilo, v teh obeh strankah kapitalisti po- če tako kažejo koristi njihovega že-pijanci. Za te ljudi vmo ni nikak potem je imel naš dolenjski vino- leg »delavskih« (!) zastopnikov in pa! Na drugi strani so pa videli, da luksus ampak je zivljenska potreb- gradnik lažje stališče. Danes pa sto- j »inteligenca« poleg kmetov — eni imajo kapitalisti v njihovi katoliški ščma. (Medklici: »Pojte, pojte, ni-j je stvari popolnoma drugačno. Za- združeni pod versko, drugi pa pod stranki odločilno besedo in ne de-kame uganjajte demagogije.«) Go-jto je naklada na vino po mojem ! napredno zastavo? ilavci. Tudi svojo katoliško inteli- genco ^doktorje, uradnike itd.) so videli rta strani kapitalistov! Zato ni čudno, da je katoliške delavce enkrat srečala pamet in da so rekli: »Mi smo sicer katoličani, ampak iz tega še ne sledi, da bi morali delati tlako kapitalistom, čeprav »katoliškim,« kajti.ti nas mozgajo vse skupaj brez razlike' vere in narodnosti! Mozgati se pa mi ne damo več, tuai od »katoliških« kapitalistov ne!« Komu se "tu ne vsiljuje primera s slovenskimi razmerami sama po sebi? Ali ni tudi pri nas prav popolnoma tako? Kakor vsi vemo, se vsa slovenska politika suče navadno okoli vprašanja »naprednjaštva« in »klerikal-stvac. V »naprednih« vrstal^ so kapitalisti, inteligenca, kmetje in delavci. Tudi v »klerikalnih« vrstah so kapitalisti, inteligenca, kmetje in delavci. Da — ali ne? Eni kot drugi pravijo, da se borijo za zmago svoje »ideje«. Sedaj pa poglejmo nekoliko dalje in recimo, da pri nas enkrat zmagajo klerikalci (ali pa napred-njakp la1corda%asprotniki kar iz ginejo. tem ? Ea} in kako bo pa po- Ali je kdo med nami res*tak bedak. da verjame, da bodo takrat, če bo v s a Sloveni ja klerikalna, slovenski klerikalni labrikanti dajali klerikalnim delavcem take plače. kakor bitjih ti radi? Ali ie res kdo tak bedak, da verjame, da bodo katoliški mestni uradniki plačevali katoliškim kmetom dvakrat višje cene za kmečki pridelek kakor jih kmetje zahtevajo? Ali je 'kdo med nami, ki bi veriel. da bodo klerikalni čevljarji delali klerikalnim kmetom čevlje napol zastonj?!. • Resnica je in ostane: Fabrikant bo vedno fabrikant, — brez ozira na »prepričanje« in delavec bo delavec. Vsako soboto se bosta pri izplačilu udarila zaradi plače. Tudi kmet bo vedno kmet. brez ozira na »naoredno« aH »klerikalno prepričanje, in se bo večno tri z obrtnikom zaradi cen. In tako dalje. To pa se pravi z drugimi besedami: Gospodarska (in tudi politična) rešitev kmetov in delavcev ne leži ne v »naprednosti«, tudi ne v >klerikalstvu«, ampak edinole v močni stanovski politični in gospodarski organizaciji. Taka organizacija je za slovenske kmete Slovenska kmečka stranka in v tem je tudi njen glavni in edi-, ni pomen. Res je: v stari Avstriji so bile j pač razmere take, da je bil boj med »naprednjaki« in »klerikalci« vsaj razumljiv. Kdor pa razume naše razmere danes, mora priti do istega spoznanja, do katerega so prišli katoliški delavci v Nemčiji, da je I namreč boj za nekake »ideje« gola fraza in prazna beseda. Za take bedarije se brigajo samo še zastareli možgani, ki se kar ne morejo vživeti v novo dobo in v novega duha novega časa — mladina pa gre preko duševnih starcev svojo pot naprej! Tudi naša kmečka mladina, ^ živels naSa kmečka tnj?«3j? Na Občni zbor krajevne organizacije SKS pri Mali Nedelji spremenjen v veličasten shod SKS. — Navdušen sprejem tov. narodnega poslanca Puclja. — Ogorčeni protesti zborovalcev proti kolonizaciji Slovenije. Delavna kraj. organizacija SKS pri Mali Nedelji v ljutomerskem okraju je na svoj letni občni zbor, ki se je vršil v nedeljo dne 15. t. m. po prvem sv. opravilu, povabila tov. Puclja, da poroča o svojem delovanju in o današnjem političnem položaju. Pred novozgrajeno, lepo stavbo »Društvenega doma« je sprejel tov. Puclja odbor krajevne organizacije pod vodstvom predsednika tov. Razlaga in tajnika tov. Špindlerja, tovarišev Suhača in Sodeča, s kratkim pozdravom in godbo. Velika dvorana Društvenega doma, v kateri je prostora za nekaj sto ljudi, se je mahoma napolnila do zadnjega kotička. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika zbora, tov. Suhača iz Kuršincev, je povzel besedo, viharno pozdravljen, tov. Pucelj, ki je podal temeljito poročilo o svojem delovanju in nam pojasnil vzroke današnje gospodarske krize, katera tako moreče vpliva baš na gospodarstvo nas Slovencev. Med splošnim pritrjevanjem in popolnim razumevanjem navzočih je spregovoril o sedanjem nevzdržnem sistemu vladanja, ki ne pozna enakopravnosti, bratstva in osnovnih pravic človeške družbe, temveč uvaja v vse panoge javnega življenja pritisk močnejšega nad slabejšim, nered, krivice, nezakonitosti, neusmiljeno izmozgavanje, divjaški teror, nekrščanski cinizem in najogabnejšo korupcijo! Prikazal je s številnimi dokazi kratkovidno politiko SLS, katere vloga v Beogradu je močno podobna izdajstvu. Za mrvice strankarskega značaja pomaga SLS srbijanskim cin-carjem uvajati balkanski sistem vladanja tudi v poprej cvetoče slovenske pokrajine. Govornik je nadalje orisal pomen kmečko-demo-kratske koalicije za nas prečane ter je strmečim zborovalcem izčrpno pojasnil »delovanje« SLS za časa ankete o korupciji, v oblastnih skupščinah itd. Svoj govor je tov. Pucelj zaključil med viharnim odobravanjem s pozivom, da gremo složno na delo za našo idejo, katera edina je v stanu slovenskemu kmečko-delavskemu narodu priboriti zmagonosno njegove pravice! Zborovalci so nato predlagali resolucijo, s katero ostro obsojajo vse današnje gospodarske krivice