Ishaga ▼ sak petek z datunon prihodnjega dneva. Dejrial uj ae trzaka)ej« la pe-Rjajo uredništvu lista »Min v Celovec, PavlUeva ulica it 7. Osebni pogovor od 10. de 11. ure PFedpolane in od 3. de 4. ura popoldne. ftoteoptal naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Pepinosi je baba za odgovor prt-loditl poitao zaerinro. Glasilo koroških SlooenceD Velja za celo leto 4 krono. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravniitvu lista „Mir" v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserate se plačuje po 20 via. od ganaoBd-vrste vsakokrat Leto XXXIII. Celovec, 25. aprila 1914. Št. 16. Ponesrečen »hujskaški dan“ v Sinčivasi. To je bilo dirndaja med Nemci! Po celem Celovcu so plakatirali po vseh voglih, in za božjo voljo so prosili svoje zveste, da naj gredo na protislovenski shod v Sinčo-vas. V zadnjem trenutku so celo t e 1 e g rali r a 1 i na vse strani na pomoč. Imeli so Polne hlače, kakor pravi pregovor. Saj je nil pa njihov vpad v slovenski del dežele, v slovenski volilni okraj nesramnost in narodna hecarija prve vrste, če bi Slovenci napravili tak shod na trdonemškem ozemlju, recimo v špitalu ali v Brežah, bi nas Nemci Pognali domov s pobitimi glavami in Po pravici. Kaj bi imeli Slovenci tam opraviti? Vpraša mo, kaj imajo i emci na Slovenskem opraviti? /Y10 se .hladnokrvnosti našega dobrega J slv^> hi je bilo v Sinčivasi zbrano v g omni množici, da ni nemških hujskačev P gnalo domov z mokrimi cunjami, da bi se njimi kadilo. Toda, da bi se to ne bilo oglo zgoditi, so že poskrbeli žan-1 « hi so prišli Nemce branit, pripu-s ali so pa mirno, da so Nemci pred njihovimi očmi in pred nosom vladnih zastopnikov. dr. E r k e r j a iz Velikovca in dr. J u • n o v i c z a , zastopnika deželne vlade, suvali in pretepali mirne Slovence. Zakaj so prišli v Slnčovas hecat? Znano je, da sodniki v slovenskem delu Koroške ali ne znajo dovolj slovensko, ali pa nočejo govoriti z domačim slovenskim ljudstvom po domače, ker so Nemci. Slovenski sodniki, koroški rojaki, morajo na pritisk nemških nacionalcev ven iz dežele in si služijo kruha med tujci. Koliko Slovencev je zavoljotega izgubilo tožbo, koliko je bilo obsojenih, ki o celi razpravi niso dru-zega razumeli, kakor svojo obsodbo! Za- kakor“udKSk0 Ze'° 1,05150 t‘0diŠ{' 1,015 Ali je to prav? Ne, to je krivica! Ali je to postavno? Ne, to je protipo-stavno! 1 Ali je to za ljudi dobro? Ne! V vsakem oziru slabo. Ne samo, da vsled tega trpijo škodo! Tudi razgovarjati se ne morejo s sod- niki po domače, ker ti ne znajo slovensko, razen par sodnikov. Pa tudi zaupanja nimajo ljudje do njih, ker so ti sodniki razen dveh za nas tujci, Nemci, člani raznih nemških bojnih društev in nekateri, kakor je naš list že poročal, so celo v vodstvu takih protislovenskih društev. In ali moramo te razmere trpeti? Ne! Zato je društvo slovenskih advokatov vložilo na pravosodnega ministra spomenico, v kateri so opisane te nezdrave razmere in v kateri zahtevajo, da se napravi pri sodiščih na Koroškem in Štajerskem enkrat red. Kaj bi rekel pošten Nemec? Vsak pošten Nemec, ki hoče s Slovenci v miru živeti, bo rekel: Čudim se, da vlada Slovencem tega že davno ni dala, kar zahtevajo. Dandanes se razpravlja pri sodiščih na Koroškem nemško, če Slovenec o razpravi kaj razume ali ne. Pri sodiščih se za veliko Slovencev odločuje in sodi o njihovi časti, o njihovem premoženju in o njihovem življenju, četudi ne morejo tam nemškim razpravam slediti. To je protipostavno, krivično. Kdo pa je vzrok temu? Taki nemški h e c a r j i, kakor so prišli v Sinčovas hecat. Nemški hecarji ravno zahtevajo, da ne smejo biti med Slovenci nastavljeni slovenski sodniki, nemški hecarji ne pustijo, da bi se za Slovence smelo, če tako želijo, razpravljati slovensko. Če pa se hoče kdo zagovarjati nemško, kdo mu to bruni? Da bi Slovenec ne dosegel pravice pri sodišču, da hi ostale še za naprej dosedanje krivice pri sodiščih proti spomenici slovenskih odvetnikov, torej proti -slovenskemu ljudstvu, so nemški hecarji sklicali shod v Sinčovas. Zakaj ravno v Sinčovas? Sinčavas jc v slovenskem delu dežele. S svojim shodom so hoteli vladi dokazati, da slovensko ljudstvo samo hoče sebi krivice, da si samo spleta bič. Kaj da hočejo v resnici s tem shodom, seveda niso pravili tem ljudem, ampak so govorili druge hajke. Ker pa imajo tudi nemški nacionalci toliko soli v glavi, da vedo, da je med Slovenci pač vse premalo tako zabitih ljudi, da bi Nemcem proti sebi, v svojo škodo držali Stango, zato so sklicali na shod Nemce iz vseh večjih krajev Spod. Koroške, zlasti iz C e -lovca, Št. Vida, Beljaka, Velikovca, mnogo K r a p p f e 1 d e r j e v itd. Na shodu je bilo tudi nekaj nemškutarjev, pa le malo. Znamenje, da se mnogim jasni, kam pes taco moli. Pozdravljamo to! Ti Nemci naj bi govorili v imenu slovenskega ljudstva, njihove zahteve naj bi veljale kot slovenske zahteve. Toda take nemške shode bi tudi Slovenci lahko priredili tudi v Berolinu ali francoske v Parizu. Kdo je na shodu hecal zoper Slovence? Največ je bilo nemške fakinaže, izmed drugih po stanovih pa zlasti veliko učiteljev, forštnarjev in uradnikov. Sicer so se pa tudi ti slednji obnašali kakor najnižje vrste fakinaža. Iz Celovca smo opazili ude-ležnike: Župan dr. Met nit z, ta sladki med, pi’avi hinavec, je pripeljal svoje ljudi, izmed kateidh se je po surovosti posebno odlikoval magistratni komisar dr. K o p p e r, ki se med govorom posl. Grafenauerja ni mogel dovolj natuliti. S skrajno surovostjo se je odlikoval zobozdravnik dr. Brug-g e r, ki se je kot nekak načelnik rediteljev (v resnici pretepačev) nosil kakor petelin na gnoju. Dr. Marti ne k, rodom Štajerc, ki si je svoj čas v Pliberku napolnil žepe s slovenskim denarjem, dr. Pflanzl, katerega žena je tudi hči nekega Kranjca. Dr. Secllmayer, znan po svoječasni aferi, ko je vodil fakinažo, ki je opljuvala odlične slovenske dame. Notarski kandidat, mladi Ma rti n ez, ki ravnokar kompetira za notariat v Rožeku, deželni uradniki vseh deželnih zavodov, kakor računski svetnik Mar-chart, pisač Werdanz, Kleinberger, Moše r, Franc Na r a t h in M i c h n e r, en uradnik od hipotečne banke, c. kr. davčni upravitelj Marka Ogris, predsednik koroške trgovske in obrtne zbornice vitez plem. Burger, zdravnika dr. H e r h s t in dr. M a r e s c h, mestni stavbni nadsvetnik Rajmund Pieri, nadoficial pri c. kr. drž. železnici Franc W i 1 f a n , prideljen železni- Preganjavec podgan. (Pripovedoval Žihpoljan J. Gorotanskemu. Pred davnim časom so se ugnezdili podgane na Humberškem gradu. Ogenj h kuga si pobereta precej hitro svoje žrtve a te nadloge ni bilo konca. Švigale so pi dvorišču celo podnevu, udelale krmo za ži vino, oškrbljale so škafe in korita, kar ji ozlovoljilo posebno hlapce in dekle. Udaril so pa tudi črez noč skoz dimnik v jedilni shrambo in ugonobile slanino, gnjati in ma sčobo. Sicer so podgansko zalego hlape pobijali, a s časom se jim je to delo pristu dilo. Daši so jih tudi precej polovili v po sebne priprave, vse skup ni nič kaj zalegle Tudi mačke in psi so se jih privadili. Bilo je podgan dannadan več^ Ponoč pa so obhajale hudičev lov, imele so ples h godbo, da počivajočim ni bilo več mogoč« ležati v gradu. Nekega jutra pa so dekle jokaje tožil Rrofu, da so črez noč podgane objedale h hudo ranile krave, tudi razmesarile ve majhnih prašičev in jih deloma požrle. Go spodar sam je že omagoval, ker vsa sredstvi niso kaj pomagala. Postajal je žalosten, ker je bil mnenja, da ga Bog kaznuje. Prišel je pa nekega dne pritlikav moži-celj na grad in se ponudil gospodu, da ga reši podgan pod posebnimi pogoji. Graščani so neverjetno majali glave, ko so čuli, kaj namerava možiček. Grof pa je obljubil majhnemu gostu lep dar, če mu prežene podgane. Torej je možicelj s hripavim glasom, a strogo zaukazal, da ga pri tem delu nihče ne moti; ljudje naj ostanejo mirno v hiši, da zapro vrata šele tačas, če se bo izgubil iz obzorja. Mračilo se je že, ko se je lotil svojega čudovitega delal Privezal in pribil je tri smrekce na desko, vzel neko — pogansko zalego oponašajočo piščal in nastavši se sredi dvora skril pod smrekce. Tanki glasovi pa so koj trumoma privabili podgane iz temnih kotov in skrivnih zavetišč. Gnetle so se krog majhnega smreč-jega šatora, pod katerim je čepel čarodejni piskavec. Vabil in vabil je in se pri tem pomikal proti vhodu grajskih vrat, a gibčha podganska sklada mu le ni hotela slediti. Zopet in zopet so hreščali tanki glasovi piščali. Nekatere podgane so mu sicer sledile, pa se vračajoč zaganjale v neko jamo pod hlevom, druge pa so plesale okoli jame. Videti je pa bilo, da hrani ta luknja kaj posebnega, neločljivega za podgansko druhal. A neutrudljivi vabljivec pod smrekovo streho je izpuščal še bolj tanke in vriskave glasove in z očividnim vspehom; kajti slednjič je vendar prilezla iz jame — bela podgana z dolgim golim repom, kar je prej nekako zbesnele podgane pomirilo. Pravi se, da imajo podgane svojo kraljico, brez katere ne zapuščajo svojih zavetišč. Belica podgana je sledila vabljivim glasovom — in vsa pod-ganjad za voditeljico. Počasi premikajoč smrekovo taborišče pelje jih možicelj skoz vrata, po travniku in čez hrib do prepada nad Dravo. Vzhajajoči mesec osvetljuje čarobno grad zapuščajočo podgansko trumo. Grof radoveden — se je podal za možičkom, a ga je iskal zaman. Vrnivši se na grad je čakal dan na dan svojega rešitelja. Hvalili so graščani Boga, da jih je rešil podganskih nadlog. Ljudje pa so ugibali, da je grof sam vzrok smrti dobrodelnega preganjalca podgan, ker mu je sledil in s tem ni držal dane mu obljube. škemu obi'atu v Celovcu, agent zavarovalnice »Januš« v Gradcu Anton pl. Žene gg er, c. kr. kanclist v p. V suvanju so se posebno izkazali celovški turnarji, čisto navadna fakinaža, ki se jo je sramoval neki Nemec sam, ki je o celi prireditvi rekel: »Das ist ein ganz gemeiner Schwindel.