URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO VI 20. APRIL 1961 ST. 17 V S E B OBC1NSKI LJUDSK1 ODBOR SLOVENSKE KONJICE 12f>. Progrum pcrspektivnega ruzvoja gospodarstva in druzbcne dcjavnosti ob6inc Slov. Konjicc v razdobju od Icta 1061 do 1965. 127. Druzbcni plun obfcine Slovenskc Konjicc za Icto 1961. 128. Odlok o potrditvi zaklju£nega raduna obCinc Slov. Konjicc za leto 1960. 129. Odlok o proradunu obcinc Slov. Konjicc za Icto 1961. 130. Odlok o prcnosu pravicc upravljanja voda na Vodno skup-nost za porcdjc Dravc v Mariboru in Vodno skupnost za porccjc Savinjc v Cclj.i ter o doloditvi teh skupnosti za onruvljanjc tehnii-nc sluzbc za urcjanjc, vzdrzcvanjc in varstvo voda. I N A 131. Odlok o ustanovitvi druzbencgu sklada za Solstvo obcinc Slov. Konjicc. 132. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sistemiza-ciji dclovnih mest v upravnih organili Obdinskcga Ijudskcga od-born Slovenskc Konjicc. 133. Odlok o voznili olajSavah na prcvoznih srcdstvih, za ka-tere se daje rvigres iz obdinskcga proraduna. 134. Odlok o ustanovitvi sklada za odkup kmetijskih zcmljisd. 133. Odlok o tem, v kaksnih primerih" sme zascbno kmctijsko gospodarstvo sprcicti v delovno razmcrjc knictijskcga dclavca na obmoeju obcinc Slov. Konjicc. 136. Navodilo za vlaganjc proseuj za prevzem iioroStcv glede krcditov in posojil. 126 Po 4. clenu zaikona o jiristojnos-ti obciaskih in okrajnili Ijudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FI.RJ, st. 52-644/57 in 27-492/59) je Obcinski Ijud-ski odbor Slovenskc Konjice na seji obcinskcga zbora in na seji zbora iproizvajalcev .dne 2t. marca 1961 sprejel PROGRAM perspektivnega razvoja gospodarstva in druzbenc dcjavnosti obcinc Slovenskc Konjicc v razdobju od leta 1961 do 1965 PRVI DEL 1. SPLOSNI PREGLED PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA Nu podlagi dosezene stopnjv gospodarskega in druzbenega -razvoja obcinc v preteklem ohdobju ter upostcvujoc osnove e konamsko -ipo 1M i c n i 11 ci-ljev in smernic republiskogu persptiktivnega programa go-sipodarskega -razvoja se |)ostavljajo za razdobjc od le-la 1961 do 1965 na-slednje nalogc za bodoei razvoj gospodarstva in druzlbene dcjavnosti v obeini S-lo-vens-ke Konjice: — stremeti za tem, da se na-da-ljc obd-rz.i visoka slopnja porasta proizvodnje, s katero je naraseala v letih -prvega petlelnega plana. Istoeasno pa je pospe-sevati razvoj ti-stih dcjavnosti, ki imajo pogoje in mo2nosti za -nadaljnjo razsiritev; — v -nadalje raizvijati industrijslke kapacMete i-n njeno proizvodnjo, predvsem z bolj-sim izkoriS6anjem proizvodnih zmogljivosti, z -modernizacijo opreme ter z dovrsi.tvijo isi.rse rekonstrukcije. Glavnii poudarek 1)0 v tem obdobju zlnsti na -rekonstrukciji kovinske industrije, s katero bo omogocena znatna razsiritev same proizvodnje kot tudi moz,nosti za ve7-jo koope-raoijo z avtomofbi-lsko industrijo (TKO Zrecc) ter izvoz imdustrije strojev (KOSTROJ); — skladno z razvojem drugih gospodarskih pa-nog -se bo pospeseno irazvijailv tudi kmetijstvo. Kme-tijstvo je nsmerjati predvsem v tistc dcjavnosti, za katere obsitojajo naravni -pogoji. Poudarek je zlasti na povecanj-u zivinorejskc proizvodnje, sndjarstvu in vinogradnistvu. Povceati je ikooperacijo mvd kme-tij-sko zadrugo in zasebnimi proizvajalci, kar bo pripo-moglo ,k modernizaciji in rentubilnosti kimetijske proizvodnje in povecanju trznih presezkov kmetijskih proizvodov. Velik poudarek naj se duje zlasti uspo-sabljanju in poveCanjn druzibeiiih kmetijsk-ih pose-slev, ki naj Ibistveno pripomorejo k splosnemu raz-vojti kmetijske dcjavnosti; — v gozdarstvu je po-trebno preiti na smo-tmejse izkorisCanje ,lcs-ne mase tor uvesti s-odobne naeinc gojitve gozdov. Po vocat i je napore za pospesitev gozdno-gojitvenih dei, da se doscze eim vceja produk-tivnost gozdov ter pospesiti gradnjo gozdnih ces-t, zlasti na Pohorju; — za prilagoditev trgovine im gostin-stva splosnemu gospodanskemu razvoju je potrcbno v nadal je (rovecati in modernizirati ikapaciitete ter izboljsati kvaliteto us-lug. Siirsi razvoj turizma pa bo zahteval pospeSeno izgradnjo nastanitvenih kapacitet in drugih turis-tionih oibjcktov; — v obrti bo prav tako potrclbno povecati in mo-der-niizirati ka-pacitete. Pospesiti je zlasti izgradnjo obrtnega centra v Slov. Konjicah ter gradnjo o-bjcktov za pos-lov.ne prostore v ostalili krajih, predvsem v Lo6ali in Zrccah. Ustanavljati je raz,ne lU-shiznostne servise ter druge ohrtne obrate, za katere obstojajo pogoji in potrebe; — gospodarski razvoj obcinc v naslednjem ol)-dobju bo terjal nadaljnje ve6je investicijsikc nalozbe, od katerih bo v glavnom tudi odvisen. Te nalozbe bo treba nsmerjati tako, da bodo ustrezaile sklad-nemu razvoju proizvodnje ter druzibenemu standardu. Pri tem je posvecati sknb pove6anju ucinkovitosti inve-sticij-skili na-lozfb in skrajiSanju rokov izgradnje; — da se lx) omogofiil hitrejsi porast produktivno-sti dela, je potrcbno vlagati linvesticijisika siredstva zu posipe§itev mehanizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, kar bo osnova za -hitrejsi razvoj proizva-jalnih sil ter poveCanje osebne potrosnjc -jn druzbenega standarda prebiva-lstva; — skladno z u-vaja-njem moderne tehnike v proizvodnjo je -potirebno, da gospodarske organizacije skrbijo za intenzivno usposaibljanje strokovni-h ka-drov. Predvideno povecanje siplosne gospodarske de-javnosti v obeini bo zahtevalo tudi nadaljnje poveea-nje stevila zaposlemih, kar bo povzrocilo aprememtio socialne struiktuTe v smeri zmanjsevanja stevila kmeCkega prebivalstva; — novi gospodarski predpisi o razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij bodo pove6a-li in pospeSevali materialno zainteresiranost -proizvajalcev k h-itrej-Sem.u razvoju -gospodars-tva in d-ruzbeinc dcjavnosti nu obmoeju u itS CL > Q 53 cu c 2 m Skupne iinvosticijc ,. 8,187.000 1,637.400 . 100,0 — za osnovna sredstva 6,130.000 1,226.000 74,8 — za obratna sredstva 2,057.000 411.000 25,2 Za uresnifcitev gospodarskega razvoja in druzbenega standarda v oblini, ki je predviden s perspektiv-nim programom za obdobje 1961—1965, bodo potrebne naslednje nalozbe v osnovna sredstva: Skupaj Povprecno na ileto Siruktura Skupne investicije 6,130.000 1,226.000 100,0 od tega: — gospodarske 5,049.000 1,009.800 82,3 — druzbcni Standard 1.066.000 213.200 17,4 — o st alo 15.000 3.000 0,3 Investicijske nalozibe v gospodarstvn: Povedana invcstlcij-ska dejavnoist v inaslednjem obdobju bo v skladti s prcdvidcnim porastom gospo-dafske dejavnosti in proizvodnjc. Predvidene na-lozibc v osnovna s.redstva po iposameznih strokah go-spodarstva bi bile naslednje: v tiso6ih dinarjev Indu.strija 3,879.000 Gozdarstvo 220.000 Kmetiijstvo 500.000 Promet 15.000 Trgovina 75.000 Gostinstvo 110.000 Obrt 250.000 Skupaj 5,049.000 V okviru teh kvot naj bi se investioijska srcdstva vlagala po 'pasamoznih .strokah v naslednje namene: — Ruzpolozljiva sredstva. ki so namenjena za razvoj imdustrije, bi se uporalbila predvsem za ures-nifiitev rekonstr.ukcije podjetij, nadalje za dovrsitev ze zadetih objelbtov, pravtako pa za raizsiritev in modernizacijo proizvodnih zraogiljivosti. V tem ob-dobju naj bi se pospeSila ipredvsem rekonstrukcija kovinske indiistrije in to Tovarne kovanega orydja Zrcce, ki bo lahko na.stapala ko-t vazen kooperanl z avtomobilsko industrijo. Pravtaiko je potrebno do-vrsiti zc zaceto gradnjo dbjekta za KOSTROJ v Slov. Konjicali. Manjse rekonstrukcije in moderniizacija bi se izvrsila ludi v Tova.rni kovinskih izdelkov v Vi-tanju. Znatna sredstva boido vlozena tudi za razvoj lesne induistrijc, ipri ikatori so predvidene rekonstrulkcije nekaterMi proizvodnih obratov. Intenizivna gradbena dejavnost v naslednjcm obdobju bo zah-tevala od Opekarne v Loiah, da poveca pioizyodnjo grndbenega matcriala, kar pa bo mozno uresniciti le s sir$o rekonstrukcijo in modernizacijo Opekamie. V industriji usnja se lx)do vlozila sredstva predvsem za dovrsitev dbjekta za proizvodnjo umetnega usnja, katcrega proizvodnja naj bi dosegla v Ictu 1965 okoli 2.400 ton. Znatna sredstva iso namenjena tudi nadaljnji moderniizaciji iproizvodnili zmogljivosti ter za ureditev cistilnih naiprav za odpadne vodc; — V ikmetiijstvu .so investicij^ka sredstva nanie-njena zlasti za tistc namene in objektd, ki ibodo pri-spevali k povecani intenzivni proizvodnji in perustu proizvodnjc kmetijiskih pridelkov za blagovni promet. Poseben ipoudardk se daje predvsem investicij-skim nalozbam za razvoj kmetijske dejavnosti v druzbenem sektorju. Predvidena sredstva za razvoj kmetijstva se bodo vlagala zlasti za gradnjo hlevov (pitalisC), nabavo zivine, obnovo sadovnjakov (50 ha) in obnovo vinog.radov (30 ha), nadalje za melioracije in izLsuSevanja zemljisc, gradnjo in udaptucijo raznih skladisc in silosov, nabavo opreme ter za ostale na-mene, ki bodo bistveno pripomogli k modernizaciji in razvoju celotncga kmetijstva v obflini; — Sredstva namenjena za razvoj gozdurstva se bodo vlagala za gradnjo gozdnih ccst in ostalih objek-tov ter za druge namene za pospescvanje gozdarske dejavnosti; — Sredstva predvidena Za promet se bodo upora-bila za naku|) munjsih avtobusov za -prevoz potnikov; — Za modernizacijo in ra/.siritev trgovske dejavnosti bodo v tem obdobju vlozena precejsnja sredstva za adaptacijo in modernizacijo vefijega stevila trgov-skih loknlov, tako v veejih sredisiih kot tudi na po-dezelju. V teh sredstvih je zajeta tudi izgradnjn nove bencinsike cnpailke ter samopostreznega tr.govskega lokala v Slov. Konjicali in ureditev nove trgovine v Vitanju. S predvidenimi investicijiskimi nalozbami je potrebno nstvariti jyigoje, da se vskladijo trgovske kapacitete z nairaScajoeim prometom: — V gostin.stvu je potrebno nudaljevati z modernizacijo oi>stoje6ih obratov. Posvetiti je tudi ve6 po-zoruosti razsiritvi gostinske mreze gletle na razvoj turizma. V sredstvrn, ki so namenjena za gostinstvo in turizem. je zajeta tudi predvidena gradnjo resta-vracije v Slov. Konjicali t(‘r dovrsitev planin.ske po-stojanke na Rogli, ki jo gradi industrijsko podjetje »KONUS<; — Za uresnici.tev nalog, ki so predvidene s per-spektivnim programom v obrinistvii, bo potrebno posvetiti vso pozornost razvoj u in ekonomicnoisti inve-sticijskih vlaganj. Investioijska sredstva za obrt so namenjena predvsem za izgraidnjo primernih objek-tov za poslovne prostore, za modennrzacijo opreme ter za rnzne manjse adaptneijc in raz.siritve dejavnosti, kar bo priipomog.lo k 'porashi storitev in uslug v ob-stojecih obrtnih podjetjih. Predvsem je v teli sredstvih zajeta izgradnja obrt-nega centra v Slov. Koniieah, izgradnja ohratnih pro-storov za podjetje >COMET< v Zrecah, za Mizarstvo v Zrecah in Slov. Konjicali, za gradnjo Avto-servisne delavnice v Slov. Konjicali. Del sredstev je namenjen tudi za razsiritev zmog.ljivo.sti in nabavo modernejse opreme v obstojecih podjetjih ter za ustanavljan je r.ovih obrtnih podjetij, kjer bodo obstojali zato po-goji. Zlasti bo 'potrebno posvetiti vefi pozornosii ra.z-voju obrti na obmocju Txic, kje.r se ni z,adoisti razvita. IV. DRU2BENI STANDARD IN OSEBNA POTROiSNJA Druzbcni Standard Skladno z investicijskimi nalozbami za razvoj gospodarstvu sp bodo v naslednjcm obdobju veCale tudi inveisticije za druzbeni Standard. V tem bo po-trebno predvsem pospeSHi investicije za razvoj sol-stvu, kulturno-proevetno dejavnost, zdravstvo in sta-novanjsko ter komunalno izgradnjo. Za razvoj druzbenega standardu Ixido vlozena do leta 1965 naalednja investicijska sredstva (v tisocih din): St uno v an js ku i z.g r ad n j a 501.000 Komunalna dejavnost 270.000 Solstvo 180.000 Prosveta in kultura 30.000 Telesna vzgoja 25.000 Zdravistvo 60.000 Skupaj 1.066.000 Z navedenimi naloibami je potrebno pospcSiti razvoj druzibenega standarda, da se bo razvijal hitre-je ter v sklndu s splosnim gospodarskim razvojem. Stanovanjska izgradnja Glede na velik gospodarski razvoj obCinc, ki je • pvedviden v inaslednjem obdobju, bo potrebno inten-zivno razvijati stunovanjsko izgradnjo zlasti v Slov. Konjicali in Zrecah. kjer se ibo industr'ijska tlejavnost znatno povecnlti. Raeunamo, da se bo v naslednjih petili letili zgradilo okrog 200 novih stanovanj, za kar bodo vlozena poleg 501 milijona dinarjev dniz-benih sredstev se znatna sredstva zasebnih graditeljev stanovanjskih his. Posebna ipozornost se mora posvetiti gradnji sla-iiovanj za prosvotni kader v tistih krajih, kjer je ta probleni najbolj perec. Pri finan.siranju stanovanjske izgradnje je strcmeti, da se jiolcg sredstev stanovanjskega sklada angazi-rajo v cim vecji meri ludi sredstva gospodarskih or-ganizacij in ipri tem vplivati na racionaliiejSo g.rad-njo stanovanj. Komunalna dejavnost Vecja stanovanjsko izgradnja iter liiter razvoj vecjih sredise v obeini bo zahteval nadalljnjo i/jgrad-njo in dopolnitev ikomunalnih objektov in naprav. V ta namen so dolocena za naslednjih pet let znatna inveisticijiska sredstva. Sredstva za razvoj komunalne dejavnosti bo po-treibno usmerjati zlasti v izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih naprav, za ureditev elektricne raz-delilne postaje v Slov. Konjicah in za nadaljnjo elektirifikacijo podezelja, za obnavljanje obcinskega eestnega omrezja, za ureditev kopalisc ter razne dru-ge komunalne objekte. Poleg tega bo potrebno skrbe-ti za pravocasno obnavljanje in vzdrzevanje ze ob-stojoCih Objektov. V okviru razpolozljivih sredstev naj bi se pristopilo tudi k jiostopni ureditvi cest Li-poglav in Suhadol. V tem obdobju je posvetiti vso pozornost pre-skrbi z vodo v vecjih centrih. V ta namen .se bo iz-vrsila rekonstrukcija vodovoda v Zrecah in Slov. Ko-njicah. Nadalje je predvidena ureditev vodovodov v Vitanju, Locali, Stranicah in Zicah. V tem obdobju bo potrebno pristopiti k ureditvi otroSkih v.rtcev. V vecjih srediscih je urediti pralnice, javna koipalisca, javna straniisca, mrlisko vezo v Slov. Konjicah in po potrebi tudi drugod. VIaganja za komunalno dejavnost na podezelju se bodo razjKirejala na osnovi perspektivmih progra-mov razvoja komunalne dejavnosti, katere so si za-stavili krajcvni odbori in ki jih bo mozno uresniCiti le z najsirsim sodclovanjem vseh prebivalcev. isolstvo, kultura in telesna vzgoja Glede na pomanjkanje Solskih prostorov v vecjih srediscih ter na podlagi predvidcnega porasta stcvila Koloobveznih otrok v naslednjih lotih bo potrebno pospeSiti gradnjo nove sole v Zrecah in v Slov. Konji-cah. Pravtako bo potrebno z dograditvijo poveCati solskc prosto re v Lo^ah za 2 ucilnici. V naslednjem obdobju bo potrebno pristopiti tudi k obnovi obsto-jceih solskih poslopij zlasti v Vitanju in Locali. Za zagotovitev zadostnega stevila ucnih mo6i je potrebno zafieti z gradnjo stanovanjskega cetvorcka v Locali in v Vitanju. Skupno je potrebnih okrog 22 stanovanj. V naslednjih letih bo poleg novogradenj potrebno posvetiti vec pozornosti tudi obnavljanju in iz-boljsanjif opreme in ucnih pripomockov v obstojecih solah. Nova oprema bi se nabavila za okoli 12 raz-rcdov. Za vz.gojo vajencev bo potrebno organizirati vajenisko solo v ZreCah in Slov. Konjicah. _ Sredstva, ki so namenjena iza kulturo in prosveto, naj se v prihodnjcm obdobju uporabijo predvsem v tiste namen e in dejavnosti, ki sluzijo sirsemu krogu prebivalstva, kot so kulturni domovi, kinematografi, knjiznlce itd. Strcmeti je predvsem, da se s terni na-lozbami omogoei in razsiri kulturno-iproisvetna dejavnost v tista naselja, kjer je do scdaj zaostajala in za njo ni bilo pogojev. V Vitanju je nabaviti kino-projektor, v Zicah pa urediti Doni kulture, da bo sluzil svojemu namenu. Za posipcsevanjc telesne vzgoje je potrebno vlo-ziti predvidena sredstva za gradnjo raznih telesno-'vzgojnih objektov, istocasno pa skrbeti za vzdrzeva- nje ze obstojecih objdktov ter prcpreciti njihovo propadanje. Pristopiti je h gradnji takih objektov, ki bodo sluzil i solam in telesnovzgojnim organizaci-jam za dos ego mnozicnosti pri razvoju telesne vzgoje, Zdravstvo Razvoj zdravstvcne sluzbe in povecano s te villo zdravistvenih zavarovanccv bo zahtevato nadaljmje jioveeanje kapacitet v zdravstvu. Investicijska sredstva, ki so dolocena v te namene, se bodo uporabila za izgradnjo zdravstvcne postaje v Ixicah in za pred-videno gradnjo zdravstvcnega doma v Slov. Konjicah. Za izboljsanje zdravstvenih uslug v prihodnjem obdobju bo potrebno «agotoviti zadostno stevilo zdravstvcnega kadra. V ta namen se bo zagotovilo okrog 8 stanovanj. Pravtako se mora izboljsati pre-ventivna zdravstvena dejavnost. Osebnn potroSnja Osebna potroSnja se bo v prihodnjem obdobju poveeala v skladu s predvidenim iporastom druzbcne-ga proizvoda in narodnega dohodka. Na podlagi po-speisenega razvoja gospodar.ske dejavnosti v obeini in v skladu s predvidevanji republiskega programa o razvoju oselbne potrosnje pricakujemo, da bo na-rascala realna osebna potroSnja povprefino za okoli 8 % na leto. Realni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu se bodo povecali na osnovi porasta produktivnosti dola. V ta namen morajo gospodarslkc organizaeijc zagotoviti tako delitev ustvarjenih dohodkov, da bo osebni dohodek posameznika odviscn od njegovega vlozenega dela. PovpreCni letni porast osebnih dohodkov se bo na osnovi tega povccal povprecno za 7,1 % na leto. Povecanje osebnih dohodkov in oselbne potroSmje jiri zasebnih proizvajalcih pa bo odvisno od doseze-ncga porasta proizvodnje. V kmetijstvu bo povecanje osebne potrosnje odvisno zlasti od uspehov in obscga kooperacije zasebnih kmetijskih proizvajalcev z kme-tijsko zadrugo. Vazno vlogo (iri razvoju in izboljisanju zivljenj-ske ravni prebivalcev obcinc morajo imeti tudi kra-jevni odbori in stanovanjske skupnosti, ki bodo z ustanavljanjom raznih usluznostnih servi,sov pripo-mogli k razhremenitvi zaposlenih driizin. V. ZAPOSLENOST IN PRODUKT1VNOST 1. Zaposlcnost Na osnovi prcdvidene razSiiritve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu obcinc, porasta proizvodnje in razvoja druzlbenih sluzb ter ob upoSte-vanju narascanja produktivnosti dela bi se stevilo zaposlenih v druzibcncm sektorju do leta 1965 pove-calo skupno za okoli 980 oseb. Na ta na6in bi se stevilo zaposlenih povecalo povpreCno za 4,9 % na leto. S i£ -B .- "S 11 B. Ia £.2 Zuposleno skupnj: 3.628 4.611 127,1 4,9 od tega v gospodarstvu: 3.294 4.251 129,0 5,2 Pretezni dei nove delovne sile ,sc bo zaposlil v industriji, kjer se bo povecalo stevilo delovnih mest zaradi rekonstrukeije. Pravtako bo v znatni meri na-raslo stevilo zaposlenih v obrti, ki bo v tem obdobju poveeala svojo dejavnost. Porast stevila zaposlenih po panogali: 1960 1965 Indeks Induistrija 2.252 5.000 155,2 Kmetijstvo 210 245 116,6 Trgovina in gostinstvo 146 175 118,4 Obrt 226 562 160,1 2. Produktivnost in kadri V obcldbju do leta 1965 je ipotrebno polagati vec pozornosti porastu produktivnosti dela v vsch stro-kah gospodarstva. Na ta nafiin ibo mozno ustvariti planirano poveCanje narodnega dohodka in bodo dani pogoji iza izboljsanjc zivljcnjske ravni delovnih Ijudi. Predviden gospodanSki irazvoj in modernizacija proizvodnih iprocesov bo v naslednjem obdobju zaii-teval, da se zagotovi okrog 90 viisjih in visokokvalifi-ciranih kadrov v iproizvodnji. Glede na modernizacijo proizvodnje^ ki bo iz-vrsena v tem obdobju ter na podlagi boljsega kvalifi-kacijskega sestava delaveev racunamo, da bo mozno l>ovecati (prodiuktivnost dela v druzbcnem scktorju gas|>odarstva povipreeno za 5,8% na leto, v industriji pu za 6,0 %. Povpreena stopnja letnega porasta dohodek Zaposlenost Produktivnost 1960—1957 14,6 8,7 5,6 1965—1960 12,1 5,9 5,8 Predviden porast produktivnosti dela bo dosezen predvsem z boljso tehniCno opremljenostjo, s postop-nim uvajanjcm avtomatizaeije ter j. uporalbo novih tehnoloskili [wstopkov, polcg tega pa z lx)ljso stro-kovno uspoisobljenostjo zaposrlenih. Vzporcdno z navedenimi tchnicuimi iikrepi za izboljsanjc proizvodnega proccsa in povecanje produktivnosti morajo gospodarske organizacije nadalje izboljsati zivljenjske pogoje svojih delaveev. Do-slednejSe je izvajati nafela razdelitve osetmih do-hodkov ]M) delovnem uspehu, kar bo osnovna vzi>od-buda k doseganju veCjih uspehov in delovne storil-nosti posamcznikov. Gospodarskc organizacije naj bi zagotovile poveeanje produktivnosti tu di z boljsini izkorisdanjem svojih proizvodnih kapacitet z napred-nej§o organizacije dela. Z uvajanjem soddbne tchnike in modcrncjSega x nacina proizvodnjc se pojavlja ve6ja potroba po stro-kovnih kadrili. Za resitev tega vpraSanja ilx) potrebno posvetiti vso pozornost strokovnemu iizobrazevanju novih kadrov v gospodarstva kot tudi v drugih sluz-bah. Slrokovno izobrazcvanje kadrov bo nam ree eden od osnovnih pogojev za hitrejisi gospodarski razvoj, za poveeanje produktivnosti in uvajanjc sodobne teh-nike. Na osnovi tega bo potrebno v naslednjih letih ix)dv.zeti vse potrobne ukrepe, da bi se cimprej pri-dobili ustrezni strokovni kadri. Izobruzevanjc mora zajemati kar najvecjo stevilo mladine kot tudi od-raslih. Gospodarsc organizacije bodo v ta namen na-daljc razvijale in izpopolnjevale centre za strokovno izobrazcvanje" delaveev ter razne druge oblike iz-obrazevanja in dopolnitve znanja na delovnem me-stu skladno s potrebami proizvodnjc. S tem nafiinom izobrazevanja bodo lahko usiposobila ze zaposlcne dclavce za obvladanjc modernejsih metod proizvodnih procesov in mehanizncijc. DRUGIDEL RAZVOJ GOSPODARSKI11 PANOG L TNDUSTRIJ A 1. Osnovne smernice bodoccga razvoj a Na osnovi obstojecih zmogljivosti in stopnje raz-voja, kakor tudi smernic okrajnega in republiskcga programa razvoja industrije v letih 1961 do 1965, predvsem pa na predvidenih investicijiskih nalozibah za sirso rokonstrukcijo industrije bodo dani vsi pogoji, da se iudustrijsku proizvodnja v oibcini Se v nadalje raizvija z visoko stopnjo porasta. Da se omogoci hitrejSi razvoj industrijske pro-izvodnje je ipotrdbno invasticij.ske nalozbe vlag'ati v tistc namene, ki bodo omogocili najvecje proizvodne ucinke. Pospesiti se mora dograditev ze zacctih objektov ter nadaljevati z rekonstrukcijo in razsiritvijo podje-tij, pri katerih obstojajo pogoji za rentabilno pove-canjc proizvodnjc in izboljsanjc sor timent a, uposte-vajoc pri tem potrebe notranjega trga in izvoza. Vazno vlogo pri porastu industrijske proizvodnjc mora odigrati predvsem boljise izkoriscanje proizvodnih zmogljivosti v obstojecih kapacitetah. Pri tem je pa polagati veCjo pozornost ekonomicnemu izkoriisca-nju razpolozljivrh surovin. V zvezi is sodolbnim raizvojem industrije je potrebno, da industrijska podjetja st alno izboljsujejo organizacije dela in uvajajo sodobna sredstva za proizvodnjc ter pristppajo k izboljsanju mehaniza-cije in uvajanju avtomatizaeije. Vzporedno s hitrej-sim razvojem industrijske proizvodnje pa je potrebno v cim vecji meri sknbeti za strokovno usposablja-nje delaveev. Razvijati je sipecializacijo proizvodnje, ki bo omogocila smotrnejse izkoriscanje kapacitet in zni-zanje proizvodnih strosikov. Posvetiti je vec pozornosti kontroli kvalitete proizvodov in tehnoloskih procesov. Razvijati je sirso kopperacijo z ostalimi proizvajalci, zlasti pri proizvodnji opreme. Povecati je produktivnost dela v vseh strokah industrije povpreSno r/a 6,0 % na leto. Uspesen razvoj industrijskih ipodjetij bo odvisen tudi od nadaljnjega razvijanja delavskega samo-upravljanja, prav tako pa tudi od samega gosipodar-skega sistema in sistema delitve dohodka. 2. Obseg proizvodnje Na podlagi rezultatov izvrSene rekonstrukcije ra-cunamo, da se bo fizieni obseg industrijske proizvodnje povccal v razdobju 1961—1965 skupno za 71,5 % ali povprefino 11,5 % na leto. Po ])osameznih strokah industrije se pricakuje naslednji porast fiizicnoga absega proizvodnje: Indeks PoVprecni 1965 letni ixirast 1960 v % 1. Kovinska industrija 274,4 25,0 2. Industrija grad-benega matcrialu 181,7 12,6 5. Lesna indstrija 145,6 7,5 4. Usnjarska industrija 140,0 7,0 Industrija skupaj 171,5 11,5 Za rcalizacijo ipricakovanega povefianja industrijske dejavnosti, ki je predvidena do leta 1965, je ipotrebno, da se ustvari naslednji obseg druzibenega pro-izvoda po posamcznih industrijskih podjctjih (zneski v tiso6ih din:) Indeks 1960 1963 1965 1960 TKO — Zrece 711.500 2,137.000 300,3 TKI - Vitanje KOSTROJ - 82.900 101.600 122,5 Slov. Konjice 27.046 300.000 148,8 Opekarna — Loce 27.046 54.075 199,9 1^1 P — Slov. Konjice 483.120 KONUS 660.000 136,6 — Slov. Konjice 1,087.200 1,470.000 135,2 Industrija skupaj 2,593.391 4,722.675 182,1 Povprecni letni porast znasa 12,7 %. Ustvarjcni narodni dohodek v mdustriji hi se povecal od 2.481 mvlijonov v Ictu 1960 na okoli 4.424 milijonov dinarjev ali za 78,3 %. Pri porastu dolovne storilnosti za 33,8 % do leta 1965 se ho povecal ustvarjcn narodni dohodek na enc-ga zaposlenega v industriji od 1,101.000 dinarjev v Ictu 1960 na 1,474.600 dinarjev v letu 1965. V razvoju industrijskc dcjavnosti ho v naslcd-njem rtbdobju gilavni poudarek na moeni razsiritvi zmogljivosti kovvnskc industrijc. Pristopa se k srrsi rekonstru.kciji zlasti v tovarni Kovanega orodja Zre-ce. nadalje pri »KOSTROJ« v Slov. Konjicah in dei no v Tovarni kovinskih iizdelikov v Vitanju. Z rcalizacijo navedcnih rekonstriiikcij in moderniizacije do leta 1965 ho flana moznost, da se ho fizieni obseg proiz-vodnje kovinske industrije povefal za okirog 174.4 %. V ostalih strokah industrije je pravtako potrehno vloziti vse napore za dovrsitev rekonstrukcij in za razi.siritev zmogljivosti, da ho mozno doseci planirano proizvodnjo. Do leta 1965 naj hi se obseg iproizvodnje najvaz-nejsih industrijskih proizvodov gibal takole: Enota mere 1960 1965 Kovinska industrija: — odkovki t 733 4.040 — staoji za industrije t 733 1.100 — kmetijski stroji in naprave t 725 1.360 — ostalo orodje t 463 900 — sredstva za siroko potrosnjo t 50 100 Industrija gradbenega materiala: — zidaki vseh vrst 000 kom. 1.830 4.431 — stropniki 000 kom. 1.010 2.099 Lesna industrija: — nekompl. vcdje stan. }W)histvo kom. 3.500 30.000 — nekompl. manjse stan. pohistvo kom. 160.000 220.000 — stavbno