in zlasti ogorčeno protestirajo proti sprejetju onega člena finančnega zakona, po katerem bi v Sloveniji naj bila prenos in prodaja nepre-mifnin odvisna od ministra vojne in ministra policije. Resolucijo so zborovalci brez razlike strank sprejeli soglasno. Nato je tov. Suhač podal besedo od krajevne organizacije povabljenemu tov. Stoklasu. Tov. Stoklas je predočil zborovalcem predvsem veliko vnemo nekaterih klerikalnih podjetij za slovenske vinogradnike. Ta podjetja skrbe na debelo, da nam ne manjka v Sloveniji — dalmatinskega vina. Zategadelj smo pa verni Slovenci tekom 10 let srečno prispeli gospodarsko tja, kjer se danes ža-libog nahajamo! Ob splošnem navdušenju in zvokih godbe je tov. predsednik končno zaključil izvanredno dobro uspelo zborovanje. Vsi dosedanji naročniki »Kmetskega lista«, ki naročnine za letos še niso plačali, se ponovno pozivajo, da v teku tega tedna n a -ročnino, ki znaša za celo 1 e t o 30 Din, poravnajo, sicer se bo pošiljatev lista vsakomur ustavila! — Ta opomin velja za v s e, da ne bo pozneje nepotrebnih reklamacij. Vsakdo naj se zaveda, da tisk lista stane denar in da ga brezplačno pri najboljši volji nikomur pošiljati ne moremo. Uprava. posl. Bukovec. Vabijo se vsi somišljeniki in prijatelji naše organizacije. — Tajnik. Kraj. organizacija SKS v Ljubljani priredi predavanje v petek dne 27. jan. ob 8. uri zvečer na Miklošičevi cesti 4, pritličje desno. — Poroča tov. Trček o kmetijskem kreditu. MLADINSKI VESTNIK. Beričevo. Tukajšnje Društvo kmetsMh fantov in deklet uiprizori v nedeljo 29. januarja v svoji dru* štveni dvorani igro: »Divji in nedeljski lovck, komedija v štirih dejanjih. Pričetek ob pol 4. uri pop. Kdor si želi par uric neprisiljene zabave in smeha, na j ne zamudi poseliti te naše prireditve. — Odbor. fMataitiriaplali \ M J V po čudovito inii&nih cenah m rrši do konca januarja ▼ rele-trgorini E. Stermecki, Celje. IZ STRANKE. Metlika. Zborovanje okrajne organizacije SKS se vrši v nedeljo, dne 29. januarja t. 1. ob 8. uri dopoldne pri tov. Drago Makarju. Poroča tov. obl .posl. Janko Bukov. Št. Jernej. Sestanek krajevne organizacije SKS se vrši v nedeljo, dne 29. januarja t. 1. ob pol 3. uri popoldne pri tov. Recelju. Udeleži se tov. oblastni poslanec inž. Fr. Zupančič. i Kostanjevica. Kaikor vsako zadnjo nedeljo v mesecu, se vrši tudi v nedeljo dne 29. januarja seja krajevnega odbora pri tov. Kunta-riču, kjer bo med" drugim razgovor tudi o »Kmetski samopomoči«. — Na seji poroča tudi obl. posl. tov. inž. Zupančič. Začetek seje ob 8. uri. Tovariši odborniki dobrodošli. ■ Predsednik. Kalile, V nedeljo 4ne 29, janu» arja ima tukajšnja krajevna organizacija Slovenske kmetske stranke svoj letni občni zbor pri tov. Vugatu. Poroča tovariš iz Maribora. — Tajništvo. Sp. Polskava. Vabilo na občni zbor krajevne organizacije SKS v Sp. Polskavi, ki se vrši v nedeljo 29. januarja 1928 ob 1. uri popoldne v gostilni tov. Kavčiča. Vabijo se vsi naši pristaši, kakor tudi drugi kmetje, posebno pa mladi fantje, da se tega zborovanja polnoštevil-no udeležijo. Poročajo govorniki iz Maribora in krajevni predsednik. del jo dne 5. II. po rani maši vpro-storih tov. Bukovca. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 8. Slučajnosti. Na obMem zboru poroča tov. obl. Jos. Raišp, t č. predsednik. Semič: Občni zbor krajevne orga-____ _________ ____F.. nizacije SKS v Semiču se vrši V ne" moral naš takratni župan doplačati Dopisi. Št. Rupert. Naši stari obč. gospodarji se nikakor ne morejo ločiti od obč. stolčkov. Javno se sliši, da ne bodo dali vajeti iz rok. To je najboljši dokaz, da smo imeli prav, ko smo trdili, da jim ne gre za blagor občanov. V svoji jezi vsled poraza so pričeli sedaj preganjati naše poštene, resne in dostojne može z mesta, katero jim niti ne pripada. Še bolj žalostno pa je, da gre strankarska zagrizenost tako daleč, da se po krivici preganjajo celo dečki in deklice naših pristašev. Miren, dostojen izraz veselja nad zmago je v njihovih očeh nedopusten, dočim so oni pokali z možnarji, žgali kresove, peli in kričali in nihče od nas se ni vsled tega razburjal. Volitve so izraz ljudske volje in mi smo jo vedno spoštovali. S tem, da klerikalci te volje ne spoštujejo, dokazujejo, da niso ljudska stranka. Ako bi se volitve razveljavile, bo to le eno nasilje več, ki ga bo ljudstvo odbilo s še lepšo zmago. Prepričal se je sedaj vsak občan, da nekaj v občinskem gospodarstvu ni v redu. Iz Trebnjega. V drugi številki Domoljuba« naši klerikalci zopet nadaljujejo z napadi na našo stranko. Ne morejo preboleti poraza pri zadnjih občinskih volitvah. Pišejo, da ni res, da so vladali desetletja, pač pa so vladali zadnja tri leta. Občudovanja vreden je njihov kratek spomin, ko vendar vsak otrok v občini ve, da je samo en njihov župan županova! nepretrgano 21 let. Kaj Vas ni sram, da tajite svojega lastnega župana, kateri je bil tudi po mnenju nasprotnikov mož na svojem mestu? Predbaeivate nam že tolikokrat premleto revizijsko poročilo iz leta 1924 in s satanskim veseljem ugotavljate, da je |v občinsko blagajno 30.000 K. Kaj Vas ni sram, da napadate moža, ki. vsled težke bolezni niti z mazincem ne more ganiti, da bi branil svoje poštenje? Previdno ste zamolčali v Vašem članku resnico, da je imela \T TT ^V T? T TWT 13 A T T^T občina takrat popolnoma nesposob- I J V I tv P. I |\ /\ Mm 1^1 1. J nega tajnika in da župan vsled svo- * ^ ^ Y A J-l lil 11 KS* je težjce bolezni ni mogel izvrševati I . Drugi sin naše kraljevske rod-poverjene mu naloge. Rogate se v.bine. v četrtek dne 