« Nadalje nemškonacionalno delavsko društvo »Trutzhammer« in komiji tvrdke »Sachers Nachfolger« (Pavel Černi). Najbolj so agitirali v Celovcu »šarfmaherji« »Siidmarke«. Iz Velikovca smo videli nadkomi-sarja finančne straže Ferdinanda P o 11 n i -g a iz Velikovca, iz Štajerskega privandra-nega advokata dr. Prav diča, sicer bolj duševnega reveža, že znanega hecarja učitelja H o r n b o g n e r j a , ki je posebno vpil in nekemu fantu raztrgal obleko, katerega je pa v rjovenju še prekašal Pinterič, o katerem se je nekdo izrazil, da je tulil kakor bik, notarja Rabitscha ter zdravnika dr. Hòffererja. Kričač je bil tudi c. kr. davčni uradnik H e c h e r, še bolj se je izkazal Engelbeid Bernhart, železniški tajnik iz Spod. Dravberga, ki je suval ljudi, po neprevidnosti tudi nekega Nemca. — Manjkali tudi niso učitelj Koch, penzioni-rani učitelj V o g 1 a r iz Spod. Dravberga in Košičev Pepček iz Roža. Nasprotniki so prignali vse svoje moči, kar jih imajo; v boj so poslali kar pol tucata svojih poslancev in še štajerske nemškutarje. In rečemo odkrito: Take moči se nam res ni treba bati! »Karntner Tag«. Nemškonacionalni hecarji so krstili shod s »Karntner Tag« (Koroški dan) in so hoteli ljudi slepariti s »šlagerjem«: »Karaten den Karntnern«. Priredil je ta »Karntner Tag« njihov »Bauernbund«. Na tem »Koroškem dnevu« je bila pa velika množica izvenkoro-ških udeležnikov, kakor iz Štajerskega, njihov najboljši govornik je bil celo pristen na Štajersko privandrani Kranjec, Linhart, ki mu je »Mir« že večkrat očital, da je bil zavoljo nečistih rok spoden iz socialno-clemokratične organizacije. Mož je špilal že vse farbe v politiki in je to značilno za njegov »značaj«. Na zborovališče koroških, domačih kmetov in kmečkih fantov niso pustili, pač pa škrice in fakinažo iz Celovca in — Štajerskega. (Lep »Karntner Tag« Bauern-bunda! Kaj ne?) Ker so se bali,dabi jim naši kmetje shod razbili, jih niso pustili v dvorano pod pretvezo, da imajo predposve-tovanje, ob enih pa da bodo smeli noter. Nemce pa so pustili v dvorano, in ko je bila polna, so rekli Slovencem, da ni več prostora. Potem so lahko notri vpili in sklepali resolucije, ker tisto malo število koroških Slovencev, ki se je le predrznih) noter, so lahko užugali, oziroma jih pometali iz dvorane in tako pokazali svoj švindel s »Karntner Tagom« in »Bauern-bundom«. »Koroška Korošcem« so klicali, hecali so pa notri kreature kakor kranjski, na Štajersko privandrani Linhart, slovenske Korošce so pa iz dvorane metali in jih do krvi pretepali. Značilno je tudi, da so po celi Koroški vabili lepake, le v sinčoveški okolici ni bilo videti plakatov. Svojo fakinažo so vzdignili v Velikovec z lažjo, da pride 3000 kranjskih študentov in da je treba barabije. Kdo je skrbel za pretep? Nemški hecarji so se čutili varne. Nekaj že zavoljo tega, ker poznajo ovčjo pohlevnost naših ljudi, nekaj ker so imeli pri sebi veliko fakinaže in šintarske K r a p-felderje z nabrušenimi noži v žepih. V dvorani je bilo le malo Slovencev in so jih zato lahko brez težave suvali in pretepali. Vladni zastopnik di’. E r k e r in žandarji zunaj so mirno gledali, kako niso nasprotniki naših ljudi samo brez pravega povoda metali ven, ampak tudi pretepali. Zunaj pa so žandarji branili, da ne bi se bili naši znesli nad nemško fakinažo. Lepo vlogo so torej igrali zastopniki oblasti, kajneda? Zastopniki deželne vlade. Glavno krivdo brutalnosti, vsled katere je naše ljudstvo užaljeno v dno duše, nosi policijski koncipist dr. Junowicz iz Celovca, ki je prišel na shod v uniformi. Kdo ga je poslal? Ta bivši nemški buršak, Ljubljančan, menda Poljak po rodu, je divjal nad Slovenci, sam suval slovenske fante in vse komandiral. Kot uradni osebi se mu seveda nihče ni upal ustavljati. Visoka deželna vlada! Vprašamo Te, če hočeš disciplinirati tega bojevitega uradniškega petelina, o katerem je »Slovenski Narod« poročal, da je moral iz Ljubljane, ker je delal prav nečedne roči. Za Koroško pa menijo, da je vse dobro! Če gospod deželni predsednik, ta intimen zaupnik ve-likovškega Pinterič a in politični sluga dr. A. L e m i s c h a , kateri je psoval na shodu Slovence z »Messerhelden«, ne bo izvajal posledic iz nečuvenega postopanja tega svojega mladega uradnika, bo za vse, kar je delal Junoviz, on sam odgovoren, in potem bomo pa izvajali posledice Slovenci. Je že itak skrajni, skrajni čas! Na j večji pretepači. V pretepanju so se pa posebno odlikovali Krappfeldarji in celovški turnarji. Nemškonacionalna fakinaža je nahrulila tudi velikovškega kateheta Alme r-j a in ga zmerjala za »vindišarskega pfafa«. Dr. Hofferer in notar Rabitsch sta ga obvarovala, da ga niso napadli in potem, ko so izvedeli za njegovo, vsled delovanja za »Schulverein« proslulo ime, so se na prav neroden način opravičevali. To je pa tudi dokaz, da so res brez povoda napadali našo vrlo in vsega spoštovanja vredno duhovščino, te junake za vero in pravice ljudstva. Fakinaža jo je na najnesramnejši način žalila. Pretepači so bili tudi reditelji, z zobozdravnikom dr. B r u g g e r j e m iz Celovca na čelu, učitelj H o r n b o g n e r in železniški uradnik Bernhard. Žihpoljski Lučovnik, ki ga imenuje »Arbeiter-wille« v svojem poročilu po pravici »das po-litische Hascherl von Maria Rain«, je ponavljal na shodu svojo staro laž, da so Slovenci veleizdajalci. V odgovor je dobil več medklicev: »Živio cesar Franc Jožef!« Nemški patrioti so se pa nato krohotali in vrgli ven iz dvorane župnika Poljanca, župnika S e k o 1 a , ki ga je en barabovc udaril po glavi, uglednega posestnika in obrtnika g. Č a r f a , več fantov in dobrolskega kaplana g. K r a š n o. Le dr. Schaubacha niso mogli, čeravno so ti »junaki« napravili več poizkusov. Koliko je bilo ljudstva? O številu zborovalcev so bila izprva različna poročila. Naravno, ker so bili zborovalci v raznih, ločenih gručah; v dvorani kjer so imeli veliko večino nemški hecarji, je bilo morda kakih sto ljudi, zunaj, kjer je bila masa, so imeli večino pa Slovenci. Najbolj zanesljiva so poročila tistih, ki so že tam šteli in ta poročila se zelo ujemajo in pravijo, da je bilo precej nad 1000 Slovencev in približno 1000 Nemcev. Med Nemci so bili od domačinov le nekateri fajerberji iz Sinčevasi in Dobrlevasi, ki so se obnašali prav surovo, prav po naročilu dr. Bruggerja, ki jim je rekel: »Heute aber nur tapfer und fest anspritzen, wenn not-wendig!« Ti fajerberji so igrali naravnost sramotno vlogo in če imajo le še malo čuta poštenosti v sebi, se ne bodo upali poštenim ljudem v oči pogledati. Kako so že peli na shodu naši? Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada! Strah za predsedstvo. Zato pri otvoritvi shoda tudi n i s o v o -lili predsednika, kar bi na podlagi pravil »Bauernbunda« morali, ampak si je predsedstvo kratkomalo osvojil K i r š n e r, predsednik »Bauernbunda«, in tudi glasov pri sklepanju o resoluciji niso šteli. So že vedeli zakaj ne! Govorniki. Poslanec K i r š n e r je ob otvoritvi shoda razglasil, da je razpravni jezik shoda na podlagi pravil »Bauernbunda« nemški. Bali so se, da bi jim naši slovenski kmetje z govori zmešali •štrene. Zato tudi niso razve n napovedanim nasprotnim govornikom dali besede, izvzemši poslancu G r a f e n a u e r j u , ki se ga le niso upali zavrniti kot poslanca dotičnega okraja. Vsi drugi govorniki so bili manjvredni govorniki, ki so mlatili stare neumne fraze, za pametne ljudi zares preneumne. Namesto stvarnih govorov, kakor so bili napovedani o državnem zboru, deželnem zboru, trgovinskih pogodbah, so samo hecali. Psovali so zoper Kranjce, mislili so pa na vse Slovence, seve tudi Korošce. To so dokazali z dejanji, ki se niso ujemala z besedami. Pretepali niso Kranjcev, a m p a k koroške domačine. Vsi njihovi govori so bili premišljena laž in h u j s k a r i j a , vse pa tako nerodno, da so bili ti govori primerni le za kakega šnopsarskega štajercijan-c a , ne pa kakega samostojno mislečega moža. Ti govorniki so bili K i r š n e r in Lu-č o v n i k iz Žihpolj, M i h o r iz Čajne, Linhart iz Ptuja, dr. M e t n i t z iz Celovca, dr. A. L e m i š iz Št. Vida ob Glini in Anton \V i e s e r iz Škofjega dvora pri Timenici. Zakaj Nagele ni govoril? Tudi Nageletovo ime se je na vabilih bliskalo v vrsti govornikov. Govoril pa ni, ker so ga raufarski Krappfelderji oklofutali, ker je branil g. Krašno pred raufovci, češ, da g. Krasna ni prav nič storil. Naj ga puste v miru. Nemce je sedaj seveda tako sram, da bi radi to utajili. A na povratku v Celovec je dr. Metnitz sam to potrdil. Kaj je povedal Jaka iz Žihpolj? Prvi je govoril žihpoljski Jaka Lučovnik. Povedal je staro storijo, da znajo vsi Žihpoljčanje nemško in imenoval tako med vrstami Slovence veleizdajalce; ministri gredo pogostoma v penzijon, je rekel, zavoljo narodnih prepirov. Ko bi se njihovi ponzi j oni raje porabili za kmete, bi jim ne bilo treba plačevati davkov. Ne vemo, zakaj modri Lučovnik teh modrosti ne pove na Dunaju, kjer kot poslanec molči. Pozabil je dostaviti, da so dosedaj pošiljali Nemci v penzijon le nemške ministre, in da bi bili Slovenci zadnji, ki bi se takim predlogom pi-o-tivili, če bi bili seveda — resni. Državna uprava je predraga in bi bila še dražja, če bi vsi narodi dobili svoje uradnike. No, če kak Lučovnik pove tako nesmisel, bi mu že odpustili in rekli; Saj ne ve, kaj govori. Toda če je to oslarijo ponavljal dr. M e t n i t z, se vidi, da sploh ni mislil resno, kar je govoril, ampak je svoje nemškonacionalne poslušalce le tako nizko taksiral. Kdo za božjo voljo pa zahteva, da bi se že itak previsoko število uradnikov v Avstriji povišalo? Za to so vendar le Nemci vedno bili, da mnogoštevilne sinove mestnih škricov spravijo k uradniškemu kruhu. Ravno naš poslanec Grafe n au er je na Dunaju vedno nastopal za zmanjšanje števila uradnikov. Lučovnik je pa na Dunaju gobec tiščal. Namesto nemških uradnikov v slovenskih krajih naj se nastavijo slovenski uradniki, ki bodo ustregli Slovencem, pa tudi Nemcem in ki bi v uradu pridno delali, namesto