pohiStvo m’ 1.000 1.750 — zagan les vseh vrst ms 21.700 24.450 Industrija usnja: — umetno usnje ton 950 2.400 — ■ zgornje usnje tezkih koz m2 400.000 618.000 — zgornje usnje drobnic m2 5.000 15.000 -r- ostalo usnje za podlogo m2 1.000 25.000 - tehnidno usnje top 500 600 Kovinska industrija: Prcdviden razvoj kovinske industrije ho mozno v naslednjem ohdobju ustvariti predvsem z vefijimi investicijskimi naloibami za rekonstrukcijo in mo-dernizacijo podjetij TKO Zre6e, KOSTROJ Slov. Ko-njice in TKI Vitanje. Navedena imdustrijska podjctja morajo v bodoce stremeti tu d i za tem, da v 6im sirsem obsegu stopajo. v proizvodno sodelovaujc s sorodnimi podjetji. '1X0 Zre6e ima sirokc moznosti za sodelovanje z avtomo-bilsko ind.ustrijo, za k a tero laliko proizvaja raizne od-kovke in drugo. Podjetje KOSTROJ ima pravtaiko moznosti za vefje sodelovanje z dmigimi podjetji pri proizvodnji usnjarskih strojev in razne druge opre-mc. Do leta 1965 se ho proizvodnja kovinske industrije ixtvelalu predvidoma od sedanjiih 2988 ton na okrog 7.900 ton. Jzrazit porast je ipredviden zlasti pri proizvodnji rmznih odkovkov. Industrija gradbcncga materiala: V Opekarni Txi6e se morajo s predvideno rekonstrukcijo iin moderaizacijo zagotoviti pogoji za znat-no ipovecanje proizvodnje gradbenega materiala, da lx) le-ta lahko v gluvnem krila potreibe pospesenc gradibene dcjavnosti. Radunamo, da se bo do leta 1965 dvignila proizvodnja od 3,2 na 7 milijonov enot, v tem samo pri zklakih od 1,8 na 4,4 milijonov enot. Proizvodnja stropnikov pa se bo podvojila. T.esna industrija: Povecana dejavnost lesme industrije ho omogoCe-na z rekonstrukcijo predelovalnih obratov. Proizvodnjo samo pa je usmcrjati ipredvsem v finalne izdelike. Industrija usnja: V tem obdobj.u ho v glavnem dovrSeha rekon-strukcija Tovarne usnja v Slov. Konjicah, s cimcr ho omogocena povceuna dejavnost tega podjctja. Z izgradnjo objekta za umetno usnje bo mozno dvig-niti proizvodnjo tega usnja na okrog 2.400 ton. Po-ve6an obseg proizvodnje pa bo omogoCen tudi pri ostalih proizvodih. II. KMETIJSTVO 1. Osnovne smernice Itodocega razvoja V obdobju 1961—1965 se bo nadaljeval proces in-tcnzivncjsega pospeScvanja ter preobrazbc kmetij-stva, ki nai stremi za vecjo proizvodnjo na os novi socialisticnili odnosov v proizvodnji. Glavni -poudarek ri razvoju kmetijstva bo na sirjenju in krepitvi metijske dcjavnosti druzbenega sektorja, girsi uved-bi kooperacije, uvajanju sodotbnih proizvajalnih ared-stev in poveCanju produktivnosti dela. — Kmetijsko gosipodarstvo in zadruzne organiza-cijc morajo postati odlocilnejiSi faktor pri razvoju kmetijstva ter v vecji meri prispevati k povecanju proizvodnje tor vplivati na trziACe in ga zalagati s svo-jimi lastnimi pridelki. Radunamo, da l>o druzbeni sektor kmetijstva ustvarjal v letu 1965 ze okoli 70 % vseh trznih visikov. — Druzbene kmetijske organizacije morajo stremeti v tem obdobju predvsem za tem, da zajamejo v svojo dejavnost cimveC kmetijskih ohdelovalnrh po-vrsin, in sicer zemljisca, ki so splosna druzbena last ter zemljiske povrsine privatnikov, ki jih bodo pri-dobile z nakupom ali najemom. To so tiste kmetijske povrstne, ki bodo prihajale v promet zaradi spremi-njanja socialno-ekonomske strnkture na vasi; — Da lx) mozno kmetijsko dejavnost druzbenega sektorja hitreje razvijati, ho ipotrebno polagati ve£ pozornosti izobrazevanju kmetijskih kadrov in izbolj-sanju njihovih zivljenjskih pogojev, kar ibo bistveno pripomoglo k vedji delovni storilnosti in veCjemu uspehu celotnc gospodarske organizacije. V ta namen je potrebno zagotoviti najmanj 15 stanovanj za kme-tijske dclavce. — Med kinetijsko zadnugo in zasebnimi kmetij-skimi proizvajalci je ipotreibno uvajati take ekonom-ske odnose v kooperacijski obliki proizvodnje, ki bodvr.sin. Tako bi imcli v letu 1965 v druzlbenem sektorju 884 ha ali 11,5% od skupnili oibdelovalnih povrsin. Skupne obdelovaLne povrSinc v obeini bi se do leta 1965 povecale za okrog 150 ha. Del teh povrsin bi se pridobil z krcitvijo rolativnih nizinskih gozdov. — Polcg pove6anja povrsin v dmzlbenem sektorju ra5unamo tudi s poveCanjem obsega zadruznega sodelovanja z zasobnimi kmetijskimi proizvajalci in to v vsch oblikah in strokah kmetijske dejavnosti. Na ta nacin bi v letu 1965 zajemala kooperacijska proizvodnja okoli 1150 ha obdelovaLne zemlje ali 15% skupnili obdelovalnih povrsin. Dosedanje izkuSnje so pokazale, da daje kooipcTacijska dblika ipomemibne proizvodne uspehe. Zato jo je potrebno v naslednjem obdobju razsiriti ne samo povrsinsiko temvc6 tudi z zajemanjem veCjega stevila kultur. 2. Razvoj kmetijske proizvodnje S petletnim prpgraimom kmetijskega razvoja v obdini do leta 1965 se predvideva povecanjc fizi potrebno pospesevati tudi praisiderejo. Gledc na smotrneji.se izkoriscanje in povecanje proizvodnjo krme racunamo, da bo mozno povccati staflez prasicev na 9.000 komadov ali za 28,5%. V praisicereji je stremeti zlasti za tem, da se poveca vzreja mesnatih prasicev za blagovni promet in to na podlagi pogodbene proizvodnje. V ta namen je potrebno uvesti CimveC prasicev belih pasem mes--od ou[lunuiojj •isfauAi)>(npojdfBn os jif ‘mh) BSajnu staje kmetijske zadrugc.bodo morale skrbeti za za-dostno stevilo dobrih merjascev. V perutninarstvu obstojajo prav tako znatne moznosti za povecano proizvodnjo. Pri tem je stremeti predvsem za tem, da se poveca proizvodnja jaje in klavne perutnine. Na osnovi povecane dejavnosti v perutninarstvu v naslednjem Obdobju pricakujemo, da lx) mozno po-vecati stalcz skupnega stevila perutnine v obcini od 19.000 na 25.000 komadov. Proizvodnja jaje bi se povecal a na 2,4 milijonov komadov. Gledc na ugodne pogoje za razvoj sladkovodnega ribistva bi lahko dvigniti proizvodnjo rib na okrog 16 ton letno. Ta proizvedena kolicina bi v glav nem krila potrobe potrosnikov obeine po svezih ribah. V ta namen bi bito potrebno urediti nove ribogojnice. Na dbmocju obeine obstojajo moznosti in pogoji za znatno povecanje Cebelarstva. K povecanju Cebe-larskc dejavnosti naj v bodoce prispevajo tudi druz-bene kmetijske organizacije. Povccati je treba Stevilo panjev prcdvsem v sadjarskih okolisih. kar bo ugod-no vplivato na donose v sadjarstvu. Sadjarstvo Vzporedno z razvojem ostalih kmetijskih dejavnosti je potrebno vloziti vccje naipore za izboljSanje stanja v Se dokaj nerazvitem sadjarstvu v obcini. Stremeti je predvsem za tem, da se poveca skupna proizvodnja ter doseze z modernimi agrotehnienimi ukrepi bolj redno vsakoletno proizvodnjo. V obdobju do leta 1965 bo potrclbno pospeseno obnavljati ob-slojece nasade na najsodobnejSi podlagi. Nove nasnde je treba zasnovati na visoki proizvodnosti, prav tako ])a povccati pridelek sadja v obstojccih nasadih. Se-danja proizvodnja namrec poleg nizkega pridelka daje tudi slabo kvaliteto, kar mocno ovira trgovino s sadjem. Z izvedbo vseh agrotehnicnih ukrepov ter ob-navljanjem starih nasadov, predvideno ureditvijo 50 ha no vili nasadov in izvedbo raznih drugih ukrepov pricakujemo, da se bo Stevilo rodnih dreves vseh vrst sadja povecalo do leta 1965 od 90.000 na priblizno 105.000 dreves. Predvsem se bo povecalo Stevilo rodnih jablan. Na tu nacin bi se celokupni oibseg proizvodnje sadja povecal do leta 1965 za okoli 66,8 %. Skupna proizvodnja sadja pa bi v tem letu znasala okrog 2.493 ton. Da bomo dosegli zadovoljivo raven sadjarske proizvodnje tako gledc kvantitete kot kvalitete, bo potrebno v vecji meri in doslednejSe izvajati vse agro-tehnicne in varstvone ukrepe. Posebno pozornost naj se polaga zimskemu in letnemu skropljenju ter var-stvenim ukropom v cusu saime vegctacije, ker bo le na ta nacin mozno obvarovati pridelek pred ruznimi Skodljivci. Vinogradnistvo Prograrn razvoj a v naslcdnijh letih predvideva obnovo 30 ha vinogradov na ohmocju Skalc, in sicer v druzbenem sektorju. Na .podlagi tega raounamo, da se bo povrSinn vinogradov pod zlahtno trto povefala od 202 ha na 237 ha v letu 1965. PovrSine pod samo-rodnico pa je treba ]x>stopoma zmanjsevati in jih u jx) rabit i, kolikor so sposobnc, za sadovnjake. Pri sa-morodnicah bi se povrSina zmanjSalu od 64 ha na priblizno 35 ha. Z uresniCitvijo vseh nalog vkljufino z zadostno uporabo agrotehniSnih in zaSCitnih ukrepov v vino-gradniiStvu, bo mozno dvigniti fizieni oibseg proizvodnje v vinogrudniStvu do leta 1965 za okoli 32,7 %. Pri urejanju no vili nasadov je treba posvetiti veC pozoriiosti pruvilnemu izboru sort in podlag, pripravi zemljiSfi ter samemu nacinii vzgoje vinske trte. Skupna proizvodnja gro/.dja bi v letu 1965 zna-Sala okrog 1.280 ton. III. GOZDARSTVO Kot os tale gospodarske panoge, zahteva tudi go-zdarstvo nafirtno gospodarjenje v gozdovih. Perspek-tivni program gozdarske dcjavnosti v ob5ini predvi-deva za naslednjih ,pet let naslednja gozdnogojitvona dela in ukrepe, da se doseze 6imve8ja produktivnost gozdov, tako v druzibenih kot v zasebnih gozdovih: 1. Obnova gozdov, melioracijo in introdukcija 2. Nega gozdov 3. Urejanje gozdov 4. Vzdrzevanje gozdnih cest 5. Varstvo gozdov 6. Odkazovanje 7. Raziskovalna dela 147 ha 1.078 ha 3.159 ha 165 ha 0,7 milijonov din 39,2 milijonov din 0,05 milijonov din Posvetiti je vecjo pozornost predvsem raziskavam vzrokov boleizni jelke. Pristopiti je tudi k obnovi in melioraciji smrekovih monokailtur na Rakovcu po smernicah elaborata Instituta za gozdno in lesno go-spodarstvo LRS. Po j)rograinu investicijskc dejavnosti v gozdarstvu do leta 1965 jc predvidena naslednja izgradnja gozdnih komunikacij: — nadaljevanje gradnje gozdne ceste Zbieajni-kova zaga—Resnik—Kokolov travnik; — gradnja ceste Zbicajnikova zaga^Skomarje; — gradnja ceste Vitanje—Rakovec; — gradnja ceste Konjiska gora in — ureditev manjSih cest Bedinek—Volovc ter Zg. Brezen—Dobnik. V tem obdobju naj se pristopi k pripravi za po-stopno izgradnjo ceste Spitalid—Sojek. Celokupna srcdstva, ki so namenjena za navqde-na dela in ukrepe v goizdarstvu, znasajo okoli 116 milijonov dinarjev. Od tega se bo uporabilo v SLP gozdovih 35,3 milijonov in v zasebnih gozdovih 80,7 milijonov dinarjev. Pri vseh gozdnogojitvenih dclih je jmtrebno uvajati eimbolj strokovnc in sodobne de-lovnc procese. Da se bo dosegla vecja kvaliteta in pocenitev gozdnogojitvenih dcl je potrebno, da kmctijska za-druga posveti vso pozornost strokovnemu spopolnje-vanju gozdarskih kadrov. Za zagotovitev potrebnega stcvila kadrov jc ipotrcbno v tem obdobju zngotoviti najmanj 10 stanovanj. Kr5itcv rclativnih gozdnih povrsin, ki je predvidena. z okrajnim perspektivnim programom gozdar-stva, zajema na dbmodju obeine okoli 70 ha povrsin, kjer je planirana s])rememba v kmetijske ]>ovr«ine. Te krcitve se bodo iizvedle v Dobravi pri Zrecah na povrsini 22 ha, nadalje v Locali 18 ha in na Petelinjeku okoli 30 ha. To so predvsem ravninski gozdovi, ki bodo primerni za ureditev travnikov, katere bo pre-vzelo delno Kmctijsko gospodarstvo Slov. Konjice in ekonomija Kmetijske zadruge v I.oeah. Kr8itev zajema 40 ha zasebnih gozdov in 30 ha gozdov SLP. Krditvc naj se izvajajo le po predhodnem odobrenju komisije strokovnjakov, ki bo ugotavljala rentabil-nost teh krcitcv. IzkoriScanje (posck) lesne mase, ki je predviden s tem programom za iprihodnjih pet let, obsega skup-no okrog 213.000 m3, in sicer — v gozdovih SLP 74.000 m3 — in v zasebnih gozdovih 139.000 m3 Povprecni letni posek bi znnsal v SLP gozdovih 14.900 m3 ter v zasebnih gozdovih okoli 27.000 m3. Pri poseku se mora dati poudarek predvsem ve8ji proiizvodnji kljuenih gozdnih sortimentov za potrebe industrije. Obseg seenje je treba usmerjati tako, da se bo vzporedno s /kri.tjem povecanih potrob po lesu pospe-Sevala tudi obnova in proizvodna zmogljivost gozdov. Do leta 1965 je potrebno zakljuiiti dela na ure-janju gozdov. Dosedaj so urejeni vsi gozdovi SLP, ki so v gospodarjenju GG Colje, razen tistih, katere ima Kmctijsko gospodarstvo Slov. Konjice. Zasebni gozdovi so urejeni v gospodarskih enotah Vitanje in Zre£e, doeini je ostalih 3,159 ha gozdov potrebno se urediti. Nove pogozditve se bodo izvajale na gorskih kme-tijskih zemljiiscih in enklavah v gozdovih, ki jih bo predvidoma zapuiscalo prebivalstvo visjih legPohorja. l'c jMivrsinc bodo obsegale okrog 50 ha. V obdobju naslednjih petili let bo potrebno me-liorirati in prevesti v ekonomske gozdove tudi okrog 100ha grmisc (novin), ki sedaj ne sluzijo niti jiolje-delstvu niti gozdni proizvodnji, so pa to zelo piodna tla za proizvodnjo lesa iglavcev. IV. TRGOVINA Dejavnosti trgovine bo potrebno v obdobju Vibi do 1965 posvetiti vso pozornost pravtako tudi njene-mu vsestranskemu razvoju in priilagoditvi naglcimu napredku ostalih gosipodarskih podrocij in druzbcnih dejavnosti v oib6ini. Vecja proizvodnja, znatni porast kupne inoci in ]>ove8ana potrosnja prebivalstva bo imela za posle-dico znaten porast blagovnega prometa. Tu |)a zahteva, da trgovina postopoma odpravi svoje pomanjklji-votrebam. Gostinskc gospodarske organizacijc bodo morale v prihodnjem obdobju polagati vec pozornosti ustrez-nemu iizobrazevanju svojih