19. t. m. — Vašem članku, da so bile vknjižbe' rodil drugi sin naši kraljevski se je --------„------------,----rodbini. Novorojenemu princu so dali ime Andrej, toda to ime obdrži le začasno. Pravo ime bo dobil še le pri krstu. Dediščina kraljice Marije. Naša kraljica je dobila po svojem očetu, rumunakem kralju Ferdinandu, dediščino V znesku 27 milijonov dinarjev. Krajevna organizacija Slov6fiške kmetske stranke v Dobrepoljah priredi na , korist strankinega ti skrajno površne, tako dohodki kakor tildi izdatki. Dohodki se s pomočjo davčnega Urada lahko dokažejo, nikakor pa ne izdatki, ako ni-thaŠ potrebne vknjižbe in priloge, Vem, da ste tudi Vi Uverjeni, da v občinsko blagajno vplačani Znesek 80.000 K predstavlja denar, kateri je bil ttajbrže že enkrat za občino izplačan, za katerega pa ni mogel bolni župan izkazati potrebnih pet trdil in vknjižb. Znano je Vam tudi, da je revež že leta in leta prikovan ^vnega sklada prvo svojo Vse-na postel jo in da hudo trpi njeeovo Nedeljo 5. februarja V pro- nekdaj tako tlgl^no p^eslvo. Piše- J storjh g štiha. Začetek ob 3. uri te, da Vam je Kmetijski list očital, j popoldne< Na gp0redu je srečoloV, da imate premalo lastoe yeti. Mi : t. }n razne zabavne točke. Tuba ugotavljamo Redeče: NI fes, da^. Jza • d in pija5o je dobro pre. imate premalo lastne pam(£, res skrbl|ell0i Vabimo vse prijatelje pa ie, da ste jo imeli preveč. Res ie, ^ blizu - da nas ta dan v da ie novo izvoljeni klerikalni ob- Dobrepoljah obiščejo. Činski odbor povišal novo izvoiie-, r ' . nemu Županu letno plačo za 28.000! Bankovci po 5 Din se niso vze-kron. ReS ie tudi, da bi ostalo naše- li iz prometa. Ponekod se nekate-lttti prejšnjemu Županu, ako bi mu re blagajne branijo sprejemati klerikalni odbor za 2 leti nieeove- bankovce po 5 Din, čes, da so se ga županovania nakazal ta poviŠek vzeli iz prometa. Finančno mmi-ftjače. od že občini voiačaneea pri- strstvo objavlja, da se bankovci po manjkljala tudi Še 26.000 K. Res je 5 Din niso vzeli iz prometa m da tudi, da ste sklenili darovati neke- jih mora vsaka blagajna sprejemu pripravljalnemu odboru za ne- mati- ki dota 40.000 K iz občinskega de-'. Volitev cestnega načelnika v ljub-naria in za prefflovanie živine pa ljanski oko ici. Preteklo nedeljo so samo 2.000 K. Res ie tudi. da ie bil f vršile volitve cestnega načelnika Vaš prvi sklep kot nezakonit od Wien je bil župan iz Št. Vida nad višie oblasti razveliavljen. Res je Ljubljano Babmk. tudi. da ste si zaračunali nota v ^ Hote »Mariborski dvor«. Andrej Novo mesto tudi po 200 K. Res je Oset Maribor. V Mariboru na Kra-tudi, da sta pregledovala občin- lia Petra trgu poleg državnega ski letnega računa prejela dne dravskega josta v palači^ pokojnin-31. XII. 1927 za to delo 400 K in 7 skega zavoda se je otvonl novi hodni kasneje ista pregledovalca, ko tel »Mariborski dvor«. HoteI »Mari-sta ponovno pregledala račun, zopet borski dvore sta vzela v najem zna-400 K. Res je tudi, da so bile občin- na gostilničarja Andrej in Mara ske knjige/katere pa je vodil taj- Oset, k, sta. imela svogar hotel nik. v najlepšem redu. Najbrže bo »Beograd« m hotel Balkan« v tudi res da je Vaše odlično delo v Slovenjgradcu. pred ^evr^ Pa občini pripoznala celo višja oblast, znano podile »™stovr&a slati-in res je. da Vaše odlično delo niso na« na Koroškem Novi hotel »Ma-pripoznali občani, kateri so Vam riborski dvor« leži 10 minut. od pri volitvah obrnili hrbet. S prija- slavnega in 5 minut ^^oškega teliskim pozdravom pričakujemo kolodvora ob autobus postaji. Toplo novih napadov. (priporočamo m opoz^jamo na in- Ribnica. Neumorni delavnosti in serat v današnji steviHci. nesebični požrtvovalnosti za napre-l Mala Nedelja. Narodno ^kulturno dek in Prosveto v ribniški dolini društvo uprizori na Svečmco dne 2. se imamo zahvaliti celokupnemu februarja ob pol 4. uri v Drustve-učiteljskemu zboru tukajšnje me- nem domu kmečko. »Uzit- ščanske šole, da se je s pomočjo j karji«. Nastopi tudi moški pevski uvidevnih tržanov osnovalo gleda-.zbor. lišče lutk. Prva otvoritvena predstava je v soboto dne 21. t. m. sijajno uspela. Ne morda v gmotnem, ampak v moralnem oziru pa prav gotovo! Je sicer res šsle začetek, ampak vendar je ta prva predstava Pazite na stare puške! Ponekod imnio še stare jmške, takozvane »Vorderlader«-je ki leta in leta vise na stenah nabasane, dokler ne zarjave. Taka puška bi bila kmalu plavila v veliko nesrečo posest v Oparil se je France Cirič, ki je pomagal mesarju Klanečku pri Mali Nedelji pri kolinah. Cirič je prenaglo odprl takozvano »alfo«, kjer je vrela voda, a vodena para je s tako silo puhnila v Cirica, da je po celem telesu dobil hude opekline. Stara Loka. Županske volitve so se izvršile. Za župana je bil izvoljen naš vrli in ugledni pristaš in član načelstva tov. Anton Hafnar. Čestitamo! Godbeno društvo pri Mali Nedelji se je prav dobro izkazalo v nedeljo 15. f. m, na zborovanju naše krajevne organizacije. Bodi godcem izrečena na tem mestu najlepša zahvala! Pretep in poboj. Pri gostilničarju Zmazku v Logarovcih je dne 17. . m. pila zvečer večja družba fantov. Ko se je "Fran Štampar iz Bra-noslava za trenutek odstranil iz gostilne, je odšel za njim tudi Fran Slavič iz Grab. Komaj pa je bil prvi zunaj, ga je napadel gostilničarjev sosed zaradi nekega starega sovraštva z nožem in ga sunil v glavo in hrbet, da se je zgrudil. Ko je Slavič to videl, se je zagnal za napadalcem, ki je zbežal domov, kjer je vzel puško in Slaviča zadel v stegno. Tudi Slavič je obležal v nezavesti. Naše izseljevanje v novembru. Po statističnih