da bi hecali zoper Slovence, kakor v Sinčivasi. Potem bi jih pa tudi ne bilo treba toliko. Ko bi bil Jaka raje doma ostal in bi se ne bil tako blamiral! Sploh pa nemški nacionalci nimajo pravice govoriti o »ubogih kmetih«, dokler mečejo deželni denar, davke ubogih kmetov, v žepe svojim magnatom in krapfeldarskim Stercbaronom. Mihor iz Žile je nemškutar. Zato je skušal v svojem govoru oprati svojo slabo vest. Novega nismo nič slišali; pa to bi tudi ne zahtevali, samo če bi bilo kaj pametnega. Njegovih nazorov o šoli ni obsodilo samo ljudstvo, ampak tudi državno in upravno sodišče. Poslanec Grafenauer, ki se kljub bolehnosti ni bal iti med razbojnike, je izborno zavračal prva dva govornika. Pokazal je hibe sedanjega, od prvih dveh govornikov hvaljenega šolskega sistema, ki je deželo spravil na rob gospodarskega propada. Slovenci nikdar ne bomo odnehali zahtevali takih šol, ki bodo ljudstvu res koristile in ga izobrazile. Energično je protestiral proti namigavanjem Lučovnika o veleizdaji med Slovenci, ki so znani kot najzvestejši narod. V dejstvih je pokazal, kako razumejo nacionalci svoj klic »Koroška Korošcem«. Koroške Slovence, ki nočejo postati kot uradniki grdi renegati, poganjajo iz dežele in nastavljajo tujce, zoper katere pa prav nič nimajo, če hočejo biti njihovi hlapci. Posl. Grafenauer je govoril dobre pol ure, toda »svobodomiselci« mu niso pustili »svobodno« govoriti, ampak so ves čas med govorom vpili in tulili in delali ropot. Raz-umevno, da je hudo poslušati resnico. »Messerhelden.« Tudi dr. Artur Lemiš, kojega predniki so tudi privandrali na Koi’oSko iz Štajerskega in so bili Slovenci, se ni povzpel v svojem govoru više, ampak je le psoval, imenoval kranjske Slovence »Messerhelden«, kvalil kulturo koroških Nemcev (ki so prišli ravno iz njegovega okraja z nabrušenimi noži na shod) in trdil, da so Slovenci zoper nemško šolo, da bi vojaki v vojski ne razumeli nemško komando in bi bili vsi postreljeni, družine pa bi ostale osirotele; če In se Slovenci ločili od Nemcev, bi ne dobili niti ficka več, sedaj pa dajejo Slovencem čudno veliko denarja. Kaj bi bilo s sinče-vaško zadrugo, ko bi je ne podpirali? »Le-miš, povejte no, koliko ste že dali zadrugi podpore?) Hujskal je tudi proti slovenskim advokatom, češ, da naj jim ljudje ne nosijo denarja! Lemiš je menda mislil, da jc tam gori kje med svojimi todelni na Krappfeldu, ki jih je res imel veliko pred seboj, ker naši ljudje so prepametni za take neumnosti, pa tudi dovolj kulturni in izobraženi, da takega psovanja in surovosti ne Prenesejo. Dr. Metnitz ■je tudi hujskal zoper slovenske advokate m seveda mislil pri tem na svoj žep in žepe nemških advokatov, ki se nič ne branijo slovenskih klientov. Izrekel se je za mirno ■ivijenje Nemcev in Slovencev. Kako si pa o predstavlja Metnitz, je pokazal ta shod in je slišal od navzočih koroških Slovencev zunaj. »Matrikenfalsclicr«. ^ sak tič poje, kakor mu je kljun zra-, ’ ysaka živina daje glasove, kakršen go-hec ima, in dež. poslanec Wieser je kot zadnji govornik govoril tako, kakor pač govorijo suroveži. Imenoval jo duhovnike »Matrikenfalscher«. Ali se je pri tem zanašal na svojo poslansko imuniteto? Anarhist Linhart kot — patriot. Kot predzadnji je govoril Linhart h 1 tuja. Linhart je bil socialni demokrat in a nar h i s t, prej pa je igral že razne druge politične barve. Znano je, da so anarhisti proti vsaki državi in najhujši sovražniki patriotizma, In ta Linhart je kazal na shodu na Slovence kot veleizdajalce in razpravljal o avstrijskem patriotizmu. Takšnemu možu s tako preteklostjo, so stiskali roke vitez dr. M o t n 11 z, dr. L e m i š, vitez pl. B u r g e r 1a cvet koroške aristokracije. Dober tek! \sak človek ima pač svoj okus! In zastop-mki koroške aristokracije tudi svojega, ki jim ga res ne zavidamo! Nemški patriotizem. Na kakšen »patriotizem« da mislijo beralni Nemci, kadar govorijo o njem, na shodu pokazali. Ko so Slovenci v odi vor na obdolžitve začeli klicati, so sc zač 1 ('’n

arke v Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajevo, Gorici in Celjn. Denarne vlooe v tekočem račnno obrestujejo se: po dogovoru od naPrei* Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani. IzhaJ» viak petek z detumon prihodnje** dneva. g®pl*l a*j »e traalrajeje hi pe-WW« uredništvu Itata »Mlw v Celovec, Pevllčev* ulica St 7. Oaebnl pofovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. ure popoldne. Rokoplel nej k lune po eni strani Bata napiSejo, draga stran naj bo prazna. •Wtoplsl se ne vračajo. Glasilo koroških Slooenceo Tel|a za celo lete 4 krose. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravniitvu lista „Mir4i ▼ OoIotos, Vetrinjsko obmestje It 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserate se plačuje po 20 vin. od gannood-vrste vsakokrat Leto XXXIII.____________________ Ponesrečen »hujskaški dan“ v Sinčivasi. je bilo dirndaja med Nemci! Po celem Celovcu so plakatirali po vseh voglih, in za božjo voljo so prosili svoje zveste,-da naj gredo na protislovenski shod v Sinčo-vas. V zadnjem trenutku so celo telegrafi r a 1 i na vse strani na pomoč. Imeli so polne hlače, kakor pravi pregovor. Saj je bil pa njihov vpad v slovenski del dežele, v slovenski volilni okraj nesramnost in narodna hecarija prve vrste, če hi Slovenci napravili tak shod na trdonemškem ozemlju, recimo v Spitalu ali v Brežali, bi nas Nemci pognali domov s p o h i t i m i g 1 a v a m i in P 0 P * c Kaj bi imeli Slovenci tam opraviti. Vpraša mo, kaj imajo N e m c i na Slovenskem opraviti? Čudimo se hladnokrvnosti našega dobrega ljudstva, ki je bilo v Sinčivasi zbrano v ogromni množici, da ni nemških hujskačev pognalo domov z mokrimi cunjami, da bi se za njimi kadilo. Toda, da bi se to ne bilo moglo zgoditi, so že poskrbeli žan-d a r j i, ki so prišli Nemce branit, pripuščali so pa mirno, da so Nemci pred njihovimi očmi in pred nosom vladnih zastopnikov. dr. L r k e r j a iz Velikovca in dr. Ju-n o v i c z a , zastopnika (deželne vlade, suvali in pretepali mirne Slovence. Zakaj so prišli v Sinčovas hecat? Znano je, da sodniki v slovenskem delu Koroške ali ne znajo dovolj slovensko, ali pa nočejo govoriti z domačim slovenskim ljudstvom po domače, ker so Nemci. Slovenski isodniki, koroški rojaki, morajo na pritisk nemških nacionalcev ven iz dežele in si služijo kruha med tujci. Koliko Slovencev je zavoljotega izgubilo tožbe, koliko je bilo obsojenih, ki o celi razpravi niso dru-zega razumeli, kakor svojo obsodbo! Zato se naši ljudje tako zelo bojijo sodišč, bolj kakor hudič križa. Ali je to prav? Ne, to je krivica! Ali je to postavno? Ne, to je protipo-stavno ! Ali je to za ljudi dobro? Ne! V vsakem oziru slabo. Ne samo, da vsled tega trpijo škodo! Tudi razgovarjati sé ne morejo s sod- Celovec, 25. aprila 1914. niki po domače, ker ti ne znajo slovensko, razen par sodnikov. Pa tudi zaupanja nimajo ljudje do njih, ker so ti sodniki razen dveh za nas tujci, Nemci, člani raznih nemških bojnih društev in nekateri, kakor je naš list že poročal, so celo v vodstvu takih protislovenskih društev. In ali moramo te razmere trpeti? Ne! Zato je društvo slovenskih advokatov vložilo na pravosodnega ministra spomenico, v kateri so opisane te nezdrave razmere in v kateri zahtevajo, da se napravi pri sodiščih na Koroškem in Štajerskem enkrat red. Kaj bi rekel pošten Nemec? Vsak pošten Nemec, ki hoče s Slovenci v miru živeti, bo rekel: Čudim se, da vlada Slovencem tega že davno ni dala, kar zahtevajo. Dandanes se razpravlja pri sodiščih na Koroškem nemško, če Slovenec o razpravi kaj razume ali ne. Pri sodiščih se za veliko Slovencev odločuje in sodi o njihovi časti, o njihovem premoženju in o njihovem življenju, četudi ne morejo tam nemškim razpravam slediti. To je protipostavno, krivično. Kdo pa je vzrok temu? Taki nemški hecarji, kakor so prišli v Sinčovas hecat. Nemški hecarji ravno zahtevajo, da ne smejo biti med Slovenci nastavljeni slovenski sodniki, nemški hecarji ne pustijo, da bi se za Slovence smelo, če tako želijo, razpravljati slovensko. Če pa se hoče kdo zagovarjati nemško, kdo mu to brani? Da bi Slovenec ne d o s e g e 1 pra vic e pri sodišču, da bi ostale še zanaprej dosedanje krivice pri sodiščihproti spomenici slovenskih odvetnikov, torej proti slovenskemu ljudstvu, so nemški hecarji sklicali shod v Sinčovas. Zakaj ravno v Sinčovas? Sinčavas je v slovenskem delu dežele. S svojim shodom so hoteli vladi dokazati, da slovensko ljudstvo samo hoče sebi krivice, da si samo spleta bič. Kaj da hočejo v resnici s tem shodom, seveda niso pravili tem ljudem, ampak so govorili druge bajke. Ker pa imajo tudi nemški nacionalci toliko St. 16. soli v glavi, da vedo, da je med Slovenci pač vse premalo tako zabitih ljudi, da bi Nemcem proti sebi, v svojo škodo držali stango, zato so sklicali na shod Nemce iz vseh večjih krajev Spod. Koroške, zlasti iz C e -lovca, Št. Vida, Beljaka, Velikovca, mnogo Krappfelder j ev itd. Na shodu je bilo tudi nekaj nemškutarjev, pa le malo. Znamenje, da se m,nogim jasni, kam pes taco moli. Pozdravljamo to! Ti Nemci naj bi govorili v imenu slovenskega ljudstva, njihove zahteve naj bi veljale kot slovenske zahteve. Toda take nemške shode bi tudi Slovenci lahko priredili tudi v Berolinu ali francoske v Parizu. Kdo je na shodu hecal zoper Slovence? Največ je bilo nemške fakinaže, izmed drugih po stanovih pa zlasti veliko učiteljev, forštnarjev in uradnikov. Sicer so se pa tudi ti slednji obnašali kakor naj nižje vrste fakinaža. Iz Celovca smo opazili ude-ležnike: Župan dr. M e t n i t z , ta sladki med, pravi hinavec, je pripeljal svoje ljudi, izmed katerih se je po surovosti posebno odlikoval magistralni komisar dr. K o p p e r, ki se med govorom posl. Grafenauerja ni mogel dovolj natuliti. S skrajno surovostjo se je odlikoval zobozdravnik dr. B r ugge r, ki se je kot nekak načelnik rediteljev (v resnici pretepačev) nosil kakor petelin na gnoju. Dr. Martinek, rodom