kadrov ter izvajanju na-grajevanja po ufiinku. Ta sistem nagrajevanja je potrebno jizpopolniti in postopoma uvajati sistem po-strezninc. VI. OBRT Nadaljnji razvoj gospodarstva, povecanje osebne potrosnje in zivljeojskega standarda prebivalstva ter narasCanje njihovih potreb bo narckovalo potrebo za hitrejsim razvojem obrtne dejavnosti. Hitrejsi razvoj obrti bo zahtevsla tudi vecja stanovanjska in komunalna izgradnja, mehattizacija kmetijstva in po-veeanje prometa. Za zadovoljitev teli potreb bo potrebno se nadalje razvijati in ustanavljati ustrezne proizvodne obrtne obrate in usluznostne servisc. Razni servisi za pomoc gospodinjstvom naj se ustanavljajo predvsem v okvi-ru stanovanjskih in krajevnih skupnosti.. Ustanavljati je |)redvsem take obrt.ne proizvodne obrate, ki bodo s svojo dejavnostjo dopolnjevali in-dustrijsko proizvodnjo ter proizvajali predmete za siroko potrosnjo. Posvetiti je vso pozornost razvojm obrti v tistih obmoejih obeine, kjer je do sedaj ni bilo ali pa jc bila slabo razvita, obstojajo pa moznosti za razvoj posameiznih strok obrti, kar bo mozno ustvariti z manjsiimi sredstvi. Pri tem je upostevati moznosti zaposlitve odvisne zemske delovne sile. Predvidevamo, da se bo skupni obseg obrtnih sto-ritev in uslug do leta 1965 pove6al za okoli 101 % ali povprecno za 14,9% na leto. Druzbeni sektor bo povecal svojo dejavnost pri tem za 116,6% ali povprecno 16,7 % na leto. Poveeati je stevilo zaposlenc delovne sile v obrti za okrog 60% ali povprecno za 9,8 % na Icto. Po-vprecni letni porast produktivnosti dela naj bi zna-sal okoli 4,5 %. Gibanje obrtne dejavnosti (v tisocih din): S !b CN I Ili i: eS&S 2 Obrt skupaj 507.050 1,018.996 200,9 14,9 — druzbeni sektor 415.050 898.996 216,6 16,7 — izasebni sektor 92.000 120.000 150,4 5,5 Predvideno povecunjc obrtne dejavnosti bo mozno doseci: — z vecjimi investicijskimi nailozlbami za izgrad-njo poslovnih objektov in modernizacijo oprerne; — z razsiritvijo obsega dejavnosti v obstojecili obrtnih podjetjih; — z ustanavljaiijem novih obrtnih podjetij in servisnih dclavnic; — s poveCanjem zaposlenc delovne s.ile, vzgojo kadrov in s pravilno politiiko razdcljevanja osebnih dohodkov; — s povecano delovno storilno&tjo; — z zagotovitvijo zadostnih obratnih sredstev; — z reSitvijo stanovanjskih problemov za obrtni kader ter — s pravilno dav5no politiko. V prihodnjem obdobju bo za nadaljnji razvoj obrti in povecanje njonih storitcv in uslug storiti na posameznih obmoejih obeine naslednjc: 1. Na obmoeju Slovenskih Konjic je potrebno po-spcsili izgradnjo in-organizacijo dbrinega centra, ki bo lahko bistveno pripomogel k nadaljnemu porasta obrtne dejavnosti. Nadalje je pristopiti k izgradnji avtoservisne delavnice. Z adaptacijo izgvadIu- pove-cali proiizvodno zmogljivost podjetja »KOKO«, kjer se bo v perspektivi luhkb zaiposlilo okrog 200 delavcev, pretezno zensk. Potrebno bo urediti tudi vprasa-nje poslovnih prostorov za podjetjc »Elektroinstalu-cija«. V ostalih obrtnih podjetjih jc potrebno izboljsati in modernizirati opremo ter tako omogo&iti i>o-veeanje storitcv. 'Stanovanjska skupnost in krajevni odbori naj se usmerijo predvsem v ustanavljanje ug-luznostnih <>b- ratov in servisnih delavnic za pomoc gospodinjstvom (pralnica. distilnica in podobno). 2. V Locali je potrdbno predvsem utrditi in raz-siriti ze ustanovljena obrtna podjetja ter iskati moz-nosti za ustanavljanje novih obrtnih obratov. Prav tako je potrebno posvetiti jiozornost raznim usluz-nostnim obratom, ki naj se ustanovijo glede na kra-jevne potrebe. Urcditi bo |>otrel)no tudi prodajalno kiulm. 3. V Zrecah naj se pospesi izgradnja in oprema poslovnih objektov za podjetje »Comet«, ki ima vse pogoje za poveSanje proizvodnje. Prav tako je po-spesjti izgradnjo objekta za poslovne prostore obrtne-ga podjetja »Mizarstvo«. Glede na velik razvoj Zrcc v prikodnjem obdobju in poveianje stevila zaposle-nih je potrebno, da stanovanjska skupnost skrbi za razvoj in ustanavljanje raznih usUuznostnih obratov. Urcditi bo potrebno tudi prodajalno kruha in mesa. 4. V Vitanju je potrebno iskati nadaljnje moz-nosti za razvoj obrtnistva. Krajevni odbor in hiiSni sveti pa naj v skiladu s krajevn.imi potrebami usta-navljajo usluznostne delavnice, kar bo omogoeilo zaposlitcv odviSne delovnc sile. Posebno pozornost je posvetiti tudi nadaljnjemu razvoju obrtnega podjetja »Obrtnik«. TRET J I DEI, KONCNE DOLOCBE 1. Obcinski Ijudski odbor bo za izvedbo progra-ma goapodarskega razvoja obcine v letih 1961—1965 sprejemal tekocc letne druzlbene ])lane, ki morajo biti v akladm s tcm programom. 2. Gospodarske organizacije so dolzne, da z vso svojo gospodarsko aktivnostjo uresnioujejo smo.tre in naloge tega programa in se ravnajo po njegovih smernicah. 3. Gospodarske organizacije bodo razvijale svojo dejavnost po lastnih samostojnih gospodarskih na-crtih, ki morajo biti v skiladu s tem programom. 4. Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori bodo razvijali in [wsipesevali komunalno in druge de-javnosti na svojih oibmoejih na podlagi svojih de-lovnih programov v skladu s tem programom. 5. Ta program se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od 1. januarja 1961. St. 03/12-30-6-1961 Slovenske Kohjice, dne 21. marca 1961. , Predsednik Obcinskega Ijudskega odbora Slovenske Konjice ing. Adolf TavCar, 1. r. 127 Obcinski Ijudski odbor Slov. Konjice je po 4. 61e-nu zakona o pristojnosti obcinskih in okrajnih Ijud-skih odborov in njihovih organov, (Uradni list FLRJ, st. 52-(i44/z7 i:; 27-492/59) na seji obcinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel DRUZBENI PLAN OBCINE SLOVENSKE KONJICE ZA LETO 1961 P R VI DEL I. poglavje TEMELJNI SMOTRI IN NALOGE DRU2BENEGA PLANA OBCINE ZA LETO 1961 Upostevajoc dosezene uspehe gospodarskega razvoja obcine v Ictu 1960, ki kazejo mo6no narascanjc proizvodnje zlasti v gospodarstvu druzbenega sektor-ja, predvsem v industriji in obrti, dosezcnega pora- sta produktivndsti in povecanja zaposlenosti, znatnih investicijskih nalozb, s katerimi so bile ustvarjenc nove zmogljivosti v gospodarstvu kot v ostalih dejav-nostili, na podlagi temcljnih smernic programa gospodarskega razvoja v obeini od leta 1961 do 1965 postavlja druzlbeni plan obcine za leto 1961 naslednje glavne naloge: 1. povc6ati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah in ostalih dejavnostih v skladu s smernicami gospodarskega napredka v letih 1961 do 1965; 2! nadalje izpopolnjcvati socialisticne gospodarske odnose in gospodarski sistem zlasti v sistemu delitve dohodka in nacinu nagrajevanja, kar bo omogofiilo in povecalo zanimanje gospodarskih organizacij ter za-poslenih za cimvecjim uspehom; izpopolniti se mora ipravtako sistem samoupravljanja; 3. doseci poveca.nje druzbenega bnuto proizvoda v gospodarstvu oibcine skupno za 10,3 % in porast narodnega dohodka za 9,7%: 4. stremeti za tem, da se v cclotnem gospodarstvu obcine poveca dclovna storilnost za povprecno okrog 6,0 %; v industriji pa za 6,8%. V zvezi s tem pa je potrebno povecanje proizvodnje in rcalno osebne po-trosnje delovnih Ijudi; 5. ustvariti pogoje za nadaljnji intenzivni razvoj kmetijstva predvsem njegove blagovne proizvodnje na osnovi proizvodncga sodelovanja med kmetijsko zadrugo in indiviidualnimi kmetijskimi ])roizvajulci. Pii tem je stremeti, da se preide na visje ofolike ko-operacije na podlagi delitve dohodka. Posebno pozornost je posvetiti izboljsanju in po-vecanju kmetijske dejavnosti Kmetijskega gosipodar-stva Slov. Konjice in zadruznih posestev; 6. pravilno razporejati razpolozljiva investicijska srcdstva v gospodarske namene s ciljem, da se cim-prej pokazc ucinek vlozenih sredstcv v proizvodnji. Nadalje je potrebno zagotoviti vecje naloibe sredstev za stanovanjsko izgradnjo, za gradnjo Solskih objektov ter za gradnjo komunalnih in ostalih objektov. V te svrhe je potrebno, da se angazirajo tudi sredstva gospodarskih organizacij. Da se omoigoca hitrejsc in lazje vlaganje inves,ti-cijskih nalozb v obrti, se priporoca, da se se nadalje zdruzujejo srcdstva v obeini v sklad zdruzenih sredstev. Pri rcsevanju komunalnih problemov na vasi morajo s svojimi iprispevki v ve6ji meri sodelovati pre-bivalci sami. 7. Na podlagi predvidenega obsega gospodarske dejavnosti in skladno s povecano produktivnostjo de-la se pricakuje, da se bo povecalo stcvilo zaposlenc delovne sile v gospodarstvu za okrog 3,2 %. Moznosti novih zaposlitcv bodo predvsem v obrti.. Gospodarske organizacije morajo v tem letu poveiati skrb in nadalje raasiriti moznosti za intenzivno stro-kovno izoforazbo svojih delavcev, posebno mlajsega kadru. DRUG1DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OBCINE V LETU 1961 II. poglavje DRU2BENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Porast druzbenega bruto proizvoda, ki se pred-videva za leto 1961 v gospodarstvu ob6inc, bazira na dosezenih uspehih prvega petletnega plana, ki je bil izvrscn v 4 letih in je v skladu z osnovnimi smernicami perspektivnega programa gospodarskega razvoja obcine v razdobju 1960—1965. Z gledisca realuih moznosti, priiakujemo v letu 1961 poveeanje druzibcnega bruto proizvoda za 10,3 % napram realizaciji v letu 1960. Po posameznih sektorjih gospodarstva se na os novi pove^anja proizvodnje pricakuje naslednji porast druzbenega bruto proizvoda: Indeks 1960 1961 P79f1anja 1960 Gospodarstvo - skupaj 9,444.171 10.419.760 110,3 od tega: a) druzbeni sektor: 8,354.171 9,226.060 110,4 bj privatni sektor: 1,090.000 1,193.700 109,4 Industrija 7,547.181 8,265.000 109,5 Kmetijstvo (KG IN KZ) 173.100 192.490 111,2 Trgovina 96.370 106.600 110,6 Gostinstvo 82,420 92.020 111,6 Obrt 415.050 523.150 126,0 Komunal na podjetja 40.050 46.800 117,0 Vzimrcdno s porastom druzbenega bruto proiz- veda se bo povecal narodni dohodek za 9,7 % napram letu 1960. Indeks 1960 1961 1961 1960 Narodni dohodek — skupaj 3,424.680 3,757.363 109,7 od tega: — druzbeni sektor 2,866.680 3,149.283 109,8 S to stopnjo porasta narodnega dohodka se 1k) povecal delez narodnega dohodka na posamezncga ])robivailca obcine v letu 1961 za 8,2 % in sicef od 187.550 na 203.100 dinarjev. III. poglavje INVESTICIJE Investicijsika sredstva v letu 1961 je potrabno usmerjati in vlagati predvsem v ti.ste olbjekte, ki so ze v gradnji in v tiste namene, ki bodo cimprej pri-pomogli k izboijSanjn proizvodnega procesa ter ]K>-vecamju proizvodnje. V vecjf meri se mora polagati pozornost na pra-vilno usmerjanje investicijskih nalozb za negospo-, darske namene in to predvsem v objekte druzbenega standarda kot stanovanjsko izgradnjo, solske objekte ter objekte komiunalnega znacaja. Pri finansiranju investicij je poudarek predvsem na angaziranju lastnih srcdstcv, ki jih ustvarijo go-spodarsike onganizacije ter obcinski skladi. Za lazje finansiranje investicij v obfiini je se nadalje voditi politiko zdruzevanja sredstev v okviru obcine. Od celokupnib investicijskih sredstev, ki bodo na razpolago v letu 1961 v iznosu okrog 914 milijonov dinarjev, se bo ipotroSilo 76,2% za gospodarske ter 23,8 % za negospodarslke investicije. Predvidevamo, da bodo vlozena v letu 1961 v osnovne fonde naslednja investicijska sredstva (v 000 din): Ooena 1960 Plnn 1961 Indeks Investicije skupaj od tega: 802.964 914.195 113,8 — gospodarske investicije 624.994 696.095 111,4 — negospodarske investicije 177.970 218.100 122,5 1. Gospodarske investicije: Investicijske nalozbe v gospodarske namene se bodo v letu 1961 uporabile v naslednjem obsegu po posameznih gospodarskili panogah v obcini: Industrija 459.000 Kmetijstvo 81.950 Gozdarstvo 52.000 Trgovina 31.395 Gostinstvo . 