podatkih Izseljeni-skega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše države v novembru 1994 oseb. Od 1. januarja do konca novembra se je izselilo iz naše države 20.594 oseb. Največ izseljencev je šlo iz Hrvatske in Slavonije (693), dalje iz Dalmacije (452), iz Vojvodine (429), iz Srbije (141), iz Slovenije (141), iz Bosne in Hercegovine (121) in iz Črne gore (17). Značilno je, da odpade 75 odstotkov vseh izseljencev na kmetske ljudi. Največ naših izseljencev je šlo v Argentino in sicer 1105. V Ze-dinjene države jih je šlo 386, v Brazilijo 125, v Urugvaj 106, v Avstralijo 90, v Kanado 71 itd. Vrnilo se je v novembru 462 izsel jencev večinoma takih, ki se zopet vrnejo v novo domovino. Od 1. januarja do 30. novembra se je vrnilo v našo državo 5005 izseljencev. Smrt hrvatskega znanstvenika. V Zagrebu je umrl veliki hrvatski učenjak Vladimir Mažuranic, sin bivšega hrvatskega bana. Narodno gledališče v Novem Sadu pogorelo. V nedeljo zvečer je pogorelo do tal Narodno gledališče v Novem Sadu. Požar je nastal TEDENSKI KOLEDAR* 29. januarja, nedelja: Franc S. 30. januarja, pondeljek: Martina d. 31. januarja, torek: Peter N. 1. februarja, sreda: Ignacij'. 2. februarja, četrtek: Svečnica. 3. februarja, petek: Blaž. 4. februarja, sobota: Veronika- SEJMI. 29. januarja: Rajhenburg. št. Jurij' ob Taboru; 30. januarja: Rakek, Vojnik. 31. januarja: Dobova; 1. februarja: Jurklošter; 2. februarja: Črnomelj; 3. februarja: Krško, Žužemberk, Lukovica, Škofja Loka, Hrib pri Loškem potoku, Sv. Marija v Jarenini, Trbovlje, Sv. Jakob pri Kalobju. VALUTE. Berlin 13.53, Curih 10.93, Dunaj 8.—, Newyork 56.68, Praga 1.68, Trst 3.—, Pariz 2.22, London 276.—. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri len. žarel. Ljubljana. vsled električnega kratkega spoja. Najprej je zajel požar kulise, nato garderobo in končno celo poslopje. zadwvoiiervalsTvsakega in gotovo bo i nika Hanžekoviča v Presetmcih. rPožar je divjal s tako da niso £ gledališče prospevalo. Le naprej Ponoči je slišal namreč sumlnv sum mogli ničesar pogasit,, škoda znaša p v i . ___' in miSkn v roke. V svon pre->okrosr milnon din*r'ev. x v/ltvvi J v/ --------i----O -» in vzel puško v roke. V svoji pre-j okrog milijon din*r'ev. čeprav g0lcm vidnosti pa je vendar pomeril s Rajev smrt kot k poroki V Bi- *™rdevaio v obraz« ori kino-pred- Palčico za basanje, če je puška na- haču (Bosna) se je pretekli pone-»zardevajo v ooraz« pri KHio-prea ^ T>oW5/,o r>Q 'T,; £ln v rfiV To de]jek ugtrein narednik Pero Dju- po začrtani poti, ne ustrašite se, čeprav gotovi okolu »Slovenca« v wia« i nuiu-j/n/u- _ - » - m_ stavah in govorijo, da se radi ob-i bita. Palčiča pa ni šla v cev. To činskih volitev, M so jih razveljavi-1 opazivsi je puško previdno odložil li, ni dobro z bikom bosti. Volnene nogavice, žepne robce, žemperje, ovratnike, kravate in naramnice najfinejše kvalitete po solidnih cenah na prodaj pri Franc Pavlin-«, Ljubljana, Gradišče St. 8, naslednjega' dne pa jo je nesel h kovaču ki je puško razdrl. In glej. nešič tik pred svojo poroko. Ko so se nahajali v stanovanju neveste gostje, je stopil ženin v sosedno so- v cevi je bil velik zarjavel naboj bo in ei pognal kroglo v glavo „ ^ J^Mrn >T/\1 iilr IrAC! I "I/vin/-»o iti šfii- VnistnrftiSa v Sremn 11 smodnika, velik kos ilovice in še nekaj železnih drobcev. Če bi bil kdo puško po neprevidnosti sprožil, bi se bila gotovo zgodila velika nesreča, Najstarejša žena v Sremn umrla-V Burni je pred 14 dnevi umrla Elizabeta Krevedl v visoki starosti 104 let. Bila je menda najatarej' i$a žena v Sremu, Žrtev lakote. V bližini Zagreba se je vrgel pod vlak Josip Golub, blagajnik Nabavljane zadruge v Zagrebu. V zadnjem času je to mesto zgubil in ker ni našel nobene druge zaposlitve, je skočil pod vlak, ki ga je popolnoma razkosal. Prevelik božji blagoslov. V vasi Samajli v Srbiji je žena kmeta Ja-čima Vujinoviča rodila v sedmih letih devet otrok. Rodila je trikrat dvojčke in enkrat trojčke. Seveda je družina silno uboga in nima razen bajte in koščka zemlje nobenega premoženja. Mladi cerkveni vlomilci. V Sinju v Dalmaciji sta vlomila v tamošnjo cerkev dva mlada gimnazijska, učenca in hotela odnesti kelih, monštranco in druge zlate predmete. Slučajno so pa isti čas vstopili v cerkev tudi frančiškani, ki jo upravljajo ter opazili vlomilca, katera so takoj ujeli in oddali policiji. Značilno je, da sta bila oba fanta sinova uglednih in premožnih starišev. hJ ' Nogo si je zlomil posestniški sin F. Heric iz Bososlavcev, ki je bil zaposlen v domači opekarni. Ko je kopal zemljo, je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico v Ormožu. Tatvina alkohola. Dne 7. t. m. so neznani zlikovci vlomili v klet posestnika A. Folariča v Kuršev-cih in so ukradli 10 litrov po pet let stare slivovke. Zlat zaklad na vrtu. V vasi Hor-čulji v Fojnici v Bosni je našla deklica Ana Medic pri kopanju zemlje na vrtu lonec, poln starega zlatega in srebrnega denarja in zlatega nakita. Med nakitom so bUi okrasi starih plemičev. Najdba je sedaj izročena sarajevskemu muzeju in jo bo tu pregledal poseben strokovnjak, Hiše iz jekla. V Bratislavi so •zgradili jekleno enodružinsko hišo. v 72 urah. Stanovan jskega prostora je okoli 50 kvadratnih metrov, cena 45.000 Čeških kron. Stene so vse iz jeklene pločevine z medprostorjem za zrak. Posebna prednost teh hiš pa je ta, da si razdeliš prostore, da jih povečaš ali zmanjšaš z največjo lahkoto. Boljševiška opozicija. Dejanski gospodar in vladar Rusije je danes glavni tajnik boljševiške stranke. Proti njemu se