MAJO SVOJO TABLO STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. marca 2008 • Leto XVIII, št. 10 PREMIERA GORNJESENIČKE MLAŠEČE GLEDALIŠKE SKUPINE 2. marciuša je bila dvorana kulturnoga dauma na Gorenjom Seniki premala, telko lidi je prišlo pogledat »Siničke zvejzdice«, kak se od letos zové mlašeča gledališka skupina, stera se je nutpokazala z nauvo igro v domanjom geziki. Prišli so stariške, babice, dejdeki, mladi iz vesi pa mlajši iz šaule, da bi vidli, ka so mlajši stvaurili s pomočjauv mentorice Irene Kalamar s Trdkove pa domanje lerance, podravnateljice šaule Ildike Treiber Dončec. Skupino gordrži Zveza Slovencev na Madžarskem, zatok je pred premiero navzouče pozdravila sekretarka Zveze Klara Fodor. Zahvalila se je starišom, ka svojim mlajšom pomagajo, jim volau davajo za tau delo. Na gorenjeseničkoj šauli so že več kak petdvajsti lejt vsigdar meli skupino, stera je vrejdnosti na odri ustvaurila s pomočjauv materne rejči. Njina lutkovna skupina, stero je tistoga časa vodila Klara Fodor, mentorica iz Slovenije je pa bila Jožica Roš, je špilala od Ljubljane do Sobote. Špilali so v knjižnoj rejči. Kak so tistoga ipa pisale slovenske novine, gučali (govorili) so tak lepau, ka bi njini nastop leko biu »vöra slovenskoga jezika«. Gda je skupino prejkvzeu Milivoj M. Roš, so začnili v domanjom geziki špilati, najbola zatok, da bi nji po porabski vasnicaj tö dobro razmeli. Pred dvömi leti so sami mlajši prosili, ka bi oni radi vösprobali, kak je špilati brezi paravane, prosili so, naj iz lutkovne skupine bau gledališka skupina. S tejm je bila duga tradicija lutk na Gorenjom Seniki in v Porabji pretrgana. Škoda. Male gledališčnike je prejkvzela mentorica Irena Kalamar s Trdkove, stera že več lejt vodi odraslo gledališko skupino KUD-a Rožika v domanjoj vesi. Nej samo ka je vči, liki za nji piše špile tö, ka je telko baukše, ka v Trdkovi pa Martinji skurok gnako gučijo kak na Gorenjom Seniki. Lani so meli igro na šaulsko temo (Starišov djilejš), gde so pokazali, kak se stariške ponašajo, gda ji lerance pozove na djilejš. Letos so notpokazali, ka vse se leko zgodi familiji, stera se z nauvim autom pela iz varaša v ves, ka bi ga stari materi pokazala. Od tauga, ka oče najprva doma pozabi papire za avto pa do tistoga, ka na pauti defekt dobijo pa oče mora kolau menjavati. Ka se pa med tejm zgodi, vam ne ovadim, baukše, če si sami poglednate, če mlajši pridejo k vam špilat. Iz lanjske skupine je ostala samo ena deklica, vsi drugi člani so v skupini nauvi. Dapa tau se na njinoj igri trno ne vidi. Mlajši so batrivno špilali, tü pa tam pri guči so se malo zmejšali, dapa tau se da popraviti. Tü so njim leko na pomauč stariške ali stari stariške. Mlajši, mentorica pa leranca so dosta-dosta vör probali, se pripravlali, zatok so si zaslüžili, da je po menji tö goranaštemo. Člani skupine so: Aleksandra Gyeček, David Voura, Adam Čuk, Ester Gyeček, Bettina Bajzek, Henrietta Škaper, Bettina Kozar, Petra Lazar. Skupina se 14. marciuša notpokaže na območnom srečanji mlašeči gledališki skupin v Murskoj Soboti. Marijana Sukič 2 »V prihodnost je treba iti z zaupanjem« Lani novembra izvoljeni novi za manjšinsko zaščito, saj je Popoldne se je program na-žavami, ki morda pripravljajo Slovenskemu predsedniku so predsednik Republike Slo-madžarska skupnost imela daljeval z obiskom v madžar-izgradnjo atomske bombe, saj odlikovanje podelili za zasluvenije, dr. Danilo Türk je v zastopnika v parlamentu že skem državnem zboru. Dr. imajo tudi te glede regionalne ge na področju pravne znanosredo, 27. februarja, obiskal pred osamosvojitvijo države. Türka je sprejel predsednik varnosti skrbi, ki jih je treba sti, za diplomatsko dejavnost madžarsko prestolnico. To je Izpostavil je model dvojezič-madžarske vlade, Ferenc rešiti. O spremembah pod-pri Združenih narodih ter za bil njegov prvi uradni obisk nosti, v katerem se tudi člani Gyurcsány. Vsebina pogo-nebja je povedal, da zaenkrat zgodovinsko vlogo pri osamov tujini nasploh. Izbira ni bila večine usposobijo v obeh je-vora je bila podobna kot pri ni institucionalnega sistema, svojitvi Slovenije. naključna, saj so dobri odnosi zikih. Dr. Sólyom je svojemu predsedniku države, politika ki bi omogočal učinkovit na-Pred odhodom je dr. Türk na s sosednjimi državami priori-gostu predstavil inštitucijo sta se pogovarjala predvsem stop proti globalni otoplitvi. novinarsko vprašanje o zateta Slovenije, tako tudi njene-manjšinskega ombudsmana, o gospodarskem sodelovanju Kot zaključitev predsedniške-mejskih Slovencih povedal, da ga predsednika. ki ga želijo imeti tudi Madžari in o položaju manjšin. Po-ga obiska so na slovenskem pomeni