2.600 Obrt 69.150 a) Industrija: Investicijska sredstva v visini 459 milijonov, ka-tcra bo vlozila industrija v letu 1961, se bodo upora-bila za modernizacijo in razsiritev kapacitet ter re-konstrukcijo nekaterih oibratov, kar je v skladu s perspektivnim gospodarskim programom obCine. — Podjetje >KOSTROJ« bo vlozilo sredstva za gradnio montazne bule in opremo. >TKOc Zrecc bo uporabilo sredstva za manj.se rdkonstrukcije ter za pripravo sirs-e rekonstrukcijc podjetja, ki je pred-videna v obdobju do leta 1965. Pravtako vlagata manjsa sredstva »TKI« Vitanje ter Opekarna Loce za opremo in mehanizacijo. »LIP« Slov. Konjice vlaga znatna sredstva za re-konstrukcijo predelovalnili obratov. Tovarna usnja »KONUS« bo v glavnem uporabila razpolozljiva sredstva za dovrsitev objekta za proiizvodnjo umetnega usnja. b) Gozdurstvo: Sredstva gozdnega sklada, ki so namenjena za gozdarstvo, se bodo uporabila za nadaljevanje grad-nje gozdne ceste na Pohorju. c) Kmetijstvo: Nalozbe v kmotijstvu, ki bodo z nasale okrog 82 milijonov, bo potrebno uporabiti predvsem za pospo-Sevanje poljedelsike in zivinorejske proizvodnje, t. j. za nakup opreme, igradnjo skladiS5 in silosov, nabavo zivine, gradnjo hlevov ter nakup zemlje. Prav tako se bodo vlagala sredstva tu di za pospescvanje vino-gradnistva ter za os tale namene, ki bodo pripomogli k napredku kmetijske ])roizvodnje v obcini. — V okviru teh sredstev bo vlozilo Kmetijsko go-sfwdarstvo Slov. Konjice investicijska sredstva za gradnjo hleva za .govedo, nakup zivine in opreme ter za priprave za ureditev 10 ha vinogradov in 10 ha sadovnjakpv. Za odpravo ozkega grla pri susenju hmelja je 'pravtako potrebno, da se zagotovijo sredstva za dozidavo in povcCanje obstojece hmeljske susilnice. Nalozilre v kmotijstvu na posameznih ob-moCjih kmetijske zadruge se bodo uporabile v na-slednje svrhe: — v Vitanju se bodo uporabila sredstva za ureditev hleva za pitanje goveje zivine ter za nabavo razne opreme in ostalo; — v Lo£ah bodo vlozena sredstva za gradnjo skladi sc za gorivo, za krmo, za gradnjo silosov ter za nakup mehanizucije; — v ZreCah bodo uporabili investicijska sredstva za nabavo strojev in os tale opreme, nabavo zivine in ureditev hleva. —v Slov. Konjicah se predvideva adaptacija hleva, adaptacija trgovskega lokala z rcprodukcij-skim materialom, adaptacija vinske kleti ter ureditev skladisfia za hmelj, dei sredstev pa je namenjen na-kupu opreme; — dei sredstev, ki bodo na razpolago pa je potrebno dolofciti za odkup zemljisG. c) Trgovina: Investicijska sredstva trgovine, -ki bodo dosegla priblizno 31 milijonov, se bodo uporabila za adapta-cijo trgovskih lokalov in nabavo opreme. Nadalje-vala se bo ureditev samopostreznega trgovskega lo- kala v stanovanjskem bloku v Slov. Konjicah. Prcd-videna je ludi gradnja nove bencinske Srpalke v Slov. Konjicali, kjer bi bil soudelezen s svoj.imi sred-stvi ludi »JUGOPET'ROL<. V Vitanju se bo izvrSila adaptacija enega trgovskcga lokala. d) Gostinstvo: Sredstva namenjena gostinstvu v visini 2,6 mili-jonov se bodo uporabila pretezno za nabavo opreme in manjso adaptacijo gostinskega lokala v Zrecah. Preostali dei sredstev pa je namcnjen za izdelavo na5rtov za restavracijo v Slov. Konjicah. e) Qbrt: Poseben poudarek se daje investicijski dejavnosti v obrti. Za raizvoj te dejavnosti bo v letu 1961 na razpolago priblizno 69 milijonov dinarjev. Prctezni dei teli sredstev izvira iz lastnih sredstev dbrtnih gospodarskih organizacij, manjsi dei sredstev pa bo na razpolago iz obcinskih skladov. Posamezne obrtne gospodarske organizaclje bodo uporabile invcsticijska sredstva v naslcdnje namene: — »Comet« Zrece bo nadaljeval z gradnjo obrat-nih prostorov, dei sredstev pa bo uporaibljcn za nabavo opreme; — Pekarna Slov. Konjice bo uporabila sredstva za postavitev garaze z drvarnieo ter za kritje racunov pri novogradnji; — Mesarija Slov. Konjice bo izvrSila manjso adaptacijo svojih poslovnih prostorov; — KljuCavnicarstvo Slov. Konjice bo nabavilo nujno potrebna transportna sredstva; — Mizarstvo Slov. Konjice pristapa k novogradnji obratnih prostorov, kjer bo mozno nadalje razSiriti dejavnost tega obrata; — »KOKOc Slov. Konjice bo uporabila sredstva predvscm za nabavo opreme ter za ostaile namene, ki bodo omogoSili povecanje proizvodnjc izdelkbv usnjcne konfekcije; — Mizarstvo Zrece namerava zaSeti z gradnjo novih obratnih prostorov; — Tapetnistvo Slov. Konjice vlaga manjsa sredstva za nabavo opreme; — »Pugled« Ijocc bo izvfsil adaptacijo prostorov, kjer bo potem mozno znatno razsiriti proizvodnjo kovinskih izdelkov in zaposliti novo delovno silo; — »Obrtnik< Vitanje bo vlozil sredstva za svojo nadaljnjo razSiritcv. — Elcktroinstalacija Slov. Konjice mora pravilno rebiti vpraSanje svojih poslovnih prostorov in vloziti sredstva v te namene. 2. Negospodarske investicije: Za investicije v negospodarske namene bo v letu 1961 vlozeno okrog 218 milijonov dinarjev. Za posamezne dejavnosti so namenjena naslednja sredstva (v 000 din); Stanovanjska izgradnja 113.700 Komunalna dejavnost 42.800 Solstvo 41.000 / Prosveta in kultura 2.000 Telesna vzgoja 1.500 Zdravstvo 14.100 Drzavna nprava____________3.000___ Skupaj , 218.100 V stanovanjsko iz-gradnjo bo v tem letu vlozeno 113 milijonov druzbenih sredstev. S tem bo dograjeno okrog 36 stanovanj. Poleg tega je v gradnji se 45 pri-yatnili stanovanj, od katerih jih bo 10 dovrSenih. Sredstva, ki bodo vlozena v privatne gradnje, bodo dosegla 20 milijonov. V politiki stanovanjske izgradnje je pristopati v bodoCe s takim programom, ki bo maksimalno aktl-viral stanovanjski sklad, sklade skupne porabe ter druga druzbena sredstva, prav posebno pa sredstva privatnikov. Istocasno je stremeti za cim hitrejso in smotrnejso stanovanjsko izgradnjo. — Invcsticijska sredstva namenjena Solstvu se bodo uporabila za gradnjo nove Sole v Zrecah. Pred-vidoma bodo znaisala ta sredstva 41 milijonov din. Za razvoj kiilturno-prosvetne dejavnosti ter objekte za telesno vzgojo Ixi vlozeno priblizno 3,5 milijonov dinarjev. — Za iaboljsanje zdravstvene sluiibe bo vlozeno 14 milijonov din. Ta sredstva se bodo v celoti po-rabila za gradnjo zdravstvenega doma v Locali. — V letu 1961 se daje prav poseben poudarek in-vesticijskim nalozbam za raizvoj komunalne dejavnosti v obeini. V ta namen bo na razpolago priblizno 43 milijonov dinarjev. Za rosevanje komunalnih na-log je potrebno v vecji meri angazirati tudi sredstva gospodarskih organizacij. — Sredstva, ki so namenjena nalozbam v komu-nalno dejavnost, se bodo uporabila predvsem za do-vrsitev rekonstrukcijc vodovoda v Slov. Konjicah in Zrecah; — Del sredstev je namcnjen tudi za elektrifika-cijo v Spitalicu in Locali ter za popravilo in vzdrze-vanje elcktricnega omrezja; — Zajeta je tudi ureditev mestnega parka v Slov. Konjicah; — Del sredstev se bo uporabil za ureditev kamali-zacije v Slov. Konjicah in Zrecah ter za dograditev gasilskega doma v Zrecah; — IzvrSiti je potrebno tudi popravilo javnegi kopalisca v Slov. Konjicah ter s tem preprefiiti na-daljnje propadanje bazena; — Pristopiti je k pripravam za ureditev mrliske veze V Slov. Konjicah; — Znaten dei sredstev pa je namenjen za vzdrze vanje in popravila obcinsikih cest. Pri resevanju problemov komunalne dejavnosti no podezelju bodo morali novoizvoljeni krajevni odbori v dimisirseni obsogu pritegniti k sodclovanju prebi-valce, da bodo le-ti s svojimi prispevki pripomogli k resevanju problemov, kot so popravila obcinskih in dnigih vaskih cest, vodovodni objekti, mostovi in drugih vprasanj, ki se pojuvljajo in ki jih je mozno urediti s skupnimi mocmi ter z manj-Simi sredstvi. IV. i>oglavje ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST 1. Skladno s povecanjem gospodarske dejavnosti in kapacitet v gospodarstvu oMine predvidevamo, da se bo [xivecalo stevilo zaposlenih v gospodarstvu za priblizno 3,2 %• Stevilo delovne sile bo po ve Cala industrija za 2.3 %, kmetijstvo za 4,7 %, tngovina za 2,3 %, gostinstvo za 6,5% in obrtna dejavnost za okrog 15,0%. Kot je razvidno bo znaten piorast delovne sile predvsem v obrti, kar bo mozno na podlagi razsiritve dejavnosti nekaterih obrtnih podjetij kot: Comet ZreCe, KOKO Slov. Konjice, PUGLED Loce in Grad-beni remont Slov. Konjice. Delno se povecava de-lovna sila tudi v ostalih obrtnih panogah in usluz-nostnih obratih na raCun povecane dejavnosti. 2. Glcde na narascajoce potrobe za kvalitetnej-sim kadrom v proizvodnji je potrebno v letu 1961 storiti potrebno ukrepe, da se omogoei boljse izobra-zevanje strokovinih kadrov. Pri reSevanju tega vpra-sanja je zlasti potrebno vsestransko sodelovanje go-spodarskih organizacij. V ta namen se organizirata in uredita dve indu-strijsko-obrtni Soli, in sicer ena v ZreCah in ena v Slov. Konjicah. S tem bo omogoCen kvalitetnejsi strokovni ter praktiCni pouk za vajence v gospodarstvu. 3. Gospodarske organizacije morajo nadalje po-svecati vso skrb sploSni in strokovni izobrazbi vseh zaposlenih, da se doseze kvalitctnejisi kadrovski se- siav. Na ta nacin se bo lahko znatno povecala de-lovna storilnost posameznega proizvajalca ter doscgel vecji uspeh celotne gosipodarskc organizacije. 4. Vazno nalogo pri za.poslovanjii. strokovnem usposabljanju delavcev, prekvalifikaciji in iz.biri po-klicev bo imel Zavod za zaposlovanjc delavcev v Slov. Konjicah. Glede na porast proizvodnje, narodnega dohodka in stevila zaposlenih raciinamo, da bo v letn 1961 porasla storilnost dei a v vseh panogali druzbenega gospodarstva skupno za 6.0 %. V industriji se bo ipo-vefialla za okrog 6,8 %. v ostalih gospodarskih d(^-javnostih pa povprecno za 5,0 %• Gospodarske organizacije inorajo se naprej s si-slcmaticnimi ukrepi povecati produktivnost. V ta nani en je potrcbno izpopolniti .sistem dei it ve oscbnih dohodkov po ucinku, iabculjisati kvalifiikacijsko strnk-turo zaposlenih ter izbolj'sati zivljcnjskc razinere delavcev. V. poglavje DRUZBENI STANDARD IN OSEBNA POTROSNJA V letai 1961 bo potrcbno nadalje siriti materialne pogoje druzbenega standarda ter s tem pospesiti de-lovanje teh dejavnosti. K dvigu druzbenega standarda v obcini bodo zlasti pripomoglc invesiicijske na-lozibe, ki so predvidene v te namene in katere obse-gajo 215 milijonov dinarjev. K nalozbam v namene in ofbjektc druzbenega standarda je pritegniti v vecjem obscgu poleg srcd-stev skladov dbcine tudi srcdstva gospodarskih orga-nizacij ter ostala druzbena sredstva. Pri. tem je potrcbno, da organi druzbenega upravljanja posvetijo vec ]K)zornosti smotrnejsemu in ckonomskcmu vlaga-nju razpolozljivih sredstev, da se dosezejo vecje ko-risti in uspeh i s tem vilagan jem. rosehno pozornost je posvctiti vecji ter hitrcjsi stanovanjski izgradnji, povecanju solskih prostorov, razAiritvi zdravstvene mreze, ureditvi druSbene pre-hrane in aistanavljanju usluznostnih servisov v po-moc gospodinjstVom. Pravtako je povecati in izbolj-§ati ostale dejavnostf, ki bodo pripomoglc k izbolj-sonju druzbenega standarda prabivalcev obcine. Stanovanjski- iu krajeyne skupno,sti morajo glede na narascajoce potrcbe {ki obrtnih uslugali ustanav-Ijati v vecjih centrih ustrezne usluznostne scrvisc, ki bodo v pomoc gospodinjstvom. K resevanjiu raznih komunalnih problemov na podezelju naj krajevni odbori v vecji meri angazi-rajo preibivailstvo s svojih obmocij, da bo to s svo-jimi prispevki pomagalo resevati nastajajocc potrebe. Druzbena sredstva, ki so v letu 1961 namenjena za raz.voj druzbenega standarda, se bodo vlozila pred-vsem v stanovanjsko izgradnjo, in sicer 113 milijonov din, tako, da bo v gradnji okrog 80 stanovanj. od tega 36 v druvibencm sektorju. Sredstva vlozena v komunalno dejavnost bodo omogocila dovrsiti re-konstrukcijo vodovodov v Zrecah in Slov. Konjicah, nadaljevanje elektrifikacije podezelja, urejanje par-ka, kanalizacijo, dogradilev gasilskega doma v Zrecah in d rugo. Zn at na sredstva so namenjena tudi vzdr-zevanju cest. Realni obseg oscbne potrosnje se bo povecal v skladu z razvojem gospodarske dejavnosti obfiine, ka-terega pricakujemo v letu 1961. Na os no vi iiredvide-nega poveeanja proizvodnje, dviga dclovne storilnosti in poveeanja dclovne sile, pricakujemo, da se bodo po-vecnli realni osebni prejemki povprecno za okrog 7,6%. Porast oscbne potrosnje kmetijskih proizvajalcev pa bo odvisen predvsem od povecane kmctijskc proizvodnje, predvsem tistega dela proizvodnje, ki je namenjen za blagovne namene. Za realizacijo povecane oscbne potrosnje je po-trebno, da se dosezejo osnovne n aloge, ki so postav- Ijeno z druzbcnim planom, kot dvig proizvodnje in dejavnOsti na vseh gospodarskih podrocjih, ustvari-tev planiranega narodnega dohodka, povecanje delov-ne storilnosti na iposamcznega proizvajalca ter boljsa organizacija trzisca. TRETJT DET, VI. poglavje 1NDUSTR1JA V letu 1961 pricakujemo nadaljnjc jiovecanje fi-zienega obscgu industrijske proizvodnje za okrog 7,5%. Po posameznih industrijskih panogali bo to povecanje proizvodnje naslediije: Indeks poveeanja 1959 1960 1960 1961 Kov.insika industrija 129,7 112,8 Industrija gradbenega materiala 108,2 100,6 Lesna industrija 111,7 115,1 Industrija usnja 114,9 103,7 Skupaj 117,4 107,5 Porast planirane industrijske proizvodnje bo moznO do se 6 i v glavnem : — z izvrsenimi rekonstrukcijami in moderniza-cijo obstojefiih kapacitet in opreme; — na osnovi Zadostne prciskrbljenosti s suroyi-nami, zlasti v usnjarski industriji, zlasti pa z racio-naLncjsim izkoriscanjem teh surovin v vseh gospodarskih panogali; — ,s povecuno in pravocasno realizacijo koopern-cijiskih proizvodnih odnosov. I u pride v postev predvsem podjetje »K()S I ROJ«, ki ustvari od svojc sikup-ne proizvodnje samo 62 % s svojimi lastnimi kapaci-tetami, preostalih 38 % pa ustvari na osnovi koopera-cije z drugimi podjetji; __ s po ve cano delovno storilnostjo, ki bo predvi- doma ii a rasi a za okrog 6,8 %. dei no pa se bo povecala proizvodnih na racun nove zaposlenc dclovne sile v visini 2,3 %; — zlasti pa z nadaljnjim izkoriscanjem rezerv, ki se obstojajo v obstojeCih obratih. V letu 1961 se prjcuikuje znatno povecana proiz-vodnja nekaterih vaznejsih proizvodov in to: a) v kovinski industriji se bo poveCala predvsem proizvodnja raznih odkovkov, ostalih proizvodov za siroko potrosnjo, strojev ter delov strojev za indu-strijo. Tcziti je k osvajanju proizvodnje novih vrst izdetkov; b) v gradlbeni industriji bo proizvcdcno vec zi-dakov; c) v lesni industriji se bo povecala proizvodnja