je zadnjih let organizirala že dokaj močna opozicija, katero je vodil eden glavnih bolj-seviških vodij in Leninov sodelavec v revoluciji Trockij. Borba med njimi je končala s popolno zmago Stalina. Te dni je okrog 50 najuglednejših prvakov pregnal iz Moskve v najoddaljenejše sibirske in turkestanske okraje. S tem, da so razpršeni na več tisoč kilometrov narazen, upa Stalin končnoveljav-no uničiti opozicijo. Rusija pa stopa na ta način svojo edino pravilno razvojno pot ,k najnaprednejši kmetski državi na svetu. Na Kitajskem obešajo vseučili-ške prolesorje. V Pekingu so te dni obesili znamenitega vseuoiliiškega profesorja radi komunistične agitacije. Požar v Washingtonn. V Wash-ingtonu je pred 14 dnevi zanetil neki slaboumnež ogromen požar. Zgorelo je 8 tovarn in velikih trgovin. Kasneje se je vnelo tudi veliko premogovno skladišče. Požar je zahteval več človeških žrtev, med njimi tudi 8 gasilcev. Nov polet na severni tečaj. Lansko leto se je posrečilo znanemu raziskovalcu severnih pokrajin Amundsenu preleteti na velikem vodljivem zrakoplovu severni tečaj. Tega znamenitega poleta se je udeležil tudi italijanski oficir Nobile. Italijanska mestna občina Milan je naklonila večjo vsoto v svrho ponovnega poleta na severni tečaj. Na ta račun so že zgradile italijanske tvornice velik zrakoplov in general Nobile hoče poizkusiti s poletom že koncem aprila t. 1. Znano je, da je ves severni tečaj visoko pokrit z ledom in snegom in da si posebnih koristi nihče od teh krajev ne obeta. jf Žena brez jezika. V Budimpešti se je dogodil nenavaden slučaj maščevanja. Čevljarski mojster Soss je bil že dolgo časa skregan s svojo boljšo polovico. Pred nekaj tedni sta se vendarle pomirila. V znak veselja sta se pričela kar na ulici poljubljati z ženo. Toda mož je ravno poljub izrabil za maščevanje. Ko sta se najstrajstnejše poljubila, ji je mož odgriznil jezik. Redna zračna zveza med Francijo in Južno Ameriko. V kratkem bodo vzpostavili redno zračno zvezo med Francijo in Južno Ameriko s pomočjo aeroplanov. Umetno ustvarjeno morje. Egiptovski znanstvenik dr. Bali je izdelal načrt, po katerem naj bi se puščava Siwi spremenila v morje. Ta puščava leži nižje, kakor morska gladina. Ako bi se skopal iz Sredozemskega morja dolg prekop in se po njem spustila morska voda, bi pokrila več tisoč hektarjev nerodovitne zemlje in puščava bi se spremenila v morje. To bi pa imelo za posledico, da bi se obrobne pokrajine spremenile v rodovitne in cvetoče dežele. Morski roparji na Kitajskem. Kitajski pirati (morski roparji) so napadli trgovski parnik »Suum-gumhcsk in ga popolnoma izropali Na ladjo so prišli preoblečeni kot potniki. Ko je bila ladja že daleč na morju, so planili roparji na kapeta-na in mornarje ter jih pomorili, nakar so pričeli ropati. Koliko ladij je bilo lansko leto zgrajenih? Koncem decembra 1927 se je zgradilo na vsem svetu 503 novih trgovskih ladij, z 3118.721 ton. Od tega odpade na Veliko Britanijo in Irsko 338 ladij in 1 mi-liion 570.713 ton, na Nemčijo 86 ladij in 472.205 ton, na Italijo 44 la-dii in 183.216 ton, na Holandsko 37 ladij in 174.887 ton, na Francijo 23 ladij in 115.020 ton; nato sledita Danska, a na osmem mestu so Zrl mrene države s 25 ladjami in 97 370 tonami Kdo vse hoče postati krvnik? — Francoski notranii minister je razpisal službo krvnika, ker je dosedanji vršilec tega pos!a ostarel in obnemogel. Dnevno prihaiaio nove prošnie ministrstvu in med drugimi se noteeujejo za to mesto tudi trije , iužinerji, en advokat in en brivec, ki Vsak na svoj način utemeljujejo sposobnost za krvniški noklic. Ameriške denarne naložbe v inozemstvu. Ameriške denarne naložbe v inozemstvu so dosegle v letu 1P27 skuimo vsoto na jmanj 2010 milijonov dolarjev. Na koncu leta 1027 ie znašala vsota v inozemstvu naloženega ameriškega kapitala 14 % milijard dolarjev. Iz tega se vidi, da prevladuje v finančnem svetu že popolnoma dolar. Največji vulkan pričel bruhati. Največji ognienik na svetu Kraka-tan na Sundskih otokih je pričel bruhati. Prebivalstvo je v največji naglici pričelo bežati z otoka. Zadnji izbruh vulkana je bil 1883. ko je polovico otoka zletelo v zrak in nad 20.000 ljudi postalo žrtev lave in razburkanih morskih valov. Koliko imajo Aneleži avtomobilov? Prvega juniia lanskega leta je bilo na Angleškem v prometu 590.000 osebnih in 225.000 tovornih avtomobilov. V Škotski pa 55.000 osebnih in 22.000 tovornih. — V Ameriki je v prometu nad 20 milijonov avtomobilov vseh vrst. Seve-, da ie Amerika mnogo večja od An- * gilljji IHMf^i Ford napreduje. Svetovnoznani, Ameriške ceste. V preteklem le-fabrikant avtomobilov v Ameriki tu so napravili v ameriških državah Henry Ford je začel v zadnjem času proizvajati povsem nove vrste avtomobilov. Dobil je že za celo leto naprej naročil. Dnevno izgotovi-jo Fordove tvornice 1000 avtomobilov. Zaposlenih je sedaj že okrog 80.000 delavcev. Treovina z dekleti. Pri društvu narodov v Ženevi je ustanovljen tudi poseben urad za proučevanje mednarodne trgovine z dekleti. Pred nedavnim časom je objavil podatke, ki jih je zbral po posameznih državah. Številke govorijo o silni razpredenosti trgovine »z belim blagom«, kakor pravijo. Samo na Poljskem ie v enem letu izginilo okrog 40.000 deklet brez sledu. Posamezne države so uvedle zelo stroge mere proti tajnim agentom in proti prekupčevalcem deklet. toda niti v eni državi ne mo-reio (ali pa nečejo) te za človeški rod ponižujoče trgovine zatreti. Društvo narodov bo predlagalo posameznim državam, da proti te vrste trgovcem uvedejo najostrejše 8300 milj avtomobilnih cest. S tem je omrežje takih cest naraslo na 64.200 milj ali 103.333 km. Letni stroški Zedinjenih držav za gradbo, vzdrževanje in upravo teh cest znašajo okoli 1100 milijonov dolarjev. Najznamenitejša med njimi je direktna avtomobilna cesta med New-yorkom in San Francisco. 