ukinitev fizičnih meja trdila sta, da gre v primeru veleposlaništvu v Budimpešti možnost za nove in bogatejše dvostranskih gospodarskih priredili sprejem, na katerem komunikacije z matico. To je odnosov za izrazito dober so bili prisotni tudi predstav-še posebej pomembno za Porazvoj in vzpon. Izpostavila niki Porabskih Slovencev. rabje, ki je bilo najdalj časa sta trgovinsko sodelovanje in Znanstveno društvo Széche-zaprto kot žrtev hladne vojne. skupne investicije, dotaknila nyi je ob tej priložnosti dr. Da-Ti negativni učinki so sedaj sta se tudi razvoja infrastruk-nilu Türku podelilo odlikova-ukinjeni, priložnost moramo ture in logistike, kjer naj bi nje Zlata medalja Széchenyi. izkoristiti za ekonomski razimela največji pomen usta-Le-to podeljujejo osebam, ki voj in za dosego več jezikovnovitev logističnih centrov so veliko storili na področju nih in drugačnih pravic. In v obmejnem območju, ki bi kulture in znanosti ali delali kaj osebno sporoča dr. Danilo imeli zaradi ugodne lokacije za napredek in dobrobit Ev-Türk Porabskim Slovencem? velike prednosti. Po mnenju rope. Med odlikovanci lahko – »V prihodnost je treba iti z madžarskega premiera lah-do sedaj naštejemo med dru-zaupanjem, prihodnost bo ko gospodarsko sodelovanje gimi Vaclava Havla, Árpáda boljša od preteklosti.« še bolj pospešita ustanovitev Göncza in Joschka Fischerja. -dm- Kot prvi je predsednika Türka v Sloveniji. Obe državi naj bi Slovensko-madžarske trgov Šandorjevi palači na bu-si s skupnimi močmi priza-vinske zbornice in podpora dimskem gradu sprejel pred-devali za razvoj obmejnega sodelovanju malih in srednjih sednik Republike Madžarske, območja, ki ima od vstopa v podjetij. Ugotovila sta, da je dr. László Sólyom. Krajšemu schengensko območje izrazi-možno narediti več za manjpogovoru dveh predsednikov to boljše pogoje. Dr. Sólyom šinske skupnosti na obeh je sledila plenarna seja skupaj je poudaril pomen ponovne straneh meje, je pa dober res predstavniki diplomacije. vzpostavitve infrastrukture zultat, da se določene stvari Kakor je kasneje slovenski ter razvoja industrije v pok-izboljšujejo v finansiranju in predsednik povedal, so bili rajini. Bilo je govora tudi o v ostalih pristopih k probleti prvi pogovori vsebinski. problematiki varstva okolja, matiki narodnosti. Veliko pozornosti sta pred-Slovenija naj bi v kratkem Slovenski predsednik se je po sednika posvetila razvoju podala mnenje o sežigalnici obisku v parlamentu odpravil obmejnih pokrajin, Porabja odpadkov, izgradnjo katere na Trg herojev, kjer je položil in Prekmurja, s posebnim po-načrtujejo v avstrijskem Hei-venec v spomin na padle madudarkom na položaju obeh ligenkreuzu blizu Monoštra. žarske junake. Nato se je odnarodnih manjšin. Madžarski Oba predsednika sta se tudi pravil na Univerzo Corvinus, predsednik je izpostavil po-strinjala o pomenu sodelo-kjer je v angleščini predaval men narodnostnega šolstva vanja v regiji Avstrija-Mad-študentom in diplomatom in širjenja zaposlitvenih mož-žarska-Slovenija-Hrvaška-o miru in varnosti v svetu. V nosti ter svojega predsedniš-Severna Italija. Ustanovitev predavanju je poudaril sprekega kolega seznanil s tem, Mediteranske univerze v Ljub-membe v globalni varnosti, da se Madžarska pripravlja ljani podpira tudi Madžarska. danes več namreč ni mogoče na uvedbo parlamentarnega Dr. Türk je poudaril, da med govoriti o ravnovesju sil, edizastopstva manjšin. Sloveni-dvema državama ni odprtih na svetovna sila pa svoje moči ja in Madžarska priznavata vprašanj, so pa možnosti za ne more uveljaviti brez sodekolektivne pravice narodnih nadaljnji razvoj, denimo na lovanja regionalnih sil. Večina manjšin, temu naj bi sledile področju blagovne menjave. svetovnih problemov – revščitudi nekatere druge evrop-Državi tudi odlično sodelujeta na, nalezljive bolezni, teroriske države. Po besedah slo-v mednarodnih organizaci-zem – pa ni vojaške narave in venskega predsednika ima jah, skupna seja dveh vlad pa zahteva drugačen pristop. Dr. Slovenija že večdesetletne iz-je pokazala visok nivo skup-Türk je nadalje opozoril, da ni kušnje v razvijanju modelov nega dela. dovolj izvajati sankcije nad dr- Porabje, 6. marca 2008 3 Dr. Janez Drnovšek 1950 - 2008 DRŽAVNIK, KAKRŠNIH SLOVENIJA ŠE NI IMELA Čeprav je bilo znano, da se Ob razglasitvi slovenske sta bila govornika predsed-in za lajšanje humanitarnih odnos. Zato se je pogosto Janez Drnovšek spopada s neodvisnosti se je vrnil v nik državnega zbora France problemov v tistem delu sve-zavzemal za pravice manjšin hudo boleznijo, čeprav se je Ljubljano in sodeloval pri Cukjati in predsednik države ta.