predvsem pri naslednjem: • — zagan les bukov, nckomplclno vecje stanovanj-s,ko pohistvo, stoli in razni tinalni izdelki; c) v industriji usnja se zlasti po ve cava proizvodnja umetnega usnja, zgornjega usnja tezkih koz ter zgornjega usnja drobnic. Gjlmnjc industrijske proizvodnje po kolicinskcm obscgu: • Ocena Plan 1960 1961 Kovinska industrija: 02 Siva litina ton 180 195 05 Odkovki ton 733 1.081 13 Ostali stroji za industrijo ton 733 800 18 Deli strojev in naprav ton 40 53 50 Kmetijski stroji in naprave ton 725 680 51 Orodjc za kmetijstvo ton 64 54 53 Ostalo orodjc ton 463 448 79 Sredstva za siroko potrosnjo ton 50 65 Industrija, 'gradbenega materiala: 09 zidaki votli 000 enot 330 352 10 izidaki pol ni 000 enot 1.500 1.500 15 stresniki 000 enot 400 400 11 stropniki 000 enot 1.010 1.010 Lcsna industrija: 01 zaga-n les hrastov m3 550 550 02 zagan les bukov m3 1.900 2.200 03 zagan les iglavcev m3 19.000 20.000 04 dru.gi zagan les m3 250 300 11 zaboji m3 5.200 5.200 13 spalnice - kompl. garnit. gar. 500 — 19 nekompletno vecje stanovanjsko pohistvo kom. 3.500 20.000 20 nekompletno manjsc stanovanjsko pohistvo kom. 160.000 170.000 35 ladijski pod m3 1.300 1.300 22 istavbeno pohistvo m3 1.000 1.150 23 usnjarski jodi m3 104 105 . Industrija usnja: 01 spodnjc usnje ton 1.600 1.450 02 umetno usnje ton 950 1.500 03 zgornje usnje tezkih koz ms 400.000 440.000 04 zgornje usnje drobnic m2 5.000 12.500 05 lepljenec zg. usnja m2 50.000 50.000 10 usnje za podlogo (1 robnic m2 12.500 12.500 11 ostalo usnje za podlogo m2 1.000 — 12 tehnifino usnje ton 500 500 21 telinicnu konfekcija in opetnice ton 450 410 VIL poglavje KMETIJSTVO Z nadaljnjo ucvrstitvijo organizirane kmetijskc proizvodnje v privatnem sektorju ter z znatnimi in-vesticijskimi nalozlbanii v kmetijstvo druzibencga sek-lorja raciinamo, da bo mozno v biti 1961 povecati fizicni obseg kmetijsike proizvodnje v primerjavi z oceno 1960 za nadalj.njih 12.7 %. To povefianje temelji na vsestranskem sodelova-nju v proiizvodnji rhed kmetijsko zaidrugo in kmetij-skimi proizvajalci. 1’lan organizirane kmetijskc proizvodnje obsega v letu 1961 364ha njiv ali 11,0% od skupne njivske povrsfne, 300ha travnikov ali 8,8 % od vseh travnikov. Skupno bo zujeto v kooperacijski proizvodnji 684 ha obdelovalne povrsine ali 9 %. Na osnovi kooperacijske proizvodnje in z izvaja-njem boljSih agrotehnienih in zascitnih ukrepov, ka-kor tudi na podlagi odloka o minimulnih agrotehnienih ukrepih za pro.izvodnjo tpsenice, pricakujemo na-slednje povecanje kmetijske proizvodnje kot celote: Indeks 1961 1960 Poljcdelstvo 113,5 Sadjarstvo 146,4 VinogradniStvo 113,0 Zivinoreja 111,9 Predelava 114,0 Skupaj 112,7 Poljcdelstvo: Pri zitaricah se mora stremeti za cim vecjim jni-delkom na racun hektarskih donosov. Poseben po-ndarek se daje povcSanju posevkov krmncga zila to je jecmena itd. Pri imlustrijskih rastlinah se pred-videva povecanje pridelka hmelja. Povrsine pod vrl-ninami ostanejo iste. Pridelki vrtn.in poscbno krom-pirja pa se bodo povceali na podlagi vecjih hektarskih donosov. Njivskc povrsine pod krmskimi rastlinami se mo-rajo povecati glede na povecan plan zivinorejske proizvodnje. To povecanje njivskih povrsin si1 bo vrsilo postopoma na racun drugih nerentabilnih kul-tur ter z novimi njivskimi povrsinami, ki se bodo pridobile s krcitvijo nekaterih gozdnih povrsin. Gibanje proizvodnje nekaterih glavnih pridelkov kmetijske proizvodnje v iletu 1961: Ocena Plan 1960 1061 I ndeiks Psenica, rz ton Jecmen ton Kontiza ton Krompir ton Detelje ton Silozna koruza ton Seno ton Jabolka ton Sadje — siknpaj ton Grozdje ton Govedo—prirastek ton Prasici—prirastek ton 1.480 1.656 111.9 407 464 114,0 1.235 1.350 109,5 7.990 8.500 106,4 2.692 3.052 113,3 840 2.100 250,0 17.320 20.292 117,0 1.212 1.650 136.0 1.463 2.050 140.1 1.033 1.161 110,2 850 945 111,2 700 780 111,4 Program kooiperacijske proizvodnje za leto 1961 zajema nasilediiijc povrsine in posevkc: Obcina skupaj 1. Psenica 2. Krmna zita: ha 100 — jc5men ha 40 — oves ha — 3. Koruiza ha 30 4. Krompir ha 50 5. Hmelj ha 14,5 6. Silazna koruza ha 30 7. Krmska pesa ha 20 8. Detelje ha 100 9. Travniki ha 300 Za navedeni program proizvodnega sodelovanja mo-rajo kmetijske zadruge kot privatni kmetijski proizvajalci vloziti v;se napore za uresnicitev cilja, ki bo doprinesel h kvalitetncjsi in jiovecani kmetijski proizvodnji ter izboljSanju zivljenjslkib pogojev kmcekega prebivalstva. Sadjarstvo in vinogradnistvo: V letu 1961 se prienkuje dobra sadna letina ter bo pridelek sadja po pricakovanju za 40.1 % ve^ji, kakor v letu 1960, in sieer od 1.463 ton na 2.094 ton. Za nadaljnje izlboljsanje in dbnavljanje sadjar-stvu v obfini je potrebno nadalljevati z asauacijo sa-dovnjakov. Pravtako ;(- potrebno, da se dosledno iz-vajajo vse zaS6itne mere in ostali agrotehnieni ukrc-]>i kot skropljcnje in drugo. V naertu je obnovu 10 ha sadovnjakov, ki jo bo izvedlo Kmetijsko gospodurstvo. Delrio pa se bodo obnavljali in pomlajevali sadovnjaki v privatnem sektorju. * V vinogradnistvu sc pravtako predvideva boljsa letina ter s tem povecanje proizvodnje grozdja od 1.028 ton na 1.161 ton v letu 1961, kar znasa okrog 12,7%. Tu di v vinogradnistvu jc i>otre;bno izboljsati in v vecji meri izvajati vse agrotehnicne ulkrepe. Izlo-£iti je zastarele in iz6rpane vinograde in na teli po-vrsinah, v kolikor so pogoji, urediti sadovnjake. V planu obnove je predvideno, da Im Kmetijsko go-spodarstvo pbnovilo okrog 10 ha vinogradov. Zivinoreja: Plan zivinorejske proizvodnje, ki se opira na po-vrsine abstojcee krmske baze in na ostale proizvodne zmogljivosti, predvideva v letu 1961 pove5anje staleza skupnega stevila goveda za okrog 550 glav ali za 7,5 %. Od tega jKivcfanja odpade na privatui sektor 400 glav. Ta porast stevila goveje zivine je v skladu s pet-letnim programom gospodarskega razvoja obdine 1960—1965, ki "predvideva povprccni"letni porast stevila goveda za 7 %. Z urcsniditvijo tega bi koncem leta 1961 imeili v vibeini okrog 7800 glav goveje zivine. Da 1h> mozno rcalizirati navedeno povi-cauje, jc nujno povecati hektarski doiios travniStva, kar bo mozno le na podlagi proizvodnega sodelovanja med kmetijsko zadrugo in kmetijskimi proizvajalci, na-dalje z vecjo uporabo umetnih gnojil ter z poveca-nimi njivskimi povrsinami s posejanimi krmskimi rastlinami, predvsem silazno koruizo in ostalimi vrsta-mi rastlin. V prasieereji se pravtako predvideva povecanje staleza prasicev od sedanjih 7.050 komadov na 7450 komadov ali za 5,6%. Stalez prasidev 'se Im ixivecal na privatnih kmetijskih gospodarstvih. Za zadovoljitev potreb z mesom v obfiini sami, kukor ludi za potreb e drugih potroSnih centrov predvideva druzbeni plan potralx) po znatnem poveeanju proizvodnje mesa za blagovni promet in zaikol. Pricalkiujemo, da bomo z izjxilnitvijo vseh nalog v zivinoreji predvsem s pove6anjem pridelka krme, proizvedli za kritje potreb po mesu v letu 1961 okrog 680 ton goveda in 85 ton praisicev (zive teze) za blagovni promet. Za ustvaritev tega je potrebno proiizvesti na 1 ha krmske baze 200 kg goveda ter na 1 ha krmske baze 68 kg prasicev. Kmetijska zadruga mora uvesti cim-sirse pogod-beno pitanje zivine pri privatnih kmetovalcih ter po-spesiti in ustvariti moznosti za pitanje zivine na last-nih pitaliseih. Za posamezna obmoeja kmetijske zadruge jc do-locen plan proizvodnje goveda in prasicev za blagovni promet in zakol taikole: Govedo Prasici ton ton Slov. Konjice 222 28 Ix>ee 194,7 26 Vitanje 105,7 15 Zre6e 159,6 16 Kmetijska zadruga in druzbena jwsestva: Izvajanjc nalog druzbenega plana v kmetijstvu za leto 1961 nalaga kmetijski zadrugi kot glavncmu orgunizatoriu intenzivinc in sodobne kmetijske proizvodnje veliko odgovornost pri naciou vodenja pravil-ne poliiike in Lzvajanju raznih ukrepov za realizacijo nalog v kmetijstvu: — predvsem se mora izboljsati sestav kadra v kmetijski zadrugi s kmetijskimi in gozdarskimi stro-kovnjaiki, ki Ix) ztnozen pravilno resevati naloge v kmetijstvu, katere se bodo se povecale; —razsiriti kooperacijsko in pogodbeno proizvod-njo v kmetijski proizvodnji s privatnimi kmctovalci ne le po obsegu temved tudi z vkljufievanjem novih pridelkov v to proizvodno sodelovanje; — za realizacijo plana kooperuc.ijske proizvod-nje v poljedclstvu je potrebno pravofiasno zagotoviti zadostnc koliCine kvalitetnih semen ter ostalega re-produkcijskega materiala; — s pravilno odkuipno politiiko je zainteresirati privatne proizvajalce k vecji blagovni proiizvodnji ter istocasno stremeti, da se zajame vse trzne viske iz kmetijstvu. S tem bo omogoceno vplivati na stabili-zacijo cen na Irziscu s kmetijskimi proizvodi; — kmetijska zadruga mora se nadalje izpolnje-vati in modemizirati svojo mehanizacijo. Stremeti je za tem, da se zajamejo Ctnivccjo kmetijske povrsine v strojno obdelavo; — skrbeti je za dosleduej-se iizvajanje agrotehnic-nih in drugih ukrepov in zascitnih mer v kmetijstvu; — v sirgem obsegu je posredovati kmetijskim pro-izvujalcem strokovno pomoc z dajanjem raznih na-svetov in navodil; — jxisvetiti jc vso pozornost zadru/nim posest-vom. da se bodo tu razvila in cimveC doprinesla s svojo dejavnostjo k skupnemu napredku kmetijstvu v obeini. Postibno naj se poilaga pozornost na tista pri-vatna pOsestva, ki se zaradi pomanjkanja delovne sile ne obdelujejo in propadajo. Taksna posestva bo kmetijska zadruga odkupila ali vzela v najem ter jih vkljucevala v svojo lustno proizvodnjo; — v cim sirsem obsegu je uvesti in izboljsati intenzivno pitanje mlade zivine na lastnili pitalBCih. Kmetijsko gospodarstvo mora nadalje okrepiti in poveCati dejavnost na svojih specializiranih pro-izvodnih obratih. Okrepiti se mora predvsem zivinorejska proiz-vodnja. V ta numen je v naCrlu nakup 100 glav ple-menskih krav. Povecati se mora zlasti obseg |)itanja mlade zivine. V ta numen je predvidena gradnja vc6-jega hleva. Za razvoj sadjarstva in vinogradniistva bo v ta numen Kmetijsko gospodarstvo obnovilo, v tem letu 10 ha sadovnjakov in 10 lia vinogradov. To obnavlja-nje se bo vrsilo postopoma vsaiko leto v naslednjem petletnem progrumu. Da bo mozno povecati in olajsati dejavnost Kmetijske,ga gospodarstvo, je nujno pospesiti arondaeijo zemljisc in s tem odpraviti roizdrobljenost samega posestva. Zaradi zagotovitve krmske baze za zivinorejsko proizvodnjo na kmetijskem gospodarstvn je potrebno pospesiti izvedbo meliorocij in hidromelioracij v 2i-cah in Dolicu. VIII. poglavje I GOZDARSTVO V letu 1961 so doloeene naslednje koliCine stoje-cega lesa za seonjo v zasebnih gozdovih v bruto masi: Skupaj iglovci Listavci m’ ms m3 se6nja v osnovnih gozdovih 26.700 19.900 6.800 Lesna masa dolocenn za posak v tem letu zajema 86 % letnega prirastka. Od kolicin dolocenih za za-sebne gozdove odpudcjo na proizvodnjo kljucnih sor-timentov iglavcev naslednje kolidine (neto): hlodi 9.500 m3 jamski Ics 5.000 m* S * * 8 celulozni les 5.000 m3 Skupaj 15.500 m3 S seCnjo in kr6enjem na negozdnih povrSinah se bo pridoibilo se dodatnih 500 m3 neto lesne mase iglav- cev za kljuene sortimente. Sredstva za reprodukcijo gazdov v obeini, ki zna-sajo okrog 22,6 milijonov dinarjev, se bodo upora-bila za naslednje namene po sektorjih lastnistva: Zasebni gozdovi: v 000 din 1. Obnova obstojecih gozdov 4,8 ha 565 2. nega gozdov 59 ha 1.226 3. varstvo gozdov 142 4. odkaizovanje 7.600 5. vzdrzevanje gozdnih cest 33 km 5.000 6. raziskovalno dclo 10 Gozdovi SLP: Skupaj 14.543 1. pogozdovanje redna secnja 2. melioracija degradiranih 23 ha 2.530 gozdov 3, introdukcija igilavcev in 4 ha 640 topolov 3 ha 390 4. nega gozdov 193 ha 4.146 5. odkazovanjc 316 Skuipaj 8.022 Za izvrsitev dbseznih nailog v gozdarstvu je poti'eb no predvsem: — da se strokovno izvajajo vsa gozdnogo jit vena in vzdrzevalna dcla, kar bo priporpogilo k okrepitvi pvoizvodne zmogljivosti gozdov; — posvctiti vso pozornost melioraciji grmisc (spremembi grmisc v gozdove) ter dovrsiti uredit-vena dei a v zasebnih gozdovih; — usposobiti gozdarski kader tako, da se bodo lahko vsi goizdnogojitveni ukrepi strokovno izvajuli; toviti griniisfi in introdnkcijo; — kmetijska zadruga si mora zagotoviti ustrezni strokovni gozdarski kader. da bo lalvko prevzela iz-vrsevanje gozdno-gojitvenili dei v zasebnih gozdov i li; — kmetijska zadruga kot edi ni prevzemnik gozd-nih sortimcntov od zasebnega sektorja je odgovorna za rcalizacijo oddajc teh sortimcntov lesni industriji in ostalim potrosnikom, ki so za to doloceni; — posvetiti je pozornost pravilnemu izvajanju krditev relativnih gozdnih povrsin, ki se bodo spre-men,ile v kmetijsike povrsine; — skrlbeti je za pravilno in redno vzdrzevanje gozdnih komumkacij. gozdnogos[xidarske organizaeije morajo zago-pbtrebne sadike za obnovo gozdov, melioracije IX. poglavje TRGOVINA Splospi gospodarski razvoj, ki je predviden za leto 1961, bo likrati s porastom imlustrijske in k meli jske proizvodnje za siroko potrosnjo in reproduk-cijo ter s povecanjem kupne moci prebivalstva omo-goeil znatno veeji obseg blagovnega promota v trgo-vini na drobno, in sicer za okrog 10,5% v Ictu 1961.