1,000.000 brezposelnih v Zedinjenih državah. V Ameriki je zavladala velika brezposelnost, zlasti v stekleni in premogovni industriii. Vsegu skupaj je sedaj brezposelnih okoli 1.000.000 delavcev. Število samo deloma zaposlenih pa znaša celo 3.500.000. Plače so v primeri s cenami življenskih potrebščin slabe. Pri železnicah je zaposlenih okoli 200.000 delavcev s tedensko raerdo po 17 dolariev. Tudi šneh kradejo. Posestniku Al. Rudolfu v Radoslavcih so tatovi odnesli šoeh dveh prašičev. Tatovi so izginili brez sledu. Nočejo plačevati davkov. Na grškem otoku Kreti je navalila kakih kazni, magari tudi smrtno, da se 500 oseb močna množica iz okolice zbriše eden najsramotneiših made- mesta Kandiie na davčni urad v žev s telesa človeške družbe. | Kandiji, uničila vse dokumente ter Druea pošiljka zlata. V Pariz so'končno zažgala poslopje. Ljudie so te dni prioeljali iz Amerike drugo i bili ogorčeni radi previsoko odmer- pošiljko zlata za francosko državno banko. Zlato je tehtalo 12.348 kg v obMki palčic, od katerih je vsaka tehtala 84 kg. Zlato je vredno 7 mi-liionov 500.000 dolariev in je bilo kuolieno za 200 milijonov francoskih frankov. I Glad tudi v Dalmaciji. V Beograd je priš!a iz Splita posebna deouta-ciia sDlitske oblastne skupščine. Deputaciia je predložila posebno SDomenico o strahovitem stanju v solitski oblasti, v kateri ljudie umi-raio od gladu. Za najnujnejšo od-pomoč prosijo saj 300 vagonov koruze. j Od hudiča obseden... Pastor I Adolf Hotalings. v mestu Flint (Mi-chigan), oženjen in oče petih otrok, je mučil svojo petletno hčerko do smrti, nakar jo ie razrezal na kose. Bil je atretiran. Ko so ga gnali j v zapor, so ga le s težavo obvarovali, da ga razljučeno ljudstvo ni linčalo Pri zaslišaniu je izjavil: Moral sem biti od hudiča obseden. Največji jez sveta. V Abami v Ameriki so zgradili pred kratkim ogromen jez, ki je največja stavba te vrste na svetu. Jez je dolg 600 metrov in 60 m visok. Zajezena voda se nabira v jezero, ki je široko 30 km ter pokriva površino 250 kvadratnih kilometrov. I gleske. Naročniki, ki dolgujejo še kak znesek »Kmet-skemu listu« na zaostali naročnini za preteklo leto, naj blagovolijo nakazati zaostanek iz preteklega leta, radi reda pri upravi. jenih davkov. Oblasti na Kreti so zahtevale iz Aten orožniško oiače-nje. da oreorečiio nadaline izgrede. Klerikalci hočejo srezka poglavarstva za svoje eksnoziture. Zadnji čas hočejo klerikalci tudi pri srez. poerlavarstvih uoeljati stm-n-karstvo. Stareiši in dobro kvalificirani pol. uradniki se zapostavljajo in imenujejo mlaiši strankarii na odgovorna mesta. Klerikalci hočejo imeti po zgledu radikalov politične uradnike za svoje priganjače. Ni čuda. da se tudi pri nas že uvaja ma-cedonski režim. »Gruda«. Kmetskemu ljudstvu dobro poznani mesečnik »Gruda«, namenjen predvsem kmetskim fantom in dekletom, stopa v svoj peti letnik. Pozivamo tem potom vse stare naročnike, da obnove naročnino in nam pridobe novih naročnikov. Čim širši bo krog naročnikov, tem boljši bo list. »Gruda« bo prinašala posebno v bodočem letniku tako zanimive članke, da bo vsak kmetski fant in vsako kmet-sko dekle imelo veliko korist od čitanja tega lista. Vsem članom strankinih organov je uprava »Grude«- razposlala bloke za nabiranje naročnikov. Ker je v zadnjem času toliko povdarjena dolžnost mladinskih organizacij za naše kmetsko gibanje, upamo, da bodo vsi strankini delavci v svojem kraju organizirali nabiranje naročnikov za »Grudo«. Naslove naročnikov je poslati v 10 dneh upravništvu »Grude«, da bo moglo upravništvo že prvo številko vsem novim naročnikom v redu odposlati. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ITkNAVIJm> narodne pravice« raz-» vneti poslanci se za tisti zakon še zmenili niso in so ga kar čez noč odobrili, samo da so se lahko čim hitreje zopet kregali za »narodne pravice«, mogočni delničarji s cesarjem na čelu so pa pobasali iz davčnega denarja silno visoko odkupnino za svoje delnice v svoje žepe! Tako nas »mažejo« še dandanes! Kadar torej slišite besedo, da je »narodnost« v nevarnosti, ali da je »vera v nevarnosti« ali da je »naprednost v nevarnosti itd., tokrat ; vedite, da je v nevarnosti samo vaš žep! | In zapomnite si, da politika ni boj za zmago kakšnih »naček^vsaj direktno ne), ampak da je politika samo boj za številke in boj za denar! Narodni gospodar. Dr. Fran Spiller-Muys: Novi osnutek zakona o izkoriščanju vodnih sil in naše kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je podalo vsem gospodarskim korporacijam novi osnutek zakona o izkoriščanju vodnih sil, da zavzamejo napram njemu svoje stališče. Ne vem, ali ga je prejela tudi naša glavna kmetijska korporacija, t. j. Kmetijska družba za Slovenijo. Pravilno bi bilo, da se čuje tudi njeno mnenje kot zastopnice kmetijskih interesov in to iz razloga, ker se morajo pri zakonodaji vob-če upoštevati interesi našega kmetijstva, pri zakonu o izkoriščanju vodnih sil pa še posebej, saj je ta element v tesni zvezi s kmetijskim obratom. Toda kljub vednemu povdarjanju agrarnega značaja naše države še nismo tako daleč, da bi se upoštevali v zakonodaji agrarni, to je kmetijski interesi. Saj le-ti nimajo niti še svojega zakonitega interesnega zastopstva, kakor-šnega imajo že vsi drugi stanovi, n. pr. trgovski, obrtniški, industrijski itd. Tako vidimo, da se snujejo zakoni in uredbe brez ozira na potrebe in često proti koristim našega kmetijstva ali celo na njegovo škodo. Slednje lahko trdimo tudi o novem osnutku zakona o izkoriščanju vodnih sil, vsaj v nekaterih ozirih, kakor so ga sedaj izdelali — kdo, niti ne vemo — v Beogradu. Ta zakonski osnutek je prav za prav le pomnožena in razširjena ter poslabšana, a le malo izboljšana izdaja starih osnutkov iz 1. 