« v sosednjih državah in aktivod Slovencev nekako »po-osamosvajanju. Bil je glavni Danilo Türk. Na žalni seji so »Še posebno cenimo njegov no sodeloval pri razreševanju slovil« ob predaji dolžnosti pogajalec med slovenskim bili tudi sin Jaša Drnovšek, prispevek ob vključevanju romske problematike v Slonovoizvoljenemu predsed-vodstvom ter vodstvom nek-hči Nana Forte in sestra He-v evroatlantske povezave. V veniji. niku dr. Danilu Turku 23. danje Jugoslavije in vrhom lena Drnovšek Zorko. »Janez spominu ga bomo ohranili Janez Drnovšek je zadnja leta decembra lani, se je smrt kot državnika in kot človeka, živel v svojem domu na Zadolgoletnega državnika »do ki je tudi pri osebnem spo-plani, na njegovo željo so ga taknila« domala slehernega padu z zahrbtno boleznijo pokopali minuli torek v druprebivalca Slovenije. Vest ohranil življenjski optimi-žinskem krogu in v grobu na o njegovi smrti je v soboto, zem, hkrati pa zmogel še ve-zagorskem mestnem pokopa 23. februarja, odjeknila v liko moči, da je aktivno zago-lišču, kjer že počivata mati in domovini in nato odmevala varjal solidarnost z ljudmi v oče. Ob slovesu -tudi na podaleč čez slovenske meje. O stiski doma in v svetu,« je za-kopališču so se od pokojnika priljubljenosti in spoštovanju pisal predsednik vlade Janez poslovili najvišji predstavniki so pričale dolge vrste za vpis Janša. »Spomnim se njegove države -je Janezu Drnovšku v žalno knjigo v predsedniški vloge med slovenskim osa-v zadnje slovo zapel in na palači v Ljubljani in drugih mosvajanjem, njegovega ne-kitaro zaigral Vlado Kreslin: slovenskih mestih. Na vpis zamenljivega deleža v času, »Navsezadnje je vsak od nas so tisoči vseh starosti čakali ko se je Slovenija vključevala v odhajanju...« več ur. Žalne knjige so bile v Evropsko zvezo in Nato in Najožji prijatelji so povedali na diplomatsko konzularnih tudi njegove odločitve, da zač-tudi, da je bil pokojni Janez predstavništvih po svetu, tudi jugoslovanske armade. So-Drnovšek ostaja prisoten v ne pogovore o prihodnosti Drnovšek pogosto dobro razna slovenskem generalnem deloval je pri sprejetju bri-sadovih svojega dela, v te-Slovenije. To je bilo nekaj po-položen in hudomušen, ne konzulatu v Monoštru. Izra-onske deklaracije, s katero meljih slovenske državnosti membnih prelomnic, pri ka-zgolj resen politik, kot je najze sožalja so Sloveniji izrekli sta se slovensko in jugoslo-in v našem spominu na nje-terih je dal Drnovšek temu, pogosteje deloval v javnosti. številni ugledni državniki in vansko vodstvo pod pokrovi-gova prizadevanja za boljši kar Slovenija danes je, neiz-Zato tudi naslednja izkušnja. politiki s celega sveta. teljstvom takratne Evropske svet,« je poslance in visoke brisen pečat. Njegova dela Ob prvem premierovem urad-Janez Drnovšek je odločilno skupnosti 7. julija 1991 do-goste iz vrst politike nago-bodo ostala ne samo v našem nem obisku v Budimpešti mi zaznamoval čas osamosvo-govorili za prekinitev spopa-voril predsednik državnega spominu, temveč tudi v spo-je TV snemalec Jože predjitve Slovenije in njene tran-dov v Sloveniji v zameno za zbora France Cukjati. Na minu prihodnjih generacij.« lagal, naj se s predsednikom zicije v demokracijo in kapi-zamrznitev osamosvojitve-kratko je orisal Drnovško-Nekdanji predsednik republi-dogovorim za pogovor, kar talizem. Z njim in ob njem nih dejavnosti za tri mesece. vo bogato in dolgo politič-ke Milan Kučan je dejal, da je bo videti boljše na ekranu se je Slovenija osamosvojila, S tem se je osamosvojitvena no pot: »Začel je v nemirih bil Janez Drnovšek človek, ki kot izjava na novinarski konoblikovala v moderno demok-vojna končala, jugoslovan-razpadajoče jugoslovanske je pisal pomemben del novej-ferenci, večkrat prekinjena ratično državo ter vstopila v ska vojska se je po treh me-federacije, nadaljeval v iz-še slovenske zgodovine. »V zaradi sprotnega prevajanja. Evropsko unijo in Nato. Sko-secih umaknila iz Slovenije gradnji nove demokratične času, ko je opravljal najodgo-Ko željo izrazim vodji njegoraj dve desetletji je bil na naj-in pot v samostojnost je bila države Slovenije, končal pa vornješe dolžnosti v državi, vega kabineta, dobim odgovišjih državniških funkcijah. odprta. v času njene polnopravne je bil pravi človek na pravem vor, da to nikakor ni mogoče, Janez Drnovšek se je rodil 17. V začetku leta 1992 je na včlanitve v Nato in Evropsko mestu.« ker je obisk načrtovan do mimaja 1950 v Celju. S starši je povabilo Jožefa Školjča, do-unijo.