- 1960 1961 Indoks Blagovni promet v trgovini na drobno 751.000 830.000 110,5 Za nadaljnji razvoj blagovnega prometa v trgovini je potrebno pospeseno nadaljevanje moderniza-cije in rckonstrukcijc obstojedih trgovskih lokalov, koteri §e ne odgovarjajo sodobnemu poslovanju. Med terni so zlasti podezelskc trgovine v manjsih naseljih. Za izlboljSanje in povecanje trgovske mreze je potrebno v tem letu pospesiti u redi te v novcga samo-postreznega trgovskegu lokala v stanovanjskem blo-ku v Slov. Konjicah. V Vitanju se bo izvrsila adap-tacija trgovskegu lokala. V Slov. Konjicah bo odprta nova poslovallnica s konfekcijo »VARTEKS« ter adap-tiran trgovski lokal »IZB1RA«. Manjse adaptacije in preurcditve trgovin so v nacrtu v Zrecah in drugod. Za lazje resevanje problemov trgovine se ]ired-laga, da se sedanji dve trgovski podjctji »TRGOVSKI DOM« in »DRAVINJA« zdruzita v eno podjetje. ker bo s tem dana vecja moznost za racionalnejse kori-sccnje ustvarjenih sredstev za razne investicijske na-lozbe za modernizacijo in ureditev specializiranih trgovskih lokalov. V letu 1961 se mora resiti tudi vprusanje gradnje bencinskc crpalne postaje, ker scdanja zaradi tchnic-nih ovir nima pogojev za obstoj. Tu je potrebno so-delovanje gospodarsikili organi-zacij ter podjctjn »PETROL«. Potrosniski sveti morajo v bodoec resneje pri-slopiti k opravljanju svojih funkcij. Za pozivitev dc-javnosti teh svetov naj bi skrbela Stanovanjska skup-nost. Kmetijska zadruga mora s pomo^ijo obcinskih or-ganov pristopiti k urejevanju in iziboljsanjiu preskfibe trzisda s kmetijskimi pridelki v vecjih potrosnih cen-trih. Kmetijska zadruga in Kmetijsko gospodarstvo pa morata stremeti tudi za tem, da v cimvefiji meri nastopata in zalagata trziScc s svojo 1 a.st ne proizvod-njo teh pridelkov. Kot organizator intenzivnc kmetijske proizvodnje mora kmetijska zadruga stremeti za tem, da za-jame ves trzni visek kmetijske proizvodnje privatnih proizvajalcev ter s tem omogociti vecjo stabilizacijo een na trziscu. Za pravoeasno presk rbo kmetijstva s kvailitctnim rcprodukcijskim materialom je posvetiti tudi vec pozornost! ureditvi in poslovanju teh trgovin. X. poglavje GOST1NSTVO IN TURIZEM Vzporedno s povecano dejavnostjo ostalih gospo-darskih panog se postavlja tudi prcd gostinsko mrezo naloga, da vskladi svoje zmogljivosti z rastocimi po-trebami prebivalstva ter narascajoeega turizmu. Racunajoc na kapacitete gostinskih objatov pri-eakujemo v letu 1961 |»ovecanje skupnciga prometa v gostinstvu za okrog 10,2 % tako, da bo dosegeil promet 129 milijonov dinarjev. Gostinstvo druzbenega sektorja pa bi povc6alo svojo dejavnost za 11,2 %. Gibanje prometa V gostinstvu: 1960 1961 Indeks Promet — skupaj od tega: 119.800 132.000 110.2 — druzbeni sektor 99.800 111.000 111,2 — privatni sektor 20.000 21.000 105,0 Ta porast prometa v gostinstvu temelji na pove-eaoju kupne moCi prebivalstva, na sir§em razmahu turizma, zlasti pa na raznih ukrepih gostinskih go-spodarskih organizacij za izboljsanje samega poslo-vanja gostinsko dejavnosti. K povecanju prometa ter zlasti tudi turizma bi prispeval nov gostinski obrat, ki naj bi se odprl v LaSki gori, kjcr je svojeas ze obstojal. Povecanje Stevila zaposlenih v Slov. Konjicah narekujc potrebo po ureditvi obrata druzbene pre-hrane z veCjo kopaciteto. Ta obrat naj bi se ustanovil s pomocjo sodelovanja zaintercsiranih gospodarskih organizacij. Za uresnicitev postavljenih nalog in za izboljsanje gostinskih u-slug ter gostinstvu na splosno je nuj-no, da se izboljSa kvalifikacijski s.estuv gostinskega kadra. Posebno se naj poveCa pozornost vzgoji mlaj-sega kadra. Poleg lega naj se uvede ipravilen nacin stimula-tivnejscga nagrajevanja zaposlenih, da bodo le-ti za-interesirani na kvaJlitetnejscm posilovanju ter na celo t nem uspehu gospodarskc organizacije. V letu 1961 se pravtako ])rieakuje povecanje tu-risticne dejavnosti. Predvidcva se porast stcvila no-eitev tako domacih kakor tujih turistov, in sicer od 1.700 na 1.800. Skupno stevillo gostov pa bi se pove-6alo prilblizno od 1310 na 1550 v letn 1961. Za cimsirsi razmah turisticnc dejavnosti je jk)-trcbno najti moznosti in nacine za razsiritev turistic-nih kapacitet. Povecati je ipredvsem nocitvene zmog-Ijivosti, uvesti boljiso propagando in poiskati moznosti za razvoj turizma v obeini. Uroditi je predvscm pla-ninske postojanke na Poliorju (Pcsok, Rogla itd.) ter v raznili drugih krajih, kjer so ga to pogoji. XI. poglavje OBRT Obrtni dejavnosti, kT se je v preteklem letu zelo ugodno razvijala, je potrobno tudi v letu 1961 jxisve-titi vso pozornost, zilasti v druzbencm sektorju, da se bo se v nadalje raizisirila in okrepiila. Posebno skrb je posvetiti novim obrtnim obratom, ki so ze ipricdli delovati, pravtako pa tudi ustanavljanju novih obrt-nih strok in to tam, kjer obstojajo [xitrelbe in so dani vsi pogoji za razvoj doloeene o/brtne dejavnosti. To bo zlasti nujno glede na naras£ajo£e potrebe prcbivalstva in to po kvantiteti, posebno pa po kva-litetnih obrtnih storitvah in ushigah. PospeSiti bo potrebno zlasti tudi razvoj raznih usluznostnih servisov v vedjih naseljih, in sicer v okviru sitanovan jskliih skuipnosti. Teh rosiluznostndh servisov je namrec se vedno premalo glede na na-raSCajoce potrebe. Glede na kapacitete in realne moznosti obstojeCe obrti, pricakujemo, da se bo v letu 1961 pove£ail skmp-ni obseg obrtnih storitev in usilug za okrog 21,9 % na-pram realizaciji v letu 1960. V tem porastu ibo druzbeni sektor obrti povecal svojo dejavnost za 26 %, a privatni sektor za 3,2 %. Pri privatnem sektorju se opaza stalno nazadovanje obrtne dejavnosti in stevila obrtnikov, kateri odjav-Ijajo svojo obrt in se vkljucujejo v druge gospodar-ske panoge. Gibanje obrtne dejavnosti ipo letih: Indeks 1939 1960 1961 1960 1959 1961 1960 Obrt skupaj 354.161 507.050 618.150 143,1 121,9 od tega: a) druzbeni sektor 264.361 415.050 523.150 157,0 126,0 b) privatni sektor 89.800 92.000 95.000 102,4 103,2 To stopnjo povccanja obrtnih storitev in uslug bo mozno doseci: — z investicijskimi nalozbami za modernizacijo opreme, rekonstrukcije in gradnjo novih poslovnih prostorov. Tu je stremeti, da investitorji vlagajo 6im-ve6 lastnih sredstev; — z ve^ijo ddovno storilnostjo, kar bo mozno doseSi s pravilnim naCinom nagrajevanja po u6inku; — s hitrejsim razvojcm tistih dbrtnih strok, ka-tere zaostajajo s svojimi kapacitetami za naras6ajo-cimi potrebami potrosnlkov; — z nadaljnjim vsestranskim stroikovnim usposab-Ijavanjem kadra, zilasti mlajise delovne sile in vajen-ccv; — z ustanavljanjem novih obrtnih obratov in za-poslitvijo nove delovne sile zlasti v tistih krajih', kjer obrt ni razvita in obstoja odvisna delovna sila. Na skuipni porast obrtnih storitev in uslug bo vplivala predvscm povecana proizvodnja in dejavnost v naslednjih obratih: xCometc Zrece, kjer bo z dograditvijo obratnih prostorov mozno v precejSnji meri povecati obseg proizvodnje. V podjctju »KOKO« v Slov. Konjicah se bo s pomocjo nabave opreme povecala izdelava artiklov usnjene konfekcije. K povecanju bodo zlasti pripomogili zlasti tudi novoustanovljeni obrtni obrati — M1ZARSTVO Loce. PUGLED LoCe iri SEDLARSKO-TORBARSKA-TAPETNI6KA delavnica v Slovenskih Konjicah. Svojo dejavnost Im -zlasti razsiril tudi GRADBENI REMONT v Slov. Konjicah, ki ima v novih obratnih prostorih vse moznosti za razsiritev svo-je dejavnosti. Prav tako bo noveCala promet novo-zgrajena PEKARNA v Slov. Konjicah. K povecanemu obsegu obrtnih storitev in uslug bodo prispevali predvscm tudi razni obrt no usluz-nostni servisi, ki se ustanavljajo v sklopu stanovanj-ske skupnosti. CETRTIDEL OBCINSKI SKLADI IN EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUZBENEGA PLANA OBcTNE XII. poglavje OBCINSKI INVESTICIJSKI SKLAD 1. Tekofi priliv sredstev obcinskega investicij-skega sklada v letu 1961 se lahko uporablja za daja-nje kreditov za obratna sredstva. 2. Sredstva investieijskega sklada, preneSena iz leta 1960, katera se lahko koristijo v letu 1961, zna-Sajo 34,506.000 dinarjey. Od tega je namenjeno 25 milijonov 61.000 dinarjev za investicijske nalozbe v osnovna sredstva, preostali dei sredstev v viSini 9,445.000 dinarjev pa se bo uporabil za obratna sredstva. 3. Sredstva sklada namenjena za investicije se Ixido v letu 1961 uporabila za investicijske nalozbe po panogah v naslednjem razmerju: za kmetijstvo 20 % za trgovino 20 % za obrt , 42 % za eleiktrifikacijo in komunalno dejavnost 18% 4. Svct za druzbeni plan in financc se pooblaMa, da preostala sredstva razporejena pod 3. to£ko, raz-poredi na tiste panoge, kjer bo sredstev primanj-kovalo. XIII. poglavje OBCINSKI STANOVANJSKI SKLAD Sredstva sklada za stanovanjsko izgradnjo, ki bodo v letu 1961 na razpolago, znasajo vkljudno s 5 % rezervo sklada okrog 84,017.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo uporabila pa prcdlogu uprav-nega odbora stanovanjskega sklada v naslednje na-mene: — za gradnjo stanovanj druzibenega sektorja 57,7 % — iza gradnjo §ole 35,3 % — za posojila zasebnim graditeljem stan. hi§. 7,0 % XIV. poglavje OBCINSKI CESTNI SKLAD Sredstva obfunskega cestnega sklada, ki izvirajo iz sprosdenih in prcneSenih sredstev sklada iz leta 1960 in katera se bodo lahko koristila v letu 1961, znaiajo okoli 1,342.000 dinarjev. XV. poglavje ' OBCINSKI SKLAD ZA SOLSTVO Za zagotovitev materitilne samostojnosti Sol pri finansiranju dejavnosti, gradenj in oprcmljanja sol in drugih izobrazcvalnih zavodov v ob£ini, se usta-novi s posebnim odlokom druzibeni sklad za solstvo. XVI. poglavje DOPOLNILNI PRORACUNSKI PRISPEVBK Dopolnillni iproraennski prispevek, dolocen z od-lokom obeinskega Ijudskega odbora, je v celoti do-hodek obeinskega sklada za finansiranje gradenj in yelikih popravil soilskih objektov. kuiltumih domov in komninalnih potreb. . XVII. poglavje OBCINSKI PROMETNI DAVEK 1. Obi i nski prometni davek od maloprodaje po 4 %-ni stopnji sc odvaja: — v obcinski proraiun: 73 % v deljivi dei; 23 % v ncdcljivi dei. 2. Od skupnih sredstev obeinskega prometnega davka od vina po 7 %-ni stopnji se odvaja v obcinski proraiun: 72 % v deljivi defl; 28 % v nedeljivi dei. • 3. Od skupnih sredstev obiinskega prometnega davka od ostalih alkoholnih pijac po 20 %-ni stopnji se odvaja: — 50 % v deljivi dei obiinskega proraeuna; — 50 % v nedeljivi dei obeinskega prorninna. XVIII. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA 1. Prispevek iz dohodka komunalnih podjetij do-loien s pavsalno odmero se v celoti odvaja v sklad za finansiranje objektov komunalne dejavnosti. 2. Obiinski iljudski odbor bo naiknadno doloiil ka-tere obrtne gosiiodarske organLzacije bodo placevale prispevek iz dohodka na osnovi pavsalne odmere. 3. a) Kmetijsko gospodarstvo vlaga celotni dei do-hpdka, ki mstrcza znesku prispevka iz dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev. b) SploSna kmetijska zadruga vlaga dei dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka v naslednje namene: — 75 % v svoj sklad osnovnih sredstev; — 25 % v obcinski sklad za nakup kmetijskih zemljiSd. XIX. poglavje OBCINSKA DOKLADA S i>ose,bnim odlokom obeinskega Ijudskega odbo-ra se bo dolo6ila stopnja in viSina obCinske doklade: na kmccko dohodnino, na zasebne gozdove in na ostalo dohodnino. XX. poglavje KONCNE DOLOCBE 1. Plani gospodarskih organizacij morajo biti v skladu s cilji in nalogami tega druabenega plana. V ta namen jc potrebno koordinirati delo gospodarskih organizacij po zjboru proizvajalcev obeinskega Ijudskega odbora. 2. Ta druzbeni plan velja od 1. januarja 1961. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 03/12-30-5-61 Slovenske Konjice, dne 21. marca 1961. Predsednik Obeinskega Ijudskega odbora Slovenske Konjice , ing. Adolf Tavcar, 1. r. 128 Po 50. 61eim zakona o obcinskih Ijudskih odborih (Uradni list LRS, st. 19-88/52) ter 168. 51enu zakona o proracunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ. st. 52-847/59) je Obfiinski Ijudski odbor Slovenske Konjice na seji obeinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel O D L O K o potrditvi znkljucnega racuna obeine Slov. Konjice za leto 1960 1. 61en Potrdi se zakljuoni raoun o izvrsitvi proraCuna obtine Slovenske Konjice za leto 1960. 2. tlen Zakljucnli ratun o izvrfsitvi proratuna obdi ne Slovenske Konjice jc sestavni dei in priloga tega odloka. 3. 61en Dosezeni dohodki in izvrSeni izdatki za leto 1960 so znaSali: izdatki 161,884.948 din dohodki 165,173.728 din s presezkom dohodkov 3,288.780 din , 4. tlen Prcsezek dohodkov nad izdatki v znesku 3 mili-jonov 288.780 din se prenese v‘sklad 6% obvezne re-zerve za kritje dolga iz najetega posojila. 