1923. in 1925., ki. so ju tako pravniški, kakor tehniški in gospodarski krogi enodušno odklonili kot nesprejemljiva. Tudi ta osnutek, ki ga je sedaj razposlalo ministrstvo za poljedelstvo in vode, ni sprejemljiv vsaj v vseh točkah ne. Treba bo, da ga predela in popolni komisija pravniških, tehniških in gospodarskih strokovnjakov vseh pokrajin in pravnih področij, kakoršno sicer obljublja minister vodš v objašnjevanjih, ki so dodana zakonskemu osnutku, katero bi bil pa moral vsekakor skli-zati že preje, predno se je osnutek zaključil kot projekt zakona. V naslednjem hočem na kratko opozoriti na one hibe podležečega osnutka, ki zadevajo pred vsem ob naše kmečke interese. Le mimogrede bom omenil tudi ostale pomanjkljivosti osnutka. Že pot, ki jo hoče ubrati ministrstvo voda in po kateri naj postane osnutek zakon, je nepravilna in v nasprotju z ustavnimi določbami, ki predpisujejo za donašanje zakonov sklep ali vsaj pooblastitev narodne skupščine. Osnutek se sicer sklicuje na pooblastitev iz čl. 314. fin. zak. za 1. 1927/28, toda ta člen daje le finančnemu ministru pooblastilo za ukrepe, da z njimi uredi državno gospodarstvo, posebno v pravcu zmanjšanja davščin, ne pa ministru poljedelstva in voda, da izpreminja veljavne vodne zakone. Pravilna pot bi bila le ona, ki jo predpisuje čl. 113. ustave za izenačenje zakonodaje, namreč sklep stalnega zakonodajnega odbora in resolucija narodne skupščine. Osnutek ima sicer v glavnem fiskalični značaj, ker hoče izkoristiti določilo čl. 117. ustave, ki pravi, da so vse naravne sile državna last; vendar ob enem izpreminja sedaj veljavne predpise vodnih zakonov, za kar pa treba zakona. Pred vsem se tičejo te izpre-membe pristojnosti onih oblastev, ki so poklicane dajati dovoljenja za izkoriščanje vodnih sil. V tem oziru deli osnutek podjetja na tri kategorije: Za podjetja prve kategorije, t. j. taka z nad 50.000 konjskih sil bi naj bilo treba posebnega zakona. Dovoljenja za podjetja druge kategorije, t. j. ona med 300 do 50.000 konjskih sil, naj bi se izdajala z (kraljevim) ukazom na predlog ministra za kmetijstvo in vode ter po zaslišanju ministrskega sveta. Podjetja do 300 konj. sil pa bi naj dovoljeval veliki župan, ki bi v vseh slučajih prevedel postopek, predpisan po veljavnih vodnih zakonih. Do sedaj je po vodnih zakonih, ki veljajo v Sloveniji, merodajen značaj vode, na kateri se namerava zgraditi vodomočna naprava, in je pristojen za vse plovne vode in za take naprave, ki naj proizvajajo električno silo, veliki župan; za vse druge vode pa je pristojen v prvi inštanci srezki poglavar. Po novem osnutku pa naj bi bil pristojen za vsak mlinček in vreteno, navadno kolo za slamoreznico kjerkoli, tudi ob zadnjem gorskem potočku, veliki župan. To ne znači samo nepotrebno zavlačevanje in komplicira-nje postopka, kajti najmanjša pritožba bi morala romati v Beograd pred ministra, kjer že sedaj ne morejo zmagovati dela in treba čakati in čakati na razne rešitve, marveč bi se postopek in ž njim naravno naprava sama tako podražila, da bi tega dotični prosilec ne zmogel. V Sloveniji imamo nebroj vodnih naprav posebno v planinskem predelu za pogon domačih kmečkih mlinov in tudi kmetijskih strojev (mla-tilnic, slamoreznic, vodnih črpalk i. dr.), ki so v najtesnejši zvezi s kmetijskim obratom. Te male naprave se nahajajo ob gorskih potokih često visoko v gorovju, kjer niso nikomur na poti in nikomur ne škodujejo. Za prav majhne naprave in če ni bilo pričakovati sporov, je sedaj še srezki poglavar lahko pooblastil županstva in se je na ta način vršila vodna administracija na najhitrejši in najcenejši način. Kljub vsem naukom za poenostavljenje uprave pa ti stvorijo osnutek zakona kakor v zasmeh tem naukom in stremljenjem! Jasno je, da je osnutek s takšnimi določili nesprejemljiv. Nesprejemljiv je tudi glede prvih dveh kategorij vodo-močnih podjetij, ker si je lahko predstavljati križevo pot take prošnje za izkoriščanje vodne sile. Sicer pa je tudi pogrešeno z obče pravnega stališča, odkazovati po nepotrebnem zakonodajnim faktorjem (navadno skupščini in kralju) upravne posle. Po mojem skromnem mnenju bi bilo pristojnost za podeljevanje dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil porazdeliti sledeče: za podjetja do 500 konjskih sil: srezki poglavar, za podjetja do 10.000 konjskih sil: veliki župan, za podjetja do 50.000 konjskih sil: minister za kmetijstvo in vode, za podjetja nad 50.000 konjskih sil: ministrski svet. Sicer pa bi bilo to porazdelitev še popolniti z določili glede značaja vode, kakor je to storil avstrijski načrt za vodni zakon iz leta 1911. Ljutomer. Na vinski razstavi in sejmu v Ljutomeru se je prodalo nad 800 M vina letnika 1927 in sicer največ v sosedno Avstrijo, nadaljne kupčije pa so v teku. Vpoštevajoč to dejstvo moremo sprejeti le z radostjo izid tega vinskega sejma. Razstava je uspela popolnoma tudi v tehničnem in strokovnem pogledu. Na dan pred razstavo so bila vina ocenjena od strokovne komisije. Pri tej oceni se je izkazalo, da so bila vina prav izborne kvalitete in so zato