« Zelo visoko mnenje in spošto-nute natančno, madžarska živel v Kisovcu pri Zagorju, tedanjega predsednika Libe-»Žalujemo za enim največjih vanje so o Janezu Drnovšku stran ni predvidela termina kjer so ga minuli torek poko-ralnodemokratske stranke, sinov našega naroda,« je dejal izrekli tudi visoki cerkveni za posebne pogovore. Z odpali v ožjem družinskem kro-postal njen novi predsednik. Drnovškov naslednik Danilo dostojanstveniki: kardinal govorom se nisem sprijaznil, gu, ker je odklonil državniški Kmalu je postal predsednik Türk, ki je predsedniške pos-dr. Franc Rode, ljubljanski ampak sem si rekel, zakaj ne pogreb, ki mu je pripadal kot vlade. Razen nekaj mese-le od Drnovška prevzel pred nadškof in metropolit Alojz bi poskusil kar pri predsednipredsedniku države. Bil je cev, ko je vlado vodil Andrej dvema mesecema. »Izvolitev Uran, škof evangeličanske ku, kajti kaj drugega kot zadoktor ekonomskih znanos-Bajuk, je bil Janez Drnovšek Janeza Drnovška v takratno cerkve na Slovenskem Geza vrniti me ne more. In res, ko ti, leta 1989 je bil na prvih predsednik slovenske vlade predsedstvo Jugoslavije je Erniša in drugi. rečem, kdo sem in kaj želim, demokratičnih volitvah izvo-vse do konca leta 2002, ko pokazala odločenost ljudi na Pokojni Janez Drnovšek je najprej hudomušno odvrne: ljen za člana tedanjega pred-je odstopil s funkcije, ker je Slovenskem začeti pot k poli-tudi avtor več zelo branih in »A, zaradi mene ste prišli v sedstva Jugoslavije in kmalu bil izvoljen za predsednika tičnim spremembam in k ev-prevajanih knjig: Moja res-Budimpešto? Kje želite, da se postal predsednik Jugoslavi-republike. Janez Drnovšek je ropski normalnosti.« Živo se nica, Pogovori, Bistvo sveta, pogovarjava?« Pogovor za TV je. To je bil čas hudih zaostro-zmagal na vseh volitvah, na je zanimal za mednarodna Zlate misli o življenju in za-dnevnik na čudovitem hodvanj, ko sta si Srbija in jugos-katerih je kandidiral. politična vprašanja: »Zato ne vedanju, Misli o življenju in niku parlamenta je v arhivu lovanska armada zagotovili Na žalni seji državnega zbo-preseneča, da se je vključil v zavedanju. S knjigami je že-TVS. bistven vpliv na odločanje v ra, kot osrednjem dogodku mednarodne aktivnosti za lel prebuditi zavest ljudi, ki federaciji. ob smrti Janeza Drnovška, reševanje krize v Darfurju imajo do sveta indiferenten Ernest Ružič Porabje, 6. marca 2008 4 Zaključili so projekt DOLENJI SENIK JE GRATO BOGATEJŠI Če se v tej dnevaj sto vozi po Dolenjom Seniki, leko vpamet vzema dosta nauvoga. Ka je najbole pred našimi očami, tau so informacijske table po cejloj vesi, na sterij piše v trej gezikaj (vogrsko, slovensko, nemško). Na srejdi vesi je zemljevid (térkép), na sterom so notnamalane turistične pauti. Že en čas smo pa leko opazovali, ka se za mlajše tö nika lejpoga pa dobroga pripravla. Mlašečo igrišče, na sterom so špile vse iz lesa pa tak napravlene, kak tau Europska unija naprejnapiše. Vejmo, ka naše vasnice trno mali proračun majo, ka za vse tak trbej vküpškrabati pa vküpšparati pejnaze. Odkec so te na Dolenjom Seniki dobili pomauč, ka so vse tau pa ešče več leko spravili za ves? Tau je 24. februara na tiskovni konferenci (sajtótájékoztató) tapravo žüpan vesi Zsolt Monek. Kak je pravo, tau se je začnilo ešče na začetki leta 2006. Sama se tö dobro spaumnim, ka je tistoga ipa pri nas v uredništvi cingo telefon, isko me je župan Grada, gospaud Daniel Kalamar. Ta mi je pravo, ka oni prej majo že skurok pripravleni projekt za Interreg IIIA, iščejo pa partnera prejk granice. Probali so že na Gorenjom Seniki, dapa oni prej majo več projektov, zatok se ne podajo za tau. Gospaud Kalamar me je proso, če bi njim leko pomagala. Zatok sam pozvala Dolenji Senik, gde so tistoga ipa ranč prejkzidali pa obnavlali kulturni daum, zatok so se vzeli za skupni projekt, ka so vedli, če ga dobijo, leko dostakaj vcüjspravijo. Takratna županja, delavka na občini Monika Škaper Sukič pa dvej študentki, Anita pa Niki Vajda, sterivi se včita v Ljubljani, so tiste dneve več bile v Gradi pa pripravlale, pisale projekt, kak pa doma. Tak se je zošikalo pri cajti odposlati vse papire tak v Gradi kak na Dolenjom Seniki. Dapa tak je vögledalo, ka nejmajo sreče. 