Štajerc, ki si je svoj čas v Pliberku napolnil žepe s slovenskim denarjem, dr. Pflanzl, katerega žena je tudi hči nekega Kranjca. Dr. Sedlmayer, znan po svoječasni aferi, ko je vodil fakinažo, ki je opljuvala odlične slovenske dame. Notarski kandidat, mladi Martinez, ki ravnokar kompetira za notariatvBožeku, deželni uradniki vseh deželnih zavodov, kakor računski svetnik M a r -c h a r t, pisač Werdanz, K 1 e i n b e r g e r, Moše r, Franc Na r a t h in M i c h n e r, en uradnik od hipotečne banke, c. kr. davčni upravitelj Marka Ogris, predsednik koroške trgovske in obrtne zbornice vitez plem. Burger, zdravnika dr. H e r b s t in dr. M a r e s c h , mestni stavbni nadsvetnik Rajmund Pieri, nadoficial pri c. kr. di'ž. železnici Franc W i 1 f a n , prideljen železni- Preganjavec podgan. (Pripovedoval Žihpoljan J. Gorotanskemu.) Pred davnim časom so se ugnezdile podgane na Humberškem gradu. Ogenj in kuga si pobereta precej hitro svoje žrtve, — a te nadloge ni bilo konca. Švigale so po dvorišču celo podnevu, udelale krmo za živino, oškrbljale so škafe in korita, kar je ozlovoljilo posebno hlapce in dekle. Udarile so pa tudi črez noč skoz dimnik v jedilno shrambo in ugonobile slanino, gnjati in maščobo. Sicer so podgansko zalego hlapci pobijali, a s časom se jim je to delo pristu-dilo. Daši so jih tudi precej polovili v posebne priprave, vse skup ni nič kaj zaleglo. Tudi mačke in psi so se jih privadili. Bilo je podgan dannadan več. Ponoči pa so obhajale hudičev lov, imele so ples in godbo, da počivajočim ni bilo več mogoče ležati v gradu. Nekega jutra pa so dekle jokaje tožile grofu, da so črez noč podgane objedale in hudo ranile krave, tudi razmesarile več majhnih prašičev in jih deloma požrle. Gospodar sam je že omagoval, ker vsa sredstva niso kaj pomagala. Postajal je žalosten, ker je bil mnenja, da ga Bog kaznuje. Prišel je pa nekega dne pritlikav moži-celj na grad in se ponudil gospodu, da ga reši podgan pod posebnimi pogoji! Graščani so neverjetno majali glave, ko so čuli, kaj namerava možiček. Grof pa je obljubil majhnemu gostu lep dar, če mu prežene podgane. Torej je možicelj s hripavim glasom, a strogo zaukazal, da ga pri tem delu nihče ne moti; ljudje naj ostanejo mirno v hiši, da zapro vrata šele tačas, če se bo izgubil iz obzorja. Mračilo se je že, ko se je lotil svojega čudovitega dela1. Privezal in pribil je tri smrekce na desko, vzel neko — pogansko zalego oponašajočo piščal in nastavši se sredi dvora skril pod smrekce. Tanki glasovi pa so koj trumoma priva-bili podgane iz temnih kotov in skrivnih zavetišč. Gnetle so se krog majhnega smreč-jega šatora, pod katerim je čepel čarodejni piskavec. Vabil in vabil je in se pri tem pomikal proti vhodu grajskih vrat, a gibčna podganska sklada mu le ni hotela slediti. Zopet in zopet so hreščali tanki glasovi piščali. Nekatere podgane so mu sicer sledile, pa se vračajoč zaganjale v neko jamo pod hlevom, druge pa so plesale okoli jame. Videti je pa bilo, da hrani ta luknja kaj posebnega, neločljivega za podgansko druhal. A neutrudljivi vabljivec pod smrekovo streho je izpuščal še bolj tanke in vriskave glasove in z očividnim vspehom; kajti slednjič je vendar prilezla iz jame — bela podgana z dolgim golim repom, kar je prej nekako zbesnele podgane pomirilo. Pravi se, da imajo podgane svojo kraljico, brez katere ne zapuščajo svojih zavetišč. Belica podgana je sledila vabljivim glasovom — in vsa pod-ganjad za voditeljico. Počasi premikajoč smrekovo taborišče pelje jih možicelj skoz vrata, po travniku in čez hrib do prepada nad Dravo. Vzhajajoči mesec osvetljuje čarobno grad zapuščajočo podgansko trumo. Grof radoveden — se je podal za možičkom, a ga je iskal zaman. Vrnivši se na grad je čakal dan na dan svojega rešitelja. Hvalili so graščani Boga, da jih je rešil podganskih nadlog. Ljudje pa so ugibali, da je grof sam vzrok smrti dobrodelnega preganjalca podgan, ker mu je sledil in s tem ni držal dane mu obljube. škemu obratu v Celovcu, agent zavarovalnice »Januš« v Gradcu Anton pl. Žene gg er, c. kr. kanclist v p. V suvanju so se posebno izkazali celovški turnarji, čisto navadna fakinaža, ki se je je sramoval neki Nemec sam, ki je o celi prireditvi rekel: »Das ist ein ganz gemeiner Sehwindel.« Nadalje nemškonacionalno delavsko društvo »Trutzhammer« in komi ji tvrdke »Sachers Nachfolger« (Pavel Černi). Najbolj so agitirali v Celovcu »šarfmaherji« »Sudmarke«. Iz Velikovca smo videli nadkomi-sarja finančne straže Ferdinanda Pollili-ga iz Velikovca, iz Štajerskega privandra-nega advokata dr. Prav diča, sicer bolj duševnega reveža, že znanega hecarja učitelja H o r n b o g n e r j a , ki je posebno vpil in nekemu fantu raztrgal obleko, katerega je pa v rjovenju še prekašal Pinterič, o katerem se je nekdo izrazil, da je tulil kakor bik, notarja Rabitscha ter zdravnika dr. Hòffererja. Kričač je bil tudi c. kr. davčni uradnik H e c h e r, še bolj se je izkazal Engelbert B e r n h a r t, železniški tajnik iz Spod. Dravberga, ki je suval ljudi, po neprevidnosti tudi nekega Nemca. — Manjkali tudi niso učitelj Koch, penzioni-rani učitelj V o g 1 a r iz Spod. Dravberga in Košičev Pepček iz Roža. Nasprotniki so prignali vse svoje moči, kar jih imajo; v boj so poslali kar pol tucata svojih poslancev in še štajerske nemškutarje. In rečemo odkrito: Take moči se nam res ni treba bati! »Karntner Tag«. Nemškonacionalni hecarji so krstili shod s »Karntner Tag« (Koroški dan) in so hoteli ljudi slepariti s »šlagerjem«: »Karaten den Karatnem«. Priredil je ta »Karntner Tag« njihov »Bauernbund«. Na tem »Koroškem dnevu« je bila pa velika množica izvenkoro-ških udeležnikov, kakor iz Štajerskega, njihov najboljši govornik je bil celo pristen na Štajersko privandrani Kranjec, Linhart, ki mu je »Mir« že večkrat očital, da je bil zavoljo nečistih rok spoden iz socialno-demokratične organizacije. Mož je špilal že vse farbe v politiki in je to značilno za njegov »značaj«. Na zborovališČe koroških, domačih kmetov in kmečkih fantov niso pustili, pač pa škrice in fakinažo iz Celovca in — Štajerskega. (Lep »Karntner Tag« Bauern-bunda ! Kaj ne?) Ker so se bali,dabi jim naši kmetje shod razbili, jih niso pustili v dvorano pod pretvezo, da imajo predposve-tovanje, ob enih pa da bodo smeli noter. Nemce pa so pustili v dvorano, in ko je bila polna, so rekli Slovencem, da ni več prostora. Potem so lahko notri vpili in sklepali resolucije, ker tisto malo število koroških Slovencev, ki se je le pre-drznilo noter, so lahko užugali, oziroma jih pometali iz dvorane in tako pokazali svoj švindel s »Karntner Tagom« in »Bauern-bundom«. »Koroška Korošcem« so klicali, hecali so pa notri kreature kakor kranjski, na Štajersko privandrani Linhart, slovenske Korošce so pa iz dvorane metali in jih do krvi pretepali. Značilno je tudi, da so po celi Koroški vabili lepake, le v sinčoveški okolici ni bilo videti plakatov. Svojo fakinažo so vzdignili v Velikovec z lažjo, da pride 3000 kranjskih študentov in da je treba barabije. Kdo je skrbel za pretep? Nemški hecarji so se čutili varne. Nekaj že zavoljo tega, ker poznajo ovčjo pohlevnost naših ljudi, nekaj ker so imeli pri sebi veliko f a k i n a ž e in šintarske K r a p-f e 1 d e r j e z nabrušenimi noži v žepih. V dvorani je bilo le malo Slovencev in so jih zato lahko brez težave suvali in pretepali. Največji pretepači. V pretepanju so se pa posebno odlikovali Krappfeldarji in celovški turnarji. Nemškonacionalna fakinaža je nahrulila tudi velikovškega kateheta A 1 m e r-j a in ga zmerjala za »vindišarskega pfafa«. Dr. Hofferer in notar Rabitsch sta ga obvarovala, da ga niso napadli in potem, ko so izvedeli za njegovo, vsled delovanja za »Schulverein« proslulo ime, so se na prav neroden način opravičevali. To je pa tudi dokaz, da so res brez povoda napadali našo vrlo in vsega spoštovanja vredno duhovščino, te junake za vero in pravice ljudstva. Fakinaža jo je na najnesramnejši način žalila. Pretepači so bili tudi reditelji, z zobozdravnikom dr. B r u g g e r j e m iz Celovca na čelu, učitelj H o r n b o g n e r in železniški uradnik Bernhard. Žihpoljski Lučovnik, ki ga imenuje »Arbeiter-wille« v svojem poročilu po pravici »das po-litische Mascheri von Maria Rain«, je ponavljal na shodu svojo staro laž, da so Slovenci veleizdajalci. V odgovor je dobil več medklicev: »Živio cesar Franc Jožef!« Nemški patrioti so se pa nato krohotali in vrgli ven iz dvorane župnika Poljanca, župnika S e k o 1 a , ki ga je en barabovc udaril po glavi, uglednega posestnika in obrtnika g. Č a r f a , več fantov in dobrolskega kaplana g. Kraš n o. Le dr. Schaubacha niso mogli, čeravno so ti »junaki« napravili več poizkusov. Koliko je bilo ljudstva? O številu zborovalcev so bila izprva različna poročila. Naravno, ker so bili zborovalci v raznih, ločenih gručah; v dvorani kjer so imeli veliko večino nemški hecarji, je bilo inbrda kakih sto ljudi, zunaj, kjer je bila masa, so imeli večino pa Slovenci. Najbolj zanesljiva so poročila tistih, ki so že tam šteli in ta poročila se zelo ujemajo in pravijo, da je bilo precej nad 1000 Slovencev in približno 1000 Nemcev. Med Nemci so bili od domačinov le nekateri fajerberji iz Sinčevasi in Dobrlevasi, ki so se obnašali prav surovo, prav po naročilu dr. B r u g g e r j a , ki jim je rekel: »Heute aber nur tapfer und fest anspritzen, wenn not-\vendig!« Ti fajerberji so igrali naravnost sramotno vlogo in če imajo le še malo čuta poštenosti v sebi, se ne bodo upali poštenim ljudem v oči pogledati. Kako so že peli na shodu naši? Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada! Strah za predsedstvo. Zato pri otvoritvi shoda tudi n i s o v o -lili predsednika, kar bi na podlagi pravil »Bauernbunda« morali, ampak si je predsedstvo kratkomalo osvojil K i r š n e r, predsednik »Bauernbunda«, in tudi glasov pri sklepanju o resoluciji niso šteli. So že vedeli zakaj ne! Govorniki. Poslanec K i r š n e r je ob otvoritvi shoda razglasil, da je razpravni jezik shoda na podlagi pravil »Bauernbunda« n e m š k i. Bali so se, da bi jim naši slovenski kmet jez govori zmešali štrene. Zato tudi niso r a z v e n napovedanim nasprotnim go-v omiko m dali besede, izvzemši poslancu Grafenauerju, ki se ga le niso upali zavrniti kot poslanca dotičnega okraja. Vsi drugi govorniki so bili manjvredni govorniki, ki so mlatili stare neumne fraze, za pametne ljudi zares preneumne. Namesto stvarnih govorov, kakor so bili napovedani o državnem zboru, deželnem zboru, trgovinskih pogodbah, so samo hecali. Psovali so zoper Kranjce, mislili so pa na vse Slovence, seve tudi Korošce. To so dokazali z dejanji, ki se niso ujemala z besedami. Pretepali niso Kranjcev, ampak koroške domačine. Vsi njihovi govori so bili premišljena laž in hujskarija, vse pa tako nerodno, da so bili ti govori primerni le za kakega šnopsarskega štajercijan-c a , ne pa kakega samostojno mislečega moža. Ti govorniki so bili K i r š n e r in Lu-č o v n i k iz Žihpolj, M i h o r iz Čajne, Linhart iz Ptuja, dr. Metni tz iz Celovca, dr. A. Lomiš iz Št. Vida ob Glini in Anton W i e s e r iz Škofjega dvora pri Timenici. Zakaj Nagele ni govoril? Tudi Nageletovo ime se je na vabilih bliskalo v vrsti govornikov. Govoril pa ni, ker so ga raufarski Krappfelderji oklofutali, ker je branil g. Krasno pred raufovci, češ, da g. Krašna ni prav nič storil. Naj ga puste v miru. Nemce je sedaj seveda tako sram, da bi radi to utajili. A na povratku v Celovec je dr. Metnitz sam to potrdil. Kaj je povedal Jaka iz žihpolj? Prvi je govoril žihpoljski Jaka Lučovnik. Povedal je staro storijo, da znajo vsi Žihpoljčanje nemško in imenoval tako med vrstami Slovence veleizdajalce; ministri gredo pogostoma v penzijon, je rekel, zavoljo narodnih prepirov. Ko bi se njihovi pen-zijoni raje porabili za kmete, bi jim ne bilo treba plačevati davkov. Ne vemo, zakaj modri Lučovnik teh modrosti ne pove na Dunaju, kjer kot poslanec molči. Pozabil je dostaviti, da so dosedaj pošiljali Nemci v penzijon le nemške ministre, in da bi bili Slovenci zadnji, ki bi se takim predlogom pi’o-tivili, če bi bili seveda — resni. Državna uprava je predraga in bi bila še dražja, če bi vsi narodi dobili svoje uradnike. No, če kak Lučovnik pove tako nesmisel, bi mu že odpustili in rekli; Saj ne ve, kaj govori. Toda če je to oslarijo ponavljal dr. Metnitz, se vidi, da sploh ni mislil resno, kar je govoril, ampak je svoje nemškonacionalne poslušalce le tako nizko taksiral. Kdo za božjo voljo pa zahteva, da bi se že itak previsoko število uradnikov v Avstriji povišalo? Za to so vendar le Nemci vedno bili, da mnogoštevilne sinove mestnih škricov spravijo k uradniškemu kruhu. Ravno naš poslanec Grafenauer je na Dunaju vedno nastopal za zmanjšanje števila uradnikov. Lučovnik je pa na Dunaju gobec tiščal. Namesto nemških uradnikov v slovenskih krajih naj se nastavijo slovenski uradniki, ki bodo ustregli Slovencem, pa tudi Nemcem in ki bi v uradu pridno delali, namesto da bi he ali zoper Slovence, kakor v Sinčivasi. Pote? i bi jih pa tudi ne bilo treba toliko. Ko bi bil Jaka raje doma ostal in bi se ne bil tako blamiral! Sploh pa nemški nacionalci nimajo pravice govoriti o »ubogih kmetih«, dokler mečejo deželni denar, davke ubogih kmetov, v žepe svojim magnatom in krapfeldarskim Stercbaronom. Mihor iz Žile je nemškutar. Zato je skušal v svojem govoru oprati svojo slabo vest. Novega nismo nič slišali; pa to bi tudi ne zahtevali, samo če bi bilo kaj pametnega. Njegovih nazorov o šoli ni obsodilo samo ljudstvo, ampak tudi državno in upravno sodišče. Poslanec Grafenauer, ki se kljub bolehnosti ni bal iti med razbojnike, je izborno zavračal prva dva govornika. Pokazal je hibe sedanjega, od prvih dveh govornikov hvaljenega šolskega sistema, ki je deželo spravil na rob gospodarskega propada. Slovenci nikdar ne bomo odnehali zahtevati takih šol, ki bodo ljudstvu res koristile in ga izobrazile. Energično je protestiral proti namigavanjem Lučovnika o veleizdaji med Slovenci, ki so znani kot najzvestejši narod. V dejstvih je pokazal, kako razumejo nacionalci svoj klic »Koroška Korošcem«. Koroške Slovence, ki nočejo postati kot uradniki grdi renegati, poganjajo iz dežele in nastavljajo tujce, zoper katere pa prav nič nimajo, če hočejo bili njihovi hlapci. Posl. Grafenauer je govoril dobre pol ure, toda »svobodomiselci« mu niso pustili »svobodno« govoriti, ampak so ves 'čas med govorom vpili in tulili in delali ropot, Raz-umevno, da, je hudo poslušati resnico. » Me sse r h e! d e m « Tudi dr. Artur Lemiš, kojega predniki so tudi privandrali na Koroško iz Štajerskega in so bili Slovenci, se ni povzpel v svojem govoru više, ampak je le psoval, imenoval kranjske Slovence »Messerhelden«, hvalil kulturo koroških Nemcev (ki so prišli ravno iz njegovega okraja z nabrušcnimi noži na shod) in trdil, da so Slovenci zoper nemško šolo, da bi vojaki v vojski ne razumeli nemško komando in bi bili vsi postreljeni, družine pa bi ostale osirotele; če bi se Slovenci ločili od Nemcev, bi ne dobili niti ficka več, sedaj pa dajejo Slovencem čudno veliko denarja. Kaj bi bilo s sinče-vaško zadrugo, ko bi je ne podpirali? »Lemiš, povejte no, koliko ste že dali zadrugi Podpore?) Hujskal je tudi proti slovenskim advokatom, češ, da naj jim ljudje ne nosijo denarja! Lemiš je menda mislil, da tam gori kje med svojimi todelni na Krappfeidu, ki jih je res imel veliko nred seboj, ker naši ljudje so prepametni za take neumnosti, pa tudi dovolj kulturni in izobraženi, da takega psovanja in surovosti ne Prenesejo. Dr. Metnitz Je tudi hujskal zoper slovenske advokate S<;Te-(ia mislil Pri tem na svoj žep in žepe mskih advokatov, ki se nič ne branijo -Joških klientov. Izi’ekel se je za mirno t l611!6 Nemcev in Slovencev. Kako si pa piodstavlja Metnitz, je pokazal ta ion m je slišal od navzočih koroških Slo-' encev zunaj. »Matrikenialschcr«. ^ ‘sak tič poje, kakor mu je kljun zrasel, vsaka živina daje glasove, kakršen gobec ima, in dež. poslanec W i e s e r je kot zadnji govornik govoril tako, kakor pač govorijo suroveži. Imenoval je duhovnike »Matrikenfalscher«. Ali se je pri tem zanašal na svojo poslansko imuniteto? Anarhist Linhart kot — patriot. Kot predzadnji je govoril Linhart Rtuja. Linhart je bil socialni demokrat a nar h i s t, prej pa je igral že razne dri politične barve. Znano je, da so anarhi pioti vsaki državi in najhujši sovražil patriotizma. In ta Linhart je kazal na sho a k°t veleizdajalce in razpravi s mkn mSkie m patriotizmu. Takšnemu mo M o m-, ? eteklo^°’ 80 iskali roke vitez M c t n 11 z, dr. Lemiš, vitez pl. B u r g < ta cvet koroške aristokracije. Dober t< \ sak človek ima pac svoj okus! In zast« mki koroške aristokracije tudi svojega, .um ga res ne zavidamo! Nemški patriotizem. Nil kakšen »patriotizem« da misli Ucraini Nemci, kadar govorijo o njei na shodu pokazali. Ko so Slovenci v vor na obdolžitve začeli klicati, so sc ; Kunci krohotati in so dotične našinc metali ven, med njimi g. župnika Polj Cesarska pesem. Slovenci so trikrat odkritih it najboljšega sladu in je im 23 let zdravniško priznana krepilna pijača. Pri nakupu se mora vedno Izrecno < zahtevati pristna Kathreinerjeva v za- ' prtih zavojih s sliko župnika Kneippa. Dnevne ncvice in dopisi. Cesar obolel. Cesar je obolel na pljučnem katarju. Zdravi ga njegov zdravnik dr. Kerzl, ki je pritegnil tudi dr. Ortnerja. Cesar je pa sicer dobre volje in redno kakor sicer zahaja v pisarno in opravlja svoja dela ter daje tudi avdijence. V inozemstvu so se o cesarjevi bolezni širile zelo vznemirljive ve-sti z ozirom na visoko starost cesarja. Vsa poročila pa pravijo, da se obrača cesarju na aoije. Kako sodijo o našem blagem cesarju v »FxcelsiorZaVah’ Gn Zgled' Francoski list VeS vi P1SC pov0(lom cesarjeve bolezni: avstribskeaa86 tU v5eraj 0 obolenju vlbudde tnV«ieSarJa Franca Jožefa I-, so nje. Vesele na«P0Va°d gl°bok9 sočustvova-iz katerih «vi zadnje pomirjevalne vesti, Saga! h v vP^0) da b0 cesar bolezen premagal m v kratkem zopet okreval To žele Mte°d!,»™ai!iki’ *eIi Pa to tMi EvroS ki je dolžna staremu monarhu veliko zahvalo za vzdržanje miru v Evropi T zadnje količenje koroških vojvod dela koroškim Nemcem silne pre- IÒzImiÌ P7f nn le tega se ogibljejo, da so Slovenci yojemu vojvodi v svoj em jeziku izročali mast in zahtevali veljavo svojemu jeziku j 0 Pred rimskimi cesarji! Ali ni tudi ta 01 0Preda imel hraniti pred zlimi duhovi, učeni nemški gospodje? Zdi se nam, da bolj kot vsi drugi! Kako naj človek smatra za znanstvenika moža, ki, kakor dr. Grabci* dela, takoj v uvodu očita, da uganjamo s spominom na ono lepo dobo »nationale Verhetzung«, da motimo (!?) narodni mir na Koroškem in da pripravljamo tla za jugoslovansko državo? Učenec in drug Ao-hernigov nam razlaga obrede pri vstoliče-nju! Hvala za dobro voljo! Vpijte, kolikor vam drago, zgodovine ne prevpijete, ki nam glasno kliče v spomin stare naše pravice, izgubljene vsled naše popustljivosti, glasno pa nas tudi zove na krepak odpor in čvrst boj, da si ohranimo, kar jih še imamo, in priborimo vse, ki nam gredo kot istovetnim državljanom. Nasilnost v avstrijskem vilajetu, »Slovenec« je pred kratkim poročal: Škan- dali na Koroške m. V Sinčivesi, ki je v slovenskem volilnem okraju (preddvor nemške velikovške podivjanosti. Op por.), ni hotel povelikonočni torek zjutraj dati neki nemški nacionalec v kroju železniškega uradnika dvema slovenskima potnikoma voznih listkov v Celovec. Isti potnik, ki je topot zahteval slovenski vozni listek, je tudi pred tedni bil v Sinčivasi in zahteval slovensko vozni listek »v Celovec«, a takrat mu je isti uradnik odgovarjal: »Cilli, nicht wahr?« Tokrat pa je igrajoč hinavsko dobrohotnost pritiral k blagajniškemu okencu tri sluge (same domačine Slove n-c e !), od katerih sta prva dva izjavila, da ne vesta, kam hoče potnik (?), tretji pa je končno potnikovo zahtevo raztolmačil v prav vidno nezadovoljnost uradnikovo. Tako smejo na Koroškem javni uradniki (uniformirani mladiči!) žaliti Slovence na lastni zemlji! Kdaj bo temu konec? — Pripomba: Isti možiček z rdečo službeno čepico je nekaj minut zatem na peronu junaško demonstriral zoper to slovensko družbo (poslušajte pazljivo!) — z žvižganjem izdajalske »vahtarce«. Mi smo mu seve tega konjička radi privoščili —- smešnežu otročjemu. Klic koroškega Slovenca vsem Slovencem. Slovenski Straži v Ljubljani je poslal Janček Revček iz Celovca 5 K z naslednjim pozivom : Za petstoletnico spomin beličev 500 sprejmi »Straža«, enak stotisočerih čin naj domoljuba čut izraža. Pol milijona kron potlej v blagajno, Straža, se tl steče, po naši le se zemlji vsej tak knežji sprožaj dar goreče. Pri drugih sprosl primanjkljaj, kdor sam ne zmore 500 dati, nikjer ne bo družine naj, ki 500 ne bi hotela zbrati I »Slovenskega ozemlja na Koroškem ni«, trdijo Štimce z dne 22. aprila, le nemško In pa dvojezično! Ali je sploh kje še enojezično iozemlje, razen nemško: Če kje živi le en nemški iblajtar ali oštir, je že mešano ozemlje! Vse to radi ljubega miru s Slovenci, ali ne? Odlikovanje. Deželna vlada je podelila cerkovniku v Dvoni gosp. Janezu Marko za 40 letno zvesto službovanje častno kolajno (medaljo). Zna rusko in razume hrvatsko! Laški listi so silno ogorčeni, ker je opatijski župan dr. Štanger pozdravil italijanskega ministra zunanjih del di San Giuliana ob njegovem prihodu v Opatijo v hrvatskem jeziku. Minister pa radi hrvatskega pozdrava ni bil čisto nič užaljen, nasprotno, bil je zelo prijazen in je na hrvatski pozdrav odgovoril: »Prav dobro sem vas razumel, dasi ste govorili hrvatski. Hrvatski jezik mi ni tuj. V mladosti sem se učil ruski, a hrvatski j.ezik je tako zelo podoben ruščini.« Nato je minister še vprašal župana: »Kakšne narodnosti je opatijsko prebivalstvo?« — župan mu je odgovoril: »Prebivalci so sami Hrvatje in nekoliko priseljenih laških trgovcev.« — Župan di\ Štanger je govoril resnico in zato sc jeze laški listi, ker bi radi imeli, da bi San Giuliana nalagal, da je Opatija — italijanska. Klasifikacija konj se \ ivi v Celovcu na konjskem sejmišču v š^ntvidskem obmestju za sledeče občine: Dne 10. maja za občino Št. Peter pid Celovcu, dne 12. maja za občino Žrelc, dne 13. maja za občino Trdnjavas in Vetrinj, dne 14. maja za občino Trnjavas (Anabihl), dne 15. maja za občino Žihpolje in Šmartin pri Celovcu, dne 16. maja za občine Krivavrba, Št. Peter na Bihiu in št. Rupert pri Celovcu in dne !8. maja za občino Dhorše. Klasifikacija konj v Blatogradu se vrši ob 7. uri zjutraj, in sicer za Šmartin na Dholici dne 19. maja in za Ponfeld in Poreče ob jezeru dne 20. maja; v Gospa-Sveti pa dne 22. in 23. maja za Gospa-Sveto, dno 25. maja za Št. Tomaž in dne 26. maja za Ot-manje. Grabštanj. (Klasifikacija konj) bo za Grabštanj dno 4. majnika ziutraj, za Medgorje dne 5. majnika, za Radiše dne 6. majnika in za Pokrče 7. majnika. Hodiše. (Klasifikacija k o n j) za Hodiše bo dne 8. majnika, za Otok dne 9. majnika in za Škofiče dne It. majnika. Kotmaravas. (Klasifikacija k o n j) za Kotmaravas in Zg. Vesco se vrši dne 28. maja. Borovlje. (K 1 a si fikacija k o n j) za Borovlje, Slov. Plajberk in Sele bo 29. maja, dne 30. maja za Podljubelj, dne 2. junija za Bistrico v Rožu in Medborovnico in dne 3. junija za Šmarjeto in fevetnovas. Za v letu 1913 po toči oškodovane kmete občin Blato, Bistrica, Št. Daniel, Libuče in Prevalje dovolila je c. kr. vlada 20.000 kron podpore, kateri znesek je že odkazan c. kr. okrajnemu glavarstvu v Velikovcu. Za občino Žvabek je ta akcija v teku in bo v kratkem času rešena. Občina Libeliče pa se glede po toči leta 1912 napravljene škode ni oglasila, a je vlada na prošnjo poslanca Grafenauerja tudi v tej občini odredila tozadevne poizvedbe. Kmetje se naj torej p r a-v o č a s n o oglasijo pri občini, kjer jih bo c. kr. vlada gotovo podpirala in tudi njim odkazala prepotrebno pomoč. Za-naprej naj pa kmetje v takih slučajih pogledajo nekoliko v občinsko pisarno, ker tudi najskrbljivejši človek lahko kako reč pozabi storiti. Z zvenenjem po toči je pa težko pomagati. Častno naročilo. Celovški akademični kipar Al. Progar je dobil od c. in kr. komornika grofa Bela Somsich v Babocsi na Ogrskem naročilo, da napravi za tamošnjo župno cerkev prižnico. Na zastrupljenju je umrla v celovški bolnišnici 15. t. m. žena celovškega magi-stratnega uradnika Filipina Stromberger. Morilca Laschitza, ki je umoril deklico Finding, so pripeljali 20. t. m. v celovški garnizijski zapor. Uklenjen je v verige in zastražen od dveh mož v celici. Samomorilni poizkus. Dne 20. t. m. je prišlo 19 do 20 letno dekle Barbara Zen-dath v trgovino pri Kellermannu v Kolodvorski ulici in si je izbrala pod pretvezo, da gre v Albanijo, revolver, ga nabasala in se ustrelila v desno stran prsi. Z rešilnim vozom so jo odpeljali v bolnišnico. Dekle je bilo na slabem glasu in mu ni bilo več do življenja. Poizkušen samomor vojaka. Infanterist Rihard Suher iz Št. Vida ob Glini, ki je služil pri 2. bataljonu 7. pešpolka v Celovcu, se je dne 20. t. m. ob 5. uri zjutraj ustrelil s službeno puško v leva prša. Hotel je izpro-žiti še en strel, pa je bil za to že preslab. Žalostne družinske razmere so ga tako razburile, da je segel po orožju. Aigner na begu. Znani dr. Aigner, ki je govoril v Celovcu in Beljaku proti Lurdu, je poskusil svojo srečo tudi v Roršahu v Švici. Razi j učeni zborovalci so pa dohtarja pognali nazaj v Monakovo. Nepremišljena šala. 23 let stari slikarski pomočnik Janez Grossmaier je slikal v nekem celovškem hotelu. Po dokončanem delu 20. t. m. se je hotel za šalo popeljati po držaju na stopnicah z drugega nadstropja do tal. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel na dvorišče. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnišnico. Žrtev viharja. V splitsko luko ob otoku Braču v Dalmaciji je močna bora prignala čoln, v katerem je sedel čisto sam, brez vesla, ISleten deček. Fant je prestal na viharnem morju tak strah, da mu je vzelo marn. Z Ojstrice. Kot oskrbniku župnije Ojstrica mi je poverjena v oskrbovanje tudi mala župnija Sv. Lovrenc. Ta župnija baš zadnja leta po zaslugi renegatskega učitelja močno napreduje v nemčurstvu in brezverstvu. Prepokorni sluga Schulvereina in Stidmarke jako skrbno čuva, da ne bi g. katehet s slovenskimi otroki izpregovoril kake slovenske besede. — Bil sem komaj štirikrat v Št. Lovrenški šoli, kar dobim od načelnika krajnega šolskega sveta neko nedostojno, napak kar mrgolečo pisarijo, v kateri se mi prepoveduje v šoli slovensko govoriti!! Ne meneč se za tako skrpucalo, sem pustil i nadalje slovenskim otrokom moliti slovenske molitvice v slovenščini, v njihovem materinem jeziku! Pa glejte predrznost renegatov! Prozìi teden dobim od kn. šk. ordinariata pritožbo, na katero naj se — zagovarjam. Naj sledi pritožba v popolnem prepisu, da se spozna duševna revščina nemčurskih mogotcev. Učiteljeva ortografično sicer pravilna, kaže juridično velikansko nezmisel! »Nachdem an den hier Religionsunter-richt erteilenden Seelsorger J. K. Provisor in Kienberg durch den Ortsschulrat ein »A u f t r a g« vom . . . ergangen ist, den Re-ligionsunterricht in d e u t s c h e r Sprache r.u erteilen, derselbe jedoch unberticksich-tigt wurde, erlaubt sich gefertigter Ortsschulrat an den k. k. Rezirksschulrat in Wolfsberg das Ansuchen zu stellen, das wei-tere iiber diesen Punkt zu verfiigen.« Podpisi. Načelnik pa še pidstavlja, pišem čisto original, da se spozna njegova nemška revščina: »Es mufi ein einhalt gethan werden sonst kònen wir die meisten gehen dan muB der Spruh war werden wie der harah gesagt hat bei der Ban komiesion sol der Lehrer den Reglionsuntericht halten den Proviesor ganz verbiten den Eintrit sonst werden wier beim Boden werden. Obman.« — Na ta dva oslovska dopisa sem že pošteno odgovoril i ordinariatu i krajnemu šolskemu svetu v Volšperk. Tukaj samo še kratko pojasnilo, da bo znala slovenska javnost soditi, kako daleč sega teiTor teuto-nicus! Št. Lovrenška fara ima tretjino ljudi, ki se čutijo in govorijo slovenski, so tudi naročniki »Mira« in »Mohorja«. Letošnja velikonočna spoved je pokazala, da je govorilo več kakor 60 ljudi slovensko pri spovedi. Pri nedeljskih božjih službah se redno in zmiraj oznanilo in evangelij prebereta v obeh jezikih. Pridiguje se dvakrat nemški, enkrat slovenski. Neki oče je imel toliko poguma in slovenske zavednosti, da me je naprosil, naj bi njegove otroke tudi v slovenščini učil, ker se doma govori in moli samo slovenski! — To so suha, a jasna fakta, da je fara mešana; da torej vnebovpijočo kinvi-co delajo oni, ki hočejo šiloma zadušiti in zatreti slovenski živelj te fare. .lasno kot beli dan je pa tudi, da gospodje katehetje na tej šoli rabijo samo svojo pravico, če imajo korajžo govoriti slovenski s slovenskimi otroci! Kljub prisluškavanju na vratih, kako g. katehet govori v šoli, ga ne boste zatrli! Renegatom veljaj: Der Hor-cher an der Wand hòrt scine eigene Schand! Morda pa renegatje in nemško-liberalni krajni šolski svet nameravajo v Št. Lovrencu ustanoviti penzijonat alla grofica La-tour, ki jo kličejo višje oblasti na pomoč zoper zavednega in neustrašenega slovenskega duhovnika?! Le tako naprej! A moje geslo je: umolknil bom takrat, kadar mi slovenski jezik iztrgate; za pravico pa raje bič, nego kloniti svoj slovenski neupogljivi značaj krivičnim nakanam!! — Slovensko ljudstvo, ti pa korajžo, ni se ti bati, dokler sc bori za tvoje svetinje, za tvojo vero in jezik slovenski duhovnik, ki ne bo prodal svojega prepričanja za Judeževe groše, kakor delajo renegatje raznih branž! Črna. Na velikonočni ponedeljek na noč jo začelo goreti pri Erjavcu. Zgorel je hlev s hišo vred. Sodba vseh očividcev je, da bi bili lahko hišo rešili, če bi ne bilo požarne hrambe. Ljudje so čakali iia brizgalno, pa ta ni funkcijonirala. Medtem pa je hiša začela goreti. Ko bi bil veter, bi jim bila brizgalna zgorela. Cel mesec je bila. že pokvarjena; dali so jo k popravilu, potem na ni bilo časa jo poskusiti. Knajpe, agitacija in volitve in heilanje ob slovenski pesmi je seveda bolj potrebno. Vodstva požarne hrambe sploh ni bilo ob požaru zapaziti. Je bilo najbrž škripavo, ker je prej preveč heilalo. Pri požaru pa to nič ne izda. Delovno osobje pa je pridno delalo, le kake razlike od drugih gasilcev ni bilo mogoče zapaziti. Ni nobene delitve dela, nobene prave razvrstitve; tega vsega je pa krivo vodstvo. Pri brizgalni se sploh, kakor je videti, nobeden ne spozna. Ko bi bilo začelo goreti v vtisi, bi bila šla cela vas do zadnje bajte. Z vodstvom požarne hrambe v Črni sploh nihče ni zadovoljen, zato pa ni novih članov, stari so sc pa naveličali. Dve vrsti ljudi je zraven, gospoda na eni strani, ki komandira, delavci na drugi strani, ki delajo in kimajo. Več pa je gospodov. Bistrica v Rožu, (K i j dela a 1 k o -h o 1.) V petek, dne 17. t. m., se je v svojem stanovanju obesil fužinski delavec Valentin Fugger. Bil je pijači z dušo in telesom udan ter je pijan rad pretepal ženo in ji celo grozil, da jo hoče zabosti. Dobrlavas. (K n e m š k i h e earl j i v S i n č i v a s i.) Za civilno policijo ali pa ta-kozvane »ordnerje«-reditelje pri zborovanju nemško - nac. »Bauernbunda«, ki se je vršilo minulo nedeljo pri Leitgebu v Sinči-vasi, so se dali postaviti tudi nekateri naših požarnih brambovcev iz Sinčevasi m iz Do-brlevasi, in sicer v uniformi, in za to se gre. Če pomislimo, kako nernotno vlogo so igrali ti ordnerji pri tem zborovanju, kako so vsakega Slovenca, ki ni hotel mirno vtakniti v žep nesramnih psovk celovških in veli-kovških komijev in drugih kulturonoscov te vrste, kako so vsakega takega zavednega Slovenca kratkomalo popadli in ga med rjovenjem in psovanjem tirali vun na cesto, tedaj se ne moremo dovolj zgražati nad tem dejstvom. Proti temu moramo z vso odločnostjo protestirati. Torej tako daleč je padla naša požarna hramba! Kdo bi si kaj takega mislil, da bo služila še kdaj njena uniforma »raufovcem« pri zbotovanjih nemško - nac. stranke za stafažo! Torej tako daleč je padla naša požarna hramba, pri kateri je velika večina Slovencev, da njeni člani sodelujejo pri zborovanjih, kjer se, kakor se je^ zgodilo minulo nedeljo pri Leitgebu v Sinčivasi, nesramno hujska proti nam Slovencem, kjer se nas je h ez vsakega vzroka imenovalo izdajalce domovine, nas, ki imamo politično gesio: Vse za vero, dom, cesarja, nas, ki smo celo trikrat na tem zborovanju odkritih glav peli cesarsko himno in klicali »živijo« našemu presvitle-mu vladarju, nemško - nacionalna sodrga iz Celovca in Velikovca pa je žvižgala med cesarsko himno in nas obmetavala z blatom! Torej na takem zborovanju smo videli uniformo naše požarne hrambe, v službi naših najhujših narodnih nasprotnikov! Vprašamo, ali je požarna hramba morda kaka policija nemško - nacionalne stranke? Kaj ima požarna hramba opraviti s politiko? Ali je to še tista skupna humanitarna ustanova, kar naj bi bila In kar je bila do-sedaj? Upamo, da se kaj takega nikoli več ne zgodi, da bi se na tako ostuden, način izrabljalo in poniževalo uniformo požarne hrambe za politične demonstracije proti nam, sicer bomo vedeli, kaj nam je storiti. Naravnost neverjetno pa je in našim očem nismo mogli verjeti, ko smo videli med temi reditelji v uniformi požarne hrambe celo nekatere dobrolske rokodelce. Ali se ti ljudje res ne zavedajo, da so popolnoma odvisni od slovenskega ljudstva v okolici, ki jih lahko izstrada, če bi hotelo Boga naj zahvalijo, da je naše ljudstvo tako potrpežljivo. A svarimo jih, naj se ne igrajo z ognjem, sicer se jim zna kaj pripetiti, kar jim gotovo ne bo prav. Črna. (V' p r a š a n j e.) Zakaj pa šolski sluga ni volil; saj je vendar že čez leto dni v Črni? Ali nima obrtnega lista kot krojač in ona ne kot šivilja? Lani so uboge šivilje radi tega preganjali in šolski sluga je bil zraven. S katero pravico? Ali je mogoče kak drug vzrok da ne sme voliti, ki se pa davkoplačevalcem, ki plačujejo slugo, prikriva? — Več radovednih krojačev. Brdo pri Šmohorju. (Sv. misijon. Katoličani, čujte, kaj delajo S ii d m a r k o v c i!) Od 29. marca do 41. aprila je bil na Brdu misijon, ki so ga vodili očetje jezuiti iz Ljubljane, in sicer o. Alojzij Žužek in o. Janez P r i s t o v. Pridige so bile zjutraj ob pol 7. uri in zvečer ob 6. uri, stanovski nauki pa ob 10. uri dopoldne. Čeravno smo imeli lepo vreme in vsled tega obilno dela na polju, je bila udeležba vsak dan zelo povoljna, tudi od strani mož in mladeničev. C. kr. g o z d a r j i in n e m č u r- ski učitelji so pa spet prav odkrito pokazali svojo protiversko barvo. Vkljub temu, da je misijon izključno verska prireditev, so hujskali proti njemu. Že pred prihodom misijonarjev so pisali v »Baueruzei-tung« in v »Freie Stimmen« in tudi osebno so strašili ljudi, češ da bodo znoreli, da se bode vsled misijona raznesel tifus; v šoli v Melvičah sta namreč zbolela nadučitelj in njegova žena na tej bolezni. Klicali so okrajno glavarstvo na pomoč, od katerega so zahtevali, da mora misijon prepovedati. Politična oblast jim seveda zavoljo tega enega samega slučaja te usluge ni mogla storiti. — V svojem slepem sovraštvu zoper vero so se ti Sudmarkovci spozabili tako daleč, da so hujskali može zoper žene, ki naj bi jim možje s silo (!) zabranili pot v cerkev. Ti hinavski »freiheits«-apostoli so torej hoteli, da bi se ženam vzela osebna prostost! V mirne družine bi radi zanesli p r e p i r i n motili hišni mir! — Tudi g. župnika so hoteli prestrašiti, da bi misijon odpovedal, pa so se pošteno urezali; župnik ni tako strahopeten, da bi se mu hlače tresle pred vsakim vsenemškim hujskačem. — Pa kako znajo ti »fortšritlerji« šele lagati! V tem so pa res mojstri. Lagali so pri okrajnem glavarstvu, da vlada med prebivalstvom velika nevolja nad misijonom, da je večina ljudi misijonu nasprotna; v resnici pa so bili razburjeni le gozdarji in nasprotni učitelji. Ti so pa res noreli od same jeze, da vsa njih hujskarija ni nič pomagala. Ko so videli lepo udeležbo pri misijonu, v svoji obnemogli jezi niso vedeli kaj početi. In tako se je zgodilo, da je bila med misijonom v gostilni pri Janšicu godba in ples. Prišli so našim nasprotnikom na pomoč Šmohorčani, ki so potem ponoči pred župniščem razgrajali, žvižgali in psovali misijonarje. Zgodilo se je to na cvetni petek v postu, na god žalostne Matere Božje. To je bila bržkone zahvala za nemško pridigo, ki je bila tisti večer. Si bo treba zapomniti! — Jasno je, da so bili ti kravali naročeni! Saj je eden izmed godcev sam rekel, daje ž e p 1 a č a n za to, da bo zgago delal. Od koga je plačan, tega sicer ni povedal, pa ni težko uganiti. —- Kako »Freisinn« mladino pokvarja, kaže sledeči slučaj : Kaki štirje fantje so si dali besedo, da ne bodo šli k sv. zakramentom. Če bi pa kateri ne držal besede in vendar šel k misijonski spovedi, mora za kazen plačati pet litrov vina! No, s tem so sami pokazali, koiko so vredni, namreč nič več kot par litrov pijače. — Vsi pošteni ljudje-so se zgražali nad temi dogodki; marsikateremu so se odprle oči, ki prej ni hotel verjeti, da se nemškim nacionalcem ne gre le zoper slovenščino, ampak tudi zoper vero. — Reči smemo, da je kljub hudemu naspi-otovanju misijon prav imenitno uspel. 1300 ljudi je pristopilo k mizi Gospodovi. Ob sklepu pa je bilo naravnost ogromno ljudstva navzočega, ki je po sklepni pridigi v ki’asni procesiji spremljalo misijonski križ skozi Brdo in zopet nazaj v cerkev, kor se je pid slovesnem blagoslovu zapel »Te Deum« v zahvalo za veliko milost sv. misijona. S težkim srcem smo se ločili od misijonarjev, ki so si hitro pridobili srca vseh, tudi takih, ki so bili poprej njihovi nasprotniki. Stecfeenpferd- liliinomlečnafo milo slej ko i>rej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma. Po 80 h se dobiva povsod. Glasnik Slov. kršč. socialne zveze. Romanje na Sveto goro pri Gorici. Romarski vlak se odpelje iz Celovca dne 2. maja ob 10. uri 35 minut dopoldne, v Gorico dospe ob 2. uri 26 minut popoldne. Vračamo se iz Gorice dne 3. maja ob 2. uri 7 minut popoldne in pridemo v Celovec ob 6. uri 44 minut zvečer. Vozni listek dobi vsak udeleženec pri župnem uradu v kraju, kjer se je priglasil. Pripominjamo, da peteka zadnji Čas za priglasitev. Kdor se hoče tedaj udeležiti romanja, naj ne odlaša, kajti na kolodvoru ali vlaku, se vozni listki ne bodo več izdajali. — Slov. kršč. soc. zveza v Celovcu. Slovensko čebelarsko društvo za Koroško. Drugo povelikonočno nedeljo, dne 26. aprila, ima takoj po blagoslovu zborovanje podružnica Dobrlavas v »Narodnem domu« v Dobrlivasi. Govornik iz Ljubljane predava: »o ravnanju z roji«. — Navrh: predavanje o alkoholu (s podobami). Vse zanimivo! — Isto nedeljo, dne 26. aprila popoldne točno ob treh: ustanovno zborovanje slov. čebelarske podružnice »pri Gašperju« v Podsinjivasi (Rožna dolina). Vabljeni so čebelarji in prijatelji čebelarstva iz celo okolice. Na zborovanju bo tudi strokovno predavanje. Šmihel nad Pliberkom. Izobraževalno društvo priredi shod na nedeljo dne 3. maj-nika z igro »Revček Andrejček« in govorom. Radiše. Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Radišah priredi svoj letni občni zbor dne 26. aprila 1914, t. j. drugo nedeljo po Veliki noči ob 3. uri pop. v svojih društvenih prostorih. Govori č. g. dr. Lambert Ehrlich, profesor bogoslovja v Celovcu. — Odbor. Cerkvene vesti. Župnija Grades je podeljena g. Al. Heu-serer župnija Treffling g. Fr. Seirer, župnija Obermuhlbach g. J. Coufal. Sodalitas ss. Cordis Jesu za Zgornjo Koroško ima svoj sestanek namestu 22. aprila dne 29. aprila pri Sv. Lenartu ob Sedmih Studencih. ^ Nevarno obolel je župnik Janez Katnik v Kotljah. Inštaliran je bil šele 31. sušca. Duhovnim sobratom se priporoča za »memento in sacris«. Letos se je pri vrelcu Tolstovrške slatine poprav-balo in toliko zboljšalo, da je Osetov vrelec zmožen konkurence vseh drugih tujih voda. Tudi pri ceni se lahko meri z vsemi kislimi vodami. Priporočamo na-? o*1 gostilničarjem in trgovcem ter vsakemu pivcu m abstinentu, da naroče in pij o le edino to izvrstno skušnjo ^(*or se mu P°šlje tudi brezplačno po- n« ®®?cl,u?T0t0r na 4 konjske moči, je po ceni V Več pove Mihael Rebernik v Gradnici, pošta Žrelc pri Celovcu. Loterilske številke. TOPLICE na Kranjskem. Lepo posestvo v bližini Št. Tomaža pri Celovcu se takoj proda. Več pove posestnik v Domačni vasi st. 8, pošta Škofjidvor. in. Torjaho radioaktivno zdraTiiiiii Postaja Straža—Toplice na dolenjski železnici. ■ Toplice z 38» C, dnevne dobave čez 30.000 hi radioaktivne tople vode, veliki kopalni bazeni, ločene kopeli, močvirnate kopeli, elektr. terapija, masaža, udobno urejene sobe, izvrstna restavracija. — Znamenja: Revma, protin, nevralgije (protin v kolkih), živčna slabost, histerija, ženske bolezni itd. — Prospekti pri upravi kopališča. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Ni trelia, da trpite na skrninastih bolečinah, protinu in nevral-giji. Rabite od zdravniških avtoritet priporočeni CONTRHEUMAN Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinko-V£n,je??,pri utiranju, masaži in obkladkih. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje In glavna zaloga LEKAKM B. FRAGNER-lo, c. In kr, dvorni dobavitelj, Praga 111-203 Proti predplačilu: K 1‘BO, pošilja se 1 tuba » 5—, „ „ 6 tub » 9 » w t® n franko. Pom na Ima Izdelka In Irdelovatelja. Zaloge v lekarnah. Gradec, 15.aprila: 55, 4, 24, G, 38 Brno, 15. aprila : 22, 40, 74, 10, 32 Line, 18. aprila: 54, 40, 47, 30, 67 Tržne cene v Celovcu 16. aprila 1914 po uradnem razglasu: Blago 100 kg Pšenica............... Rž.................... Ječmen................ Ajda.................. Oves.................. Proso................. Pšeno ................ Turščica.............. Leča.................. Fižola, rdeča......... Repica (krompir) . . . Deteljno seme . . . . Seno, sladko.......... „ kislo............ Slama................. Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča . . . Mleko, 1 liter . Smetana, 1 „ Maslo (goveje) . . Sur. maslo (putar), Slanina (Špeh), pov. ,, » t sur-Svinjska mast . . Jajca, 1 par . . . Piščeta, 1 par . . . Race................. Kopuni, 1 par . . . 30 cm drva, trda, 1 30 „ „ mehka, 1 „ kg 80 litrov (biren) 24 20 16 I 52 5 200 10 9 8 Živina Počrez 100 k ilogr. Prignalo Prodalo živa zaklana od do od| do od | do V kronah Konji — ___ J — — — Biki — — — — — Voli, pitani . . — — — j — — „ za vožnjo . 360 500 — — — — O Junci 220 364 — — — — 4 O Krave .... 236 500 70 74 — — 42 20 Telice .... 210 — — — — — 2 1 Svinje, pitane . — — — — —- Praseta, plemena 18 56 — — — — 350 2o0 Ovce — — — — — — — — MairsiTiEim Timu vseh vrst: štajerska, goriška, tirolska in avstrijska, iz soda in v steklenicah, priporočam po nizkih cenah. Oddajam tudi po ceni v sodu. Mašno vino. Dobi se tudi dobro domače meso in slanina (Špeh). «-I E 09 o > t-. o» E = ir 2- ■tl, 3 jS-g š .E-o S s £ tl i fistimi ÌA < <£> V Celovcu se dobi v vseh lekarnah. ilfž iliflf! Gostilno z manjšim posestvom v celovški okolici je na proda}. Meri okoli 10 oralov, in sicer gozda 3, njiv in travnikov 3, pašnika 4 orale. Cena 7000 kron. Naslov pove upravništvo „Mira“ v Celovcu štev. 16. Za odgovor je priložiti znamko. ■ se bo sekal v župnijskem gozdu na I Žingarci. Bo ga okoli 2700 m3. Javna ■■Ir ^ dražba se vrši dne 30. aprila 1914 ■■ 0|j 2. Uri popoldne v župnišču v Kapli na Dravi. Tam se zvedo pogoji. Pri podjetju Tolstovrške slatine J® «II dl» Osetov vrelec ® zdravilna in namizna kisla voda, zelo W mozira in ostane čista in dobra. »It «Id Pri vnetju Sila in pljuč blapoino učinhuie THYMOMEL SCILLAE, sredstvo, ki omehčuj.e, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen. Steklenica 2 K 20 vin. Po pošti proti predplačilu 2 K 90 v 1 steklenica, 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si usiliti potvorov! Izdelovanje In glavna zaloga v c. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA III.—203. Posestvo z gostilno pol ure od Poreč in 10 minut od postajališča oddaljeno, s celo gostilniško opravo in koncesijo vred, obsega 7 oral zemljišča in gozda, hiša in skedenj sta nova, je za ceno -8.000 K na prodaj. 7500 K lahko ostane vknjiženih. 10.000 K na roko, ostalo na obroke po 4 V2°/o- Pojasnila daje M. Porč, šmartin na Dholicl, pošta Poreče ob Jezeru, Koroško. je že skoro po vsej zemeljski obli znan kot bolečine lajšajoče, živce in mišice krepčajoče domače zdravilo. Zdravniki, ki naj se povprašajo. bodo potrdili, da je kot sredstvo za preprečitev revmatičnih in"| raznih vsled prehlajenja, prepiha ^ ali vlage nastalih bolestnih po loža-^ jev cenjen in priljubljen. Sami smo se prepričali, kako blagodejno vpliva pri vsakdanjih umivanjih in masažah. Žalibog pa se večkrat ponujajo posnetki in manj vredni izdelki. Občinstvo pred temi obvarovati in ne radi reklame je namen gornje, varstveno znamko predstavljajoče podobe. — 12 malih ali 0 dvojnih steklenic stane samo 5 kron franko. Učinkujoči sestavni deli rabar! baro ve korenine, ki vpliva na menjavo snovi, vsebujejo v pravi zvezi z najboljšimi prebavo pospešujočimi, odvod urejujočimi, želodec krepčajočimi zdravilnimi snovi od zdravnikov najbolje priporočene, lahno odvajalne rabarbarove kroglice z znamko „Elza kroglice", katerih stane 6 škatlic franko 4 krone. — Oba izdelka pristna pri lekarnarju E. V. FELLER, Stubica, Elzatrg št. 67 (Hrvaško). Hranilno ìnposojilno društvo v Celovcu ... uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in — ■ praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Nškit in tei lih! v vseh kakovostih in barvah po nizkih cenah. Dobra, reelna postrežba. je ne bo]ite malih ran? Slavno 40 let tisofikrat preizkušeno in potrjeno antl-sepsko Prašilo éié mazilo varuje prod onaCIŠCenjam, vnetjem ran, lajša bolaCIna, pospešuje celjenje in ja s svojim mnogostran-sklm učinkom tudi kot omehčujoče mazilo, ki vleča, v vsaki hiši neizogibno. 1 škatljlca 70 v., po pošti proti predplačilu je za K 316 pošijeio 4 škatljice, za K T— to žkatljic franko na vse postaje Avstro-Ogrske. Olavna D CDIIRUEIf c. k. dvomi zaloga U. riMlUllElli dobavitelj, lekarna »pri črnem orlu" v Pregl III.-203, vogel Narudove ul. Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji. POZOR! Vsi deli zavoja so opremljeni z varstveno znamko tfciT ^.....^ Komenit kot novi „asbestni škrilj“, najboljše strešno krilo, □ m tehta le 10 kg, varno pred ognjem in viharjem, s popolnim jamstvom, kritje, voznina do zadnje postaje ter vse potrebščine vračunjene,po zmerni ceni priporoča; razen tega izdeluje vsakovrstne domače mline, napravo vodne sile ter vse kmetijske stroje, tudi parline kotle, posnemalnike, gnojne sesalke, motorje, cirknlarne žage, bodečo žico i. t. d. Josip Božič, stropi stavbnik v Grabštanju, Kor. Ceniki in obisk brezplačno. Ceniki in obisk brezplačno. ilačno./J Kako se pljučne bolezni, dnšljivi kašelj in naduho popolnoma izloči, razodenem vsakomur zastonj. Pošljite iranklran ovitek z naslovom za odgovor na gospo B. Kolenska, Vršovice št. 383 pri Pragi (Češko). Naznanilo obrti. Osojam se slavnemu občinstvu pliberka in okolice vljudno naznaniti, da sem otvoril kjučavničarstvo in inštalacijo za plin in vodovod ter si bom prizadeval, svojim cenjenim naročiteljem in odjemalcem kar najbolje in najceneje postreči. l^arol Criska, pliberk. In razno moderno blago za moike in ženake obleke —.... razpoillja po najnlžjib cenah ' Jugoslovanska razpošlljalna R. STERMECKI v Celju 308, štajersko. Pišite po glavni ilustr. cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. Albin Novak Sinčaves, Koroško. Tovarniška zaloga in raz-pošiljavanje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat-olje za večno luC, a la Guilon stenje, steklo, kadilo, oglje za kadilnice itd. Za abstinente: raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna 1 X !2 — S to ni bilo in ne bode. Resnica pa je: ako bobovi kavi mojo izvrstno žitno kavo primešate, dobite krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico cenejši, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3‘50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhutega Vam pošljem v dar še dve krasni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem takoj denar. Naročite si takoj pri V Tiči Dl* SchonfeldprlBečovu Ila 1 Itffd 9 (češko). f-f m ! Thymol-mazilo s sidrom \ Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah Škatlja K --80. LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Fain-Ezpeller s sidrom Bolečine odpravljajoče mazilo pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —-80, 1-40 in 2-—. Železna albnminat tinktura s sidrom pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K 1-40. ^ Dobiva se skoro v vseh lekarnah ali naravnost v (.TJ Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem levu1 t be t i naca st a 5^ _ Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 pp 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko društvo v Vipavi. \E J.MER | ||i lončar v Celovcu Živinski trg štev. 9 priporoča peči, štedilnike, stenske obklade, kuhinjske posode. Točna izvršitev vsakovrstne poprave. k« I \ i Kmetovalci! iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojimi je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja v vsaki množini najceneje edino Zahtevajte cenik! Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—. Denarne noje na RaliRlce se odre-sliielo po od doori vlogo do dnova vzdiga. Rantnl davek DlaCa banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjajo in eskomptaje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti korzni izgubi. Vtnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt In incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajeva, Gorici In Celja. Denarne vioge v tekočem računu obrestujejo se: po dogovoru od ^ ^ ®/fl naPrei* Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.