mnoga dobila najvižgo oceno. Ribarski zakon za ljubljansko in mariborsko oblast z naredbama o ribarsko policijskih izvršnih dolofiilih in o napravi ri-barskih okrajev je izšel. Založila ga je Tiskovna zadruga. Str. 112. Cena Din 25. poštnina Din 1.25. V finančnem zakonu za leto 1827/28 je bil Ribarski zakon za Kranjsko razširjen tudi na mariborsko oblast Sedaj ga je izdala Tiskovna zadruga z naredbama o ribarskopolicijskih izvršilnih določilih in o napravi ribarskih okrajev, pri čemer so se upoštevale vse izpremembe, izvršene v njih od leda 1918 dalje. K zakonu in k prvi naredbi je napisal ribarski strokovnjak drž. pravdnik dr. Avgust Munda 26 strani pripomb. Uporabnost knjige povečuje stvarno kazalo. Ribarski zakoo se naroča v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali njena podružnici v Mariboru. Občni zbor Vinarskega društva v Mariboru se vrši dne 26. januarja 1928 ob pol 11. uri na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Polovična vožnja po železnicah je dovoljena. Vozni listek z mokrim žigom odhod-ne postaje se v Mariboru ne odda, ker sluii na podlagi legitimacije od Vinarskega društva tudi za povratek. Predavanja o vinogradih in sadnih škodljivcih. V času od ?. do 13. januarja 1928 so bila na več krajih ljutomerskega sreza obdržana predavanja o vino-gradnih in sadnih škodljivcih ob istočasnem predvajanju krasnih filmov od strani g. dr. Fr. Loschnigg-a iz Zagreba. Predavanja so bila zelo dobro obiskana, zlasti v Ljutomeru, pri Mali Nedelji, v Apačah in drugod. Omenjeni filmi so jako instruktivni, ker prikazujejo mnoge škodljivce naših kulturnih rastlin od početka do konca njih razvoja. Mnogobrojni navzoči, med njimi priznani kmetijski strokovnjaki, so sprejemali predavanja z navdušenim odobravanjem ter so izražali željo, da bi se enake prireditve še ponovile. — Želeti bi bilo, da bi se filmi predvajali po vseh večjih občinah, na kateri način bi se pripomoglo v znatni meri k napredku teh važnih kmetijskih panog. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON BaCun poitna Hranilnice it 1429T reg. zadr. z neomej. sav. Brzojavke .Rmctskl dom". Telefon it. 2847 v Ljubljani^ Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje O naia. II Obrestule n___>__>___. v___....._____ vloge na knjižice Daje: Posojila na vknjtibo, proti poroitvu ter sastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje lcredlte v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. , Pooblaščeni prodajalec srelk državne razredne loterije. Obrestuje 6% čistih brez odpovedi VeCJe stalne vloge In vloge v tekoCem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: 1 ~'"'4 Vsak delavnik od 8.-12.1/, in od 3.-4.»/». Podružnica v KAMNIKU na 6lavnem trgu. k Telefon it. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 Pošt. tek. rai. 13.853 (Žiro-ra{un pri Narodni banki) sprejema hranilne vloge In Izdala trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso menic tar | trg. cesij. « Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejših telajlh. NOVrpO;TE|L V MARIBORU uiiiiitiiiniiiiiiiiHiiiiiiiNuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiHimiiiiiMiiiniiiiii Prevzela sva hotel »MARIBORSKI DVOR" pri državnem dravskem mostu. Hotel .Mariborski dvor" ima 20 moderno urejenih Sub. Solnčna lega. (Več kopalnic v hotelu. Autogaraia. Klubove sobe. Najlepši restavracijski prostori. Prvovrstna vina in izborna kuhinja. Vsak četrtek domači praznik. Godba. Autobus-postaja. Auto pri vsakem vlaku. Zbirališče potnikov. Telefon 302. Priporočata se Andrej in Mara Osst. Najboljši In naJtrpcžneJSl ŠIVALNI STROJI so : mgritznerm In „AD1ER" ■a dom, obrt In Industrijo. * raznih opremah. • Islolam Švicarski pletiini stroji „DUBIED". Pisalni stroji „URANIV. Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija. TovarniSka zaloga: JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blisu Preiernovega spomenika ob vodi. Preselitveno komercijalna banka d.; d. PODRUŽNICA LJUBLJANA (Afllaclja banke Čaho-Slovaikl Legiji v Pragi) se Je preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu S. naznanilo! Več lepih SPALNIC iz trdega lesa prodam po ugodni ceni. — IVAN SVETE, mizarski mojster, Tomišelj, p. Ig p. Ljubljani. Najboljšo Thomasovo žlindro „ZVEZ9A" po Din 143*— za 100 kg prodaja »EKONOM" osrednja gospodarska zadruga Lfubljana, Kolodvorska ulica 7- PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. LJUBLJANA prodaja po najngodnejifh Premog, domaAt is lnoiamtkl aa na KovaSM premog r.ah ml Koks, livaralikl, plarlartkl ta arikea. Prometni nmd sa prano« H. v MkloSIleva tasta 15/1 Inventurna razprodaja C6"¥lj6V po znatno znižani Moški čevlji, črni in rujavi, amerikanske oblike Din 100'-Moški čevlji, črni in rujavi, širni oblika . . •. Din 130'--Ženski čevlji, nizki in visoki, od Din 40- do Din 100- Fantovski in dekliški čevlji....... . Din 60-— Otroški čevlji, nizki od Din 10- do.....Din 40- Nogoinetni čevlji, prikladni za delo, od Din 40 - do Din, 50'-- Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu obutve In obiščite naSe prodajalne na Dunajski c. 23 na dvorišču, Carl Pollak, d d. OrvJolk: MILAN MRAVLJE, — Z» SonaojoJJ >KrauUk»g* Usta: IVAM PUCELJ, aaiodai poatama«. - Za tiskarno >M»rkar<: AMDREJ 9EVB1. 23534853482348535353010048480153534848485323010001000100010201000201010002010100000201000101010053530100025300000201015323230123534801000002010002000100235301005353010002530153534801004823019923480153534830 5348480153484823535323015348532353235301535348235323535353015353482301535323235353