21. julija 2006. leta so dobili pismo, ka če rejsan je projekt dober pa dobro napravleni, pejnez je sfalilo, zato ga ne morejo podpreti. Skurok za eno leto, 21. marciuša 2007, so pá dobili pismo, v sterom je bila vesela novica. Dunk so ostali pejnazge pri tom programi, zatok je projekt daubo podporo (támogatás). Tak je Dolenji Senik daubo 15,9 milijanuna forintov, iz svoji pejnez so mogli vcüjdjasti 840 gezero forintov kak svoj tau. Za cejli projekt so etak meli skurok 17 milijaunov forintov. Konkretno delo na projekti je tü že prejkvzejo nauvi župan Žolt Monek pa njegva ekipa, steri se je na prezentaciji zavalo za njeno delo. Pri tom, gde naj baujo turistične poti, jim je pomagala Uprava narodnega parka Őrség . Na žalost pa Grad, steri si je vözmislo projekt, ga nej daubo, zato so oni svoj tau v Sloveniji nej mogli naredti. Pa kak bi fanj bilau, če bi se uresničilo tisto, ka so si oni vözbrodili, ka bi od Grada do Dolenjoga Senika (mogauče ešče dale) vozo mali cug po pauti, steri bi vozo turiste, njim pokazo našo krajino pa naaupek tö. Pa tau bi bila prava povezava, pravi skupni turistični pa kulturni prostor. Ka vse je Dolenji Senik daubo s pomočjauv toga projekta? V kulturnom daumi na podstrešji (tetőtér) so napravili informacijski center, s štirimi računalniki, na šteraj so operacijski programi v vogrskom, slovenskom pa nemškom geziki. S pomaučjo tej kompjuterov leko turišti dobijo informacije. V te tau kulturnoga dauma so küpili ešče pohištvo (berendezés), tak do ga leko nücali za djilejše, seminare, konference. Kak sam že na začetki pisala, napravili so mlašečo igrišče, gde so gorpostavili 11 špil, štiri lesene staule pa stolice. Te plac de leko slüžo za kakšne menkše programe tö. Na informacijski tabli, stero so postavili na strejdi vesi, najdejo turisti tri turistične pauti. Prva ma za menje »Naše vrejdnosti«, pa pokaže, ka vse si je vrejdno v vesi pogledniti. Druga paut ma za menje »Železna zavesa« pa največi tau vodi tam, gde je gnauksvejta na granici draut bijo potegnjeni. Tretja turistična paut vodi po nekdanji mešni pauti, stera je prejk gauštje vküpzvezala Dolenji Senik pa Verice. Pri tej potaj do meli dvajsti stolic pa deset posaud za smetke, vse iz lesa, da bi si turisti leko spočinauli pa bi leko skrb meli na čistaučo tö. Table, smerokaze v trej gezikaj so postavili na štiri mestaj v vesi, da bi stokoli iz sterekoli smeri brž najšo tisto, ka išče. Zvün toga so vödali eno brošuro (v 7500 izvodih) v štiri gezikaj, stera na dvajsti stranaj notpokaže Dolenji Senik. Dali so napraviti 10 gezero kart, razglednic (képaslap), ka bi tisti, steri pridejo k njim, meli kaj za spomin, pa za tau tö, ka bi te, če poglednejo na te karte, si želeli ešče večkrat priti na Dolenji Senik. Projekt je bil izveden v okviru razpisa Program pobude skupnosti Interreg IIIA Sosednji programi Slovenija-Madžarska-Hrvaška s finančnih sredstev Evropske unije in sofinanciranjem R Madžarske. Marijana Sukič Porabje, 6. marca 2008 5 Otkovci so 1552. leta prvin omenjeni v listinaj. Vogrski se je ves sprvoga Bergelin zvala, od 17. stoletja pa že kak Börgölin. 1895. leta so ime vesi pomadžarili pa je Balázsfalu gratala. Tau ime so leta 1907 popravili na Újbalázsfalu. 1937. leta so združili dvej vesi, Istvánfalva/Števanovci pa Újbalázsfalva/Otkovci, pa s tauga je edna ves gratala Apátistvánfalva/Števanovci. Slovensko ime je ves že od začetka vsigdar Otkovci mejla, tau se je nikdar nej spremenilo. Ešče gnesden se tak zove, pa na tau so Otkovčani sploj fejst djizdavi. Dostakrat se zgodi, ka tijinci pridejo pa nekakoga iščejo po atrejsi v Števanovci, po istini je pa tisti v Otkovci doma. Tašoga reda vaščani njim pravijo, naj se pelajo v Otkovce pa tam najdejo tistoga, steroga iščejo. Nevola je s tejm samo tau, ka tijinci ranč ne znajo, ka se te tau Števanovci tak zove. Drugo pa tau, ka do tejga mau ešče ranč table nej bilau, na šteroj bi tau pisalo. Tak ka leko so se eden tau vozili po vesi dočas so tanajšli. Konca februara sam se proto Otkovcam pelo, gda sam že audalič edno velko tablo zagledno pri pauti. Kakšna tabla je tau? sam zmišlavo. Gda se skrjej pripelam, te vidim, ka na tabli piše: Apátistvánfalva, Újbalázsfalu, Otkovci. Na, zdaj se je želja spunila, nej zaman so si tak dostakrat vöprosili, ka so oni Otkovčani, pa nej Števanovčarge. Gda sam se nazaj pelo iz Otkovec, stavo sam se v Števanovci na občini, pa sam od te table Otkovci majo svojo tablo spitavo župana Sándora Fodora. »Ešče pred dvömi lejti, gda je Laci Kovač bijo župan, je od cestnoga podjetja proso tablo za tisti tau vesi, naj se zvün Števanovci napiše gor Otkovci tö. Tau se je vleklo prejk dvej leta. Staro tablo, gde je samo Števanovci pisalo, so doj vzeli, pa je samo tista cejv tam stala. Gda smo zvali cestno podjetje, gda baude nauva tabla, tau so nam prajli, ka tau nede tak naletja. Zato, ka je nika nej bilau vredi, gda so vöspisali javno naročilo za table. Dočas ka pri tejm neda odločitve, dočas table tö nede. Lani decembra smo meli eden djilejš, gde je tabla pá naprej prišla. Pá smo gorpozvali cest no podjetje, pa smo njim prajli, ka naj zdaj že nika delajo, zato ka tau tak tadala ne more osta ti. Zaman je bilau vse, oni so pa samo vujali. Ne vejm, zaka, vejpa tau je nej taša prošnja bila, ka bi samo mi meli. Če gledamo Monošter, tam na vsakšom konci varaša majo vönapisano na table ime nekdanji vesnic. Samo naj edno povejm, Traušče. Hvala baugi, zdaj že mamo tablo, pa tau leko zahvalimo našoj članici samouprave Berti Dončec iz Otkovec. Zato, ka je ona nasé vzela tau brigo, pa se je dosta borila za tau dvojezično tablo v Otkovcaj.