5. tlen Ta odlok velja od dneva olbjave'v Uradnem vest-niku okraja Celje. St. 04/4-31-28/5-1961 Slovenske Konjice, dne 21. marca 1961 Predsednik Obiinskega Ijudskega odbora Slovenske Konjice ing. Adolf Taviar, 1. r. 129 Po 14. ilenu zakona o proratunski.h in v finansiranju famostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, st. 52-847/59) in 16. ter 50. ilenu zakona o obiinskili Ijudskih odborih (Uradni list LRS, st. 19-88/52) je Qbiinski Ijudski odbor Slovenske Konjice na seji obiinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel I O D L O K o proracunu obcine Slov. Konjice za leto 1961 1. clen O.bcinski proracun za leto 1961 obsega: dohodke v znesku...............210,300.000 din izdatkc v znesku............... 210,300.000 din 2. 61en Predracune oibfiinskih organov, ki bi bili v leiit 1961 ustanovljeni, potrjuje Svet za druzbeni plan in finance. 3. 61en Namestitvc novih ushizbcncev pri olbcinskih or-ganih, za katere v njihovih predraounih niso pred-vidcna srcdstva, se lahko iizvrsijo samo v mejan ve-Ijavne sistematizacijc delovnih mest in po predhodni odobritvi proracunskih sredstev. 4. clen Sredstva zagotovljena v proracunu za potrebe krajevnih odborov in Stanovanjskih skupnosti ise smejo Crpati samo na podlagi njihovih predracunov, ki jih sprejme krajevni odbor o.ziroma svet stano-vanjske skupnosti. 5. Clen Svet za druzbeni plan in finance se pooblaSca. da razpolaga z 80 % sredstev proraCunske rezerve. 6. Clen Ta odlok velja od 1. januarja 1961. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 04-31-39/1-1961 ■ Slov. Konjice, dne 21. marca 1961 Predsednik ObCinskega Ijudskega odbora Slovensike Konjice z ing. Adolf TavCar, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO ZAKLJUCNEM RACUNU OBCINE SLOV. KONJICE ZA LETO 1960 (PO DELIH) DOHODKI din IZDATKI din 1. dei <— Skupni dohodki 2. dei — Posebni dohodki 3. dei — Dohodki drzavnih uradov in zavodov 4. dei — Ostali dohodki 131,679.118 29,846.870 11.700 3,636.040 1. dei — Prosveta in kultura 2. dei — Socidlno varstvo 3. dei — Zdravstvena zascita 5. dei — Drzavna uprava 6. dei — Komunalna dejavnost 8. dei — Komunalna dejavnost 8. dei — Dotacije 9. dei — Obveznosti iz posojil 10. dei — ProraC/unska rezerva 1,288.059 13,163.703 8,510.750 52,516.730 4,619.262 4,619.262 69,369.179 7,555.363 4,861:902 SKUPAJ DOHODKI 165,173.728 SKUPAJ IZDATKI Presezek dohodkov nad izdatki 161,884.948 3,288.780 SKUPAJ 165,173.728 SKUPAJ 165,173.728 PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORACUNA OBCINE SLOVENSKE KONJICE ZA LETO 1961 (PO DELIH) DOHODKI din IZDATKI din 1. dei — Skupni dohodki 2. dcl — Posebni dohodki 3. dei — Dohodki drzavnih organov in zavodov 4. dei — Ostali dohodki f 151,140.000 51,160.000 30.000 7,970.000 1. dcl — Prosveta in kultura 2. dei — SociaLno varstvo 3. dei — Zdravstvena zaScita 5. dei — Drzavna uprava 6. dei — Komunalna dejavnost 7. dei — Negosp. investicije 8. dei — Dotacije: samostojnim zavodom skladom druzbenini organizacijam 9. dei —- Obveznosti iz posojil in garancij 10. dei — Proracunska rezerva 13. dei — Srcdstva za reguliranje plaC 4.680.000 14.850.000 11.650.000 64.836.000 8.915.000 2.700.000 70.800.000 70.800.000 9.450.000 13.387.000 2.384.000 3.894.000 SKUPAJ 210,300.000 SKUPAJ 210.300.000 130 Obcinski Ijudski odbor Slovcnske Konjice je po 19. Clenu zakona o sipremembah in dopolnitvah zakona o varst\ u voda (Uradni list LRS, st. 39-230/60) in 50. clenu zakona o oibCinskih Ijudskih odborih (Uradni list LRS, §t. 19-88/52) na seji obCinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev duc 21. marca 1961 sprejcl ODLOK o prenosu pravice upravljanja voda na Vodno skup-nost za poreCjc Drave v Mariboru in Vodno skupnost za poreeje Savinje v Celju ter o dolocitvi tch skup-nosti za opravljanje tehnicne sluzbe za urejanje, vzdrzevanje in varstvo voda. 1. clcn Na Vodno skuipnost za porecje Drave v Mariboru in na Vodno skupnost za poreCje Savinje v Celju se prenese pravica npravljanja voda, vodnih zemljisC in vodnih zgradb, ki so druzbeno premozenjc v sploSni rabi ter pravica npravljanja drugih vodnih zemljisC, ki so druzbeno premozenje v upravi Obcinskega 1 judskega odlbora Slovenske Konjice. Razmcjitev med obema skupnostima je bila do-locena po razvodnici. 2. clen Vodni skupnosti v Mariboru in Celju opravljata tudi tehnicno sluzlbo za urejanje, vzdrzevanje in var-stvo voda, vodnih zemljisc in vodnih zgradb iz 1. {•lena odloka. 3. clen Medsebojne pravice in abveznosti Obcinskega Ijudskega odbora Slovenske Konjice in Vodne Skupnosti za porecje Drave v Mariboru ter Vodne skupnosti za poreCje Savinje v Celju glede izvrsev-anja poslov iz 1. in 2. Qlena tega odloka se uredijo s po-godbo. 4. 61en Ta odlok velja od 1. aprila 1961. Objavi se v Uradncm vestniku okraja Celje. St. 01-35-22/1-1961 Slovenske Konjice, 21. marca 1961 Predsednik Obcinskega Ijudskega odbora Slovenske Konjice ing. Adolf Tavcar, 1. r. 131 Po 39. Elenu temcljnega -zakona o finansiranju solstva (Uradni list Fl.RJ. 5t. 53-687/60) in 50. Elenu zakona o obEinskih liudskih odlborih (Uradni list LRS, st. 19-88/52) je ObEinski Ijudski odbor Slovenske Konjice na seji obEinskega zl)ora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel ODLOK" o ustanovitvi druzbenega sklada za solstvo obEinc Slovenske Konjice 1. Elen Ustanovi se druzbeni sklad za solstvo obEinc Slo-vx-nske Konjice (v nadaljnjem bescdilu »skladi). 2. Elen Sklad je pravna oseba. 3. clen Sredstva sklada so numcnjena: 1. za zagotovitev sredstev za osnovne dejavnosti Sol na obmocju obEine Slov. Konjice; 2. za gradnjo, razsiritev in opremo sol; 3. za dodeljevanje pomoEi ali posojil za gradnjo in opremo Sol ter drugih izobruzevalnih in vzgojnih zuvodov. 4. Elen Sklad upravlja upravni'odbor, ki steje 15 Elanov in ga sestavljajo: 1. dva Elana, ki jili imenuje obEinski Ijudski odbor iz vrst odlbornikov obeli ziborov; 2. en Elan, ki ga dedegira obEinski odbor SZDL Slov. Konjice; 3. en Elan, ki ga delegira obEinski komite LMS Slov. Konjice; 4. en Elan, ki ga delegira zadruzni svet KZ Slov. Konjice; 5. trijc Elani, ki jih delegira ObEinski sindikalni svet Slov. Konjice iz vrst Elanov sindikalne podruzni-ce prosvetnih dclavcev; 6. en Elan, ki ga delegira delavski svet podjctja TKO ZreSe: 7. en Elan. ki ga delegira Usnjarski kombinat KONUS Slov. Konjice; 8. dva Elana, ki ju imenuje Svet za Solstvo ObEinskega Ijudskega odbora Slovenske Konjice; 9. en Elan, ki ga delegira podjetje KOSTROJ Slo-vensike Konjice; 10. en Elan, ki ga delegira podjetje LIP Slovenske Konjice; x 11. en Elan, ki ga delegira »INGRAD« Celje, obrat Slovenske Konjice. 5. Elen Mandatna doba Elanov upravnega odbora sklada traja dve leti. 6. Elen Sklad ima pravila, ki jih sprejme upravni odbor, potrdi pa obEinski Ijudski odbor. Pravila podrob-neje doloEajo naEin npravljanja sklada, pravice upravnega odbora in predsednika upravnega odbora ter vsebujejo ostalc doloEbe v zvezi z upraviljanjem sklada. Pravila spreminja in dopolnjuje upravni odbor. Spremembe in dopolnitve postanejo veljavne, ko jih potrdi obEinski Ijudski odbor. 7. Elen Upravni odbor mora delati po smernicah obEinskega Ijudskega odbora. 8. Elen Sredstva sklada so: 1. dei dohodkov obEine, ki ga doloEi obEinski Ijudski odbor s posebnim odlokom; 2. dei prispevka, ki ga plaEujejo po temeljnem zukonu o finansiranju Solstva v sklad gospodarske organizacije in samostojni zavodi po posehnih ])red-pisih; 3. dei dopolnilnega proracunskegu prispevka od osebnih dohodkov delavcev, katerega viSina bo pred-pisana s posebnim odlokom obEinskega Ijudskega odbora; 4. dei obEinske doklade, ki jo plaEujejo zavezanci dohodnine, po stopnji, ki bo predpisana s posebnim odlokom obEinskega Ijudskega odbora; 5. drugi dohodki (dotacijc, pomoEi, darila, obresti od sredstev sklada in drugo). 9. Elen Sredstva sklada se vodijo na |>osebnein ruEunu pri Komunalni banki Celje, podrnznici v Slov. Ko-njicah. 10. Elen Administrativno delo za sklad opravlja oddelek za sploSnc. zadeve. 11. Elen Sredstva sklada se razporejajo z letnim finunE-nim naErtom. FinanEni naert in zakljuEni raEun sklu-da sprejme upravni odbor sklada v soglasju z ob-Einskim Ijudskim odborom. 12. clen Ta odlok za6nc veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-31-42/1-1961 Slovenske Konjicc, dnc 21. marca 1961 P.redsednik Obcinskega 1 judskoga odbora Slov. Konjice ing. Adolf Tav6ar, 1. r. 132 Po 22. toc.ki 50. clena zakona o obCinsikih Ijudskih odborili (Uradni list LRS, st. 19-88/52) 25. clenu zakona o javnili usluzbcncih (Uradni list FLRJ, st. 53-664/57, 44-748/58. 1-5/59, 52-849/59, 27-579/60 in 53-689/60) in 16. cliMiu zakona o organizaciji upravo Ijudskih od-borov (Uradni list LRS, st. 22-119/59 je ObSimski Ijud-ski odbor Slovenske Konjice na seji obcinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel ODLOK o sprcmcmbali in dopolnitvah odloka o sistemizaciji dclovnih mest v upravnih organih Obcinskega Ijud-skega odbora Slovenske Konjice. 1. Clen . V odloku o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Obcinskega Ijudskega odbora Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, st. 38-415/60) se izvrsijo naslednje spremembe in dopolmitve: a) V 2. Clenu pod I. Tajnik se dosedanje besedilo »visoku ali visja strokovna izobrazba* spremeni ta-ko, da se glasi: »1. Tajnik visoka strokovna izobrazbac, b) V odddeliku za splosne zadeve in druzbene sluzlbe se za za|M)redno stevilko 5 dodasta dve novi zaporedni Stevilki 6. in 7., ki se gilasita: »6. Pedugoski svetovailec za telesno vzgojo — visja ali visoka strokovna izobraizbac, >7. Vodja pedagoSkc sluzbe — visja ali visoka strokovna izobrazbat. c) Za X. Qbcinska cestna uprava se doda nova organizacijska enota — Katastrski urad ter se besedilo glasi: X. Katastrski urad 1. Direktor katastrskega urada — visja strokovna izobrazba. 2. Geometer — srednja strokovna izobrazba. 3. Katastrski referent — srednja strokovna izobrazba. 4. Uva pomozna katastrska rcferentu — nizja strokovna izobrazba. 2. olen Ta odlok zafine veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. §t. 01-04-8/1-1961 Slovenske Konjice, dne 21. marca 1961 Predsednik Obcinskega Ijudskega odbora . ’ Slovenske Konjice ing. Adolf TavCar, 1. r. 133 Po 15. in 50. clenu zakona o obCinskih Ijudskih odborili (Uradni list LRS, St. 19-88/52) je ObCinski Ijudski odbor Slovenske Konjicc na seji obcinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel ODLOK o voznih olajsavah na prevoznih sredstvih, za katere se daje rcgres iz obcinskega proracuna. 1. olen Ucencem osnovnih in strokovnih sol (razen vaje-niskih) se lahko dajejo vozne olajsave na avtobusih i,n na drugih javnih prometnih sredstvih, ki znaSajo od 25 do 75 % polne cene vozovnice. UCentem osnovnih sol se lahko v izrednih prime-rih dajo vozne olajsave v vLSini 100% polne cene vozovnice. Vozne olajsave se dajejo dokler traja pouk. 2. clen Vozne olajsave uzivujo ucenci. ki stalno prebi-vajo na obmocju obcine Slovenske Konjicc in nimajo moznosti probivanja v kraju solanja. 3. clen UCenci, ki redno obiskujejo solo, imajo pravico popusta za 52 vozenj vsak mesec, ostali pa za toliko vozenj kot je potrebno, da ob dolofienih dnc vili obiskujejo pouk. 4. Clen Upravicenost in viisino vozne olajsave priznava posebna komisija, ki jo imenuje Svet za solstvo. Komisija lahko priizna vozno olajsavo le na po-dlagi posebnc prosnje in potrdila sole o vpisu. O rc-sitvi se izda odlocba, zoper katero je mozna pritozba na Svet za solstvo, ki o zadcvi dokoncno odloci. Pri odlocanju o viisini vozne olajsave in o tem, katerim ucencem se popust prizna, mora komisija upostevati zlasti: — vrsto sole, ki jo ucenec obiskujc; — oddaljcnost; — gmotno stanje; — druge okolLsCine, ki so pomembne za odlocitev o priznanju viSine popusta. 5. Clen Popust i se avtobusnim in drugim prevoznim pod-jetjem povrncjo iz sredstev obcinskega proracuna. P re vozno podjetje mora najkasneje do 15. dne v mcse(?u za prctckli mesec predloziti obCinskemu Ijudskemu odboru regres in obraCun na posebnem obrazeu, ki ga predpise Svet za druzbeni plan in fi-nance. Regres in obraCun potrdi in odobri povrnitev ]io-pusta npravni organ, pristojen za finance. 6. Clen Svet za solstvo daje po potrebi navodila in jio-jasnila k temu odloku. 7. Clen Ta odlok volja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, ujiorablja pa se od 1. januarja 1961. St. 01-31-41/1-1961 Slovenske Konjice, dne 21. marca 1961 Predsednik ObCinskega Ijudskega odbora Slovenske Konjice ing. Adolf TavCar, 1. r. 134 Po 106. in 107. Clemi zaikona o proraCunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, st. 52-847/59) in 50. 61enu zakona o obiinskih Ijud-skih odborih (Uradni list LRS, st. 19-88/52) je ObSin-ski Ijudski odbor Slovenske Konjice na seji obcinske-ga zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel O D L O K o ustanovitvi sklada za odkup kmctijskih zcmljiSc. ^ 1. clen Ustanovi se sklad za odkup kmctijskih zcmljiisc (v nadaljnjem besedilu »sklad). 2. clen SrcUradni vcstnik okraja Celje< r Celju — Ureja uredniiki odbor — Odgovorni urcdnik Stanc Selih — Tiska CP >Celj8ki tisk< v Celju — UrcdniStvo in uprava je v Celju, Trg svobode §tev. 9 — Tei. Stev. 39-11 do 39-15, interna Stev. uredniStvn 12, uprava 22 —- Narotnina xnasa letno 1.200 din, cena posamezni Stevilki 50 din — Tckodi racun: 603-70/2-599.