« Z urada sam se nazaj pelo v Otkovce, pa sam poisko Berto Dončec. • Berta, kak tau, ka ste se vi tak fejst borili za tau tablo? »Kak bi pa nej bili tau čemerdje, gda dvej leta samo obečavajo, pa te nika nega s tistoga. Mi smo pa brezi table bili. Tau je sramota bila nam vaščanom pa cejloj vesi. Prišli so turisti gor po pauti, pa so te nas spitavali, šteri smo tü na začetki vesi doma, ka v štero ves so prišli. Tau je cejlo leto tak šlau, vejš ka so tau sramota pa čameri bili nam Otkovčanom. Tak smo bili, kak če bi v tašoj vesi živeli, štera nejma ime. Na konci lanskega leta mi je zavrelo pa sva se s prijatelom tak odlaučila, ka dočas mo se borili, dočas nemo meli vödjano tablo. Tau ne razmejm, pred dvömi leti, gda so že naprajli pa vödjali tablo, za par kednauv so go dolavzeli pa so go odnesli. Taše norije sam ešče nikdar nej vidla.« • Kak ste se vi borili za tab-lo? »Cestno podjetje je samo obečavalo pa obečavalo, ka go zdaj pa zdaj prinesejo, dapa s tauga je nikdar nika nej bilau. Gda nam je tau že više prišlo, te sam go razvala cestno podjetje, pa sam tak prajla njim. Dva kedna mo ešče čakali, če neda table, te vöpozovemo televizijo, naj vidi cejli rosag, ka se pri nas godi. Sprvoga so se skrivali, ešče direktor. Dapa dočas, dočas smo telefonirali, ka smo je dobili. Dva kedna sta dolapartekla pa table nej bilau. Pismo smo pisali, dapa nej so odgovarjali. Te smo je gorzvali, pa so nam tau prajli, ka vej marciuša goradejejo tablo, prvin nikak nede šlau. Čemerni smo gratali, ka nas za norca majo, pa smo njim prajli, če zranja dopodneva nede table goradjane, te pride televizija, pa se te leko poglednejo. Drugi den predpodnaum gnauk samo eden auto prišo pa gora so djali tablo. Če bi tau nej tak pritiskavali, ešče vejn več lejt bi leko čakali, če bi kaj bilau s tauga. Sramota, ka za edno tablo volo človek se telko mora čemeriti. Dapa mi smo se tö nej njali, gnesden ovak nika ne dosegneš, če se ne postaviš na peté.« Karel Holec Porabje, 6. marca 2008 6 »EŠKE DOSTA KAJ ZNAMO« PLETENJE IZ KUKURČNOGA BILJA Prejšnjič sam vam pisala o vrli moškaj, šteri pletejo košare pa korblece s šibja in slame. Vsi dobro znamo, ka je pletarstvo bilo zimsko delo, ka ovak nej časa bilou za tou. Moški so rejsan meštri, gda trbej košare splesti, liki kak so pa eške ženske flajsne, gda trbej kaj s kukuršča napraviti! Dosta je eške žensk, ka zna jo s kukuršča plesti. Pletejo pa rejsan, vsefelé, od cekrov, košaric, tašk, remenja, tošlinov, celo papučov,… vse, ka si srcé poželej. Naj vam predstavim tri od njih. Prva je Marija Rajtar iz Turnišča. Njo sam spoznala že pred par leti in sam si jo fejst dobro zapomnila zatou, ka trno lejpe papuče pleté. Pravi, ka so fejst dobre tüdi za terapevtske namene. Marija se je plesti navčila od svoje sestre, štera je plela navadne cekre. Pleté že od svojega 12. ali 13. leta starosti, se pravi, ka že več kak 50 lejt. Njeni izdelki so raznovrstni, od cekrov, kolapušov, košaric, podstavkov (tacli) za posodo pa vse do njenih znamenitih papučov. Za pletenje iz kukurčnoga lupinja trbej skoz meti model iz lesa s cvekami, okoli šterij se te pleté. Tak je ona vzela za model čevljarska kopita iz bukovine, v štere je cveke zabila pa se je pomali sama navčila svoje tehnike. Gnesden Marija svoje mojstrovine odavle samo eške doma, prvle je pa vseposedi po svejti odla pa odavala svoje cekre pa copate, eške v Beogradi, na Balatoni, v Kopri, Ljubljani, pa seveda doma v Prek-murji. S svojim pridnim in izredno spretnim delom je bila deležna premnogih priznanj, med drugim je bila v Sloveniji razglašena za Mojstrico domače obrti. Trno lejpe cekre pleté tüdi gospa Irena Tivadar iz Kamovec. Njo sam najšla na Bukovnici na turističnoj tržnici in sam enostavno nej mogla mimo, gda sam vidla, kakše lejpe angelce pa babe dela. Tüdi ona se je plesti navčila doma, od svoje mame, liki je nej časa mejla, ka bi plela, dokeč je nej v penzijo prišla. Tüdi njene izdelke leko doma pri njej küpimo, najdemo jo pa tüdi na različnih sejmaj, turističnij tržnicaj in podobno. Gospa Irena ima certifikat Obrtne zbornice, je pa dobila tüdi priznanja Krajinskega parka Goričko za male in velke ovalne košarice. Gospa Elizabeta Cipot je doma v Odrancaj pri glavnoj cesti. Nej jo je tak žmetno najti in trno se splača iti do njej, ka človek leko vsefelé vidi. Pravi, ka je plela njena mama. Vsakše leto njej je splela novi ceker za šaulo. Tüdi ona se je navčila plesti že kak dejte, redno je pa začnila delati, gda je zgibila slüžbo in familijo pred desetimi lejti. Tou je bila njena delovna terapija. Gospa rejsan spleté vse, ka si leko zmislimo: cekre, košarice, taške, remenje, tošline, ščista male tošline pa eške kako malo brento zna splesti. Tüdi ona je dobila za svoje delo dosta pohval, je pa tüdi dosta včila, vsakše leto po dvej ali tri skupine, predvsem v društvih kmečkih žena. Zna pa eške dosta vsega drugoga, tkati, vesti, kvačkati… vse ka ščete. Vse tri sam spitavala tüdi po problemi materiala, odkec dobivajo bilje (lupinje), pa vse tri pravijo, ka nücajo bilje od kukurce stare fajte. Gospa Marija pravi, ka jo doma pouva. Tou je takša 8- ali 12-vrstna duga kukurca, štero trbej okouli 15. avgusta doj strgati, olüpati pa bilje fajn posišiti. Te se pa fajn nindri na süjom vkraj dene, pa prlé kak se nüca malo požvepla, ka ne splesnivi. Tüdi gospa Irena kukurco doma pouva, gospa Elizabeta pa bilje dobi od dobrij lidij z vesi, šteri njej ga radi odstopijo. Ona pa pravi, ka bilja ne žvepla, ka je te nej tak bejlo, bole je naravno. Liki ga sproti pere, prle kak pleté. Ka so tej izdelki rejsan kvalitetni, pa ka je tou rejsan lejpo delo, nam dokaže ZRP Pomelaj iz Male Polane. Tü se leko tisti, šteri bi radi dobili nacionalno poklicno klasifikacijo kak rokodelci, štere iz kukurčnoga bilja plesti znajo. Gda končajo usposabljanje, leko doma samostojno delajo, pri tom njim pa iz Pomelaja pomagajo z materialom pa trženjom (oddavanjom), ka leko pri njij izdelke odavlejo. Letno se izobrazi okouli 12 ljudi, toliko je namreč prostih mest. Lepou je videti, ka vse eške znajo lidgé. Eške lepše bi bilou, če bi se mi mladi kcoj vzeli, z menov vred, pa bi se bar tri frtale toga navčili, ka so znali naši dedeki in babice. (Podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota.) Jasmina Papić Porabje, 6. marca 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Lüblene moje, dragi moji, bankaj zgučali, kak do si tou biznis tira, tak se pejneze slü- čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. LÜBEZEN, AH LÜBEZEN ... Brez lübezni bi nej bilou lidi. Tak bar pravijo. Leko, ka je tou istina ali pa tö nej. Depa istina je gé, ka je lübezen lejpa. Na, najlepša je srečna lübezen. Najlagvejša lübezen je nesrečna lübezen. Naj bou srečna ali nesrečna, gda se začne, je z njou vsigdar nevola. Tou vej zlata ribica tö. Vej pa je una že tö bila zalüblena. Bila je zalüblena do vüj. Na, tou se povej za človeka, ka do vüj. Una je bila zalüblena gor do rbta, na sterom se je njena zlata farba najbole svejtila. Bilou pa je tou nikak etak. Zlata ribica je ranč gledala ednoga črva, ka ga je namako v vodej eden ribič. Škeu je nikšno ribo zgrabiti. Ranč si je brodila, naj ga zej ali pa nej. Ka njemi po tistom nikšno želenje vöspuni. Že je škela vgrizniti, gda se mimo nje prinese un. Un, lejpi pa velki ribak. Na, bar njoj se je takši vido včasin, gda ga je zaglednola. Tak se njoj je povido, kak bi biu cejli potok pun samo njega pa nikoga drugoga nej. Zanga se ne vej, če go je sploj vpamet vzeu. Ja, zlata ribica se je zalübila eške prva, kak je tou sploj vpamet vzela. Gledala je za njim, pred njou se je süko črv. Že je škela za njim kričati. Njemi povedati, naj se dola stavi. Depa tou se ženski ne šika, si je prajla. Zato je samo tadale gledala za njim, pred njou pa se je eške izda süko črv. Pa bi plavala za njim tö, depa tou se ženski tö ne šika. Zato je samo zalübleno zazejvala pa vgriznola v črva. Ribič je potegno pa zlata ribica je tak nagnouk bila na süjom. -Ge sam zlata ribica, - je gučala vcejlak zalübleno. - Nazaj v vodou me deni, deni, deni, deni, vsikšo želenje ti spunim, spunim, spunim, spunim, - je spejvala vse bole zalübleno. Té ribič je biu po naturi trno čemerasti. Najbole čemerasti človek v krajini. Pa njemi je tou trno šlou na žile, ka je takši. Depa nej se je mogo vömeniti. Pa si je želo, naj boude veseli, nej pa čemerasti človek. -Tak bou, kak si si želo, - je prajla pa že plavala po potoki v vüpanji, ka nin sreča svojga najvekšoga pa najlepšoga. Venej pa je tisti čemerasti tak nagnouk začno djoukati. Djouko je pa li samo djouko. Kak bi pa nej, vej je pa lübezen v glavej zlate ribice vse vküper zmejšala. Zavolo veseldja je v njega nut djala žalost. Pa kak je bilou povedano, z lübeznijo je vsigdar nevola. Pa če stoj ger najde takšoga, ka samo djouče, naj njemi pomore. Povejte njemi, naj dé nazaj ribe lovit, ka zlata ribica čaka na njega. Po tistom, gda je vidla tou nevolo, je lübezen tak včasin taminoula. Ka bi li bilou, če bi eške kaj drugoga vküper zmejšala. Miki Roš slejdnje moje pismo je gučalo o tom, kak trbej srmački biznis tirati. Na, zaprav bole od toga, kak srmačkoga biznisa ranč ne more biti. Nejsam vam pa vöovado, kak so pri nas gratali velki biznismeni pa so tö nika nej meli. Na, najprva so nej meli, po tistom pa pune žepke pa račune na bankaj. Na, pred tejm so sejdli na dobri stoucaj, na tisti stoucaj, odkec se je leko gemalo, ka se je škelo. Ja, ja dobro ste me razmeli! Nej se je kradnolo, liki se je gemalo, ka se je škelo. Tou pa zato, ka pri nas se več ne kradne! V demokraciji toga več nega! Velki lidge ne kradnejo. Uni samo skrb majo za pejneze pa za kapital. Tou leko zdaj obračate, kak škete, depa tou je najvekša istina. Vej pa lopova dun zgrabijo, ka nej? Na, zdaj pa poglednite! Kelko fabrik, kelko firm, kelko drugoga vsefele je bilou? Pa so skur prejk nouči gratale gazde eden ali dva človeka. Leko trge ali štirge tö: samo nagnouk je tou gratalo od nji. Depa uni so tou nej vkradnoli. Uni so samo vedli, kak se tou naredi, ka de njino gratalo. Uni so se s kakšnimi strici v stalali. Depa uni so nej nika vkradnoli! Boug ne daj kaj takšoga gučati. Tou so gé pošteni lidge, ka skrb majo, ka lidge leko delo dobijo. Zdaj, gda so vse pod sebe skopali, vövidijo kak kakši Miklauž, ka mlajšom niši mali dar prinese. Pa té plače, ka je vövtalajo, ranč tak vövidijo kak kakši mali dar. Depa uni so gé pošteni lidge! Tisti pa, ka škejo malo več pejnez za svoje pošteno delo dobiti od nji pa so gé lagoji, ka ne razmejo, ka vse za baje se leko zgodi, če njim eno par evronov več na mejsac dajo. Pa boug ne daj, ka bi njim stoj ka odneso! Tou bi biu najvekši kriminal. Vej je pa že davnik moj pajdaš spejvo: Lidge, nej šrajfe, fabrike trbej kradnoti! Pa je ranč istino emo. Če stoj fabriko vkradne, se njemi nika ne zgodi. Boug ne daj pa v toj fabriki vkradnoti eden šrajf. Leko je eške üše. Boug ne daj, ka bi stoj proso, ka svoje pošteno prislüžene pejneze dobi. Tej trno pošteni lidge bi njim z dobre vole dali, depa tou je nej mogouče. Vej pa tou dun trbej razmeti! Če nej ... Na, ste vidli, tak se za istino žijo. Depa od toga ne smejm na glas broditi. Leko se brž steri najde pa povej, ka sam si na njega brodo. Pa me na birovijo nut zglasi, ka sam njegvo dobro pa pošteno menje zgrdo, sam ga po blati valeko. Pa ga je zatoga volo trno bolelo srce, pa je eške psihični trpo kak vrag pa je zatoga volo njegvi biznis na nikoj prišo. Pa po tistom mo njemi mogo plačati telko pejnez, ka je v sedmi žitkaj ne prislüžim. Zato de najboukše, ka nut spišem, ka sam vse tou senjo. Ka je tou sploj nej istina, ka je tou samo v mojoj betežnoj glavej gratalo. Naši biznismeni bi najraj mrli za svoje lidi, bi je po rokaj nosili. Uni so s trdim delom pa poštenjaum prišli do velki pejnez. Uni so skur tak sveti, kak tisti, o sterom je nej sloboudno gučati, če nej trbej. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, od toga ranč tak brodi. Za njou je tou svejt sami pošteni pa dobri lidi. Samo ge sam nej med njimi. Tou pa tak ali ovak sami tö vejte. Vej go pa poznate. Miki HVALA ZA DARILA Naša učilnica je najlepša! – pravijo in se veselijo učenci prvega razreda na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. V imenu učencev se zahvaljujemo za lepo opremo, za »malo knjižnico« in za vsa darila, ki sta nam jih namenila Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije ter Zavod za šolstvo RS. Posebej se zahvaljujemo mag. Valeriji Perger, da je poskrbela za tehnično izvedbo. Učenci in učiteljica 1. razreda DOŠ Gornji Senik Porabje, 6. marca 2008 PETEK, 07.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.30 OSMI DAN, 12.00 IRAN: ZAKLAD MUL, FRANC. DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ZGODBE IZ OTROŠTVA, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ČARODEJ, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 POSEBNA PONUDBA, 17.45 QUEEN MARY 2, FRANC. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 QUEEN MARY 2, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL PETEK, 07.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.35 GLASNIK, 10.00 OPUS, 10.25 EVROPSKI MAGAZIN, 10.55 ČRNO BELI ČASI, 11.10 DIAGONALE, 12.20 ALFIE, ANG. FILM, 14.10 ŠPORT ŠPAS, 14.45 SVETO IN SVET: ŽENSKE NEKOČ IN DANES, 16.00 PRIMORSKI MOZAIK, 16.30 ŠTUDENTSKA, 16.55 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.45 EP V ATLETIKI V DVORANI, 20.50 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.15 AMOS IN ANDREW, AM. FILM, 22.50 POPOLN DAN, LIBANONSKI FILM, 0.20 DEADWOOD, AM. NAD., 1.15 INFOKANAL * * * SOBOTA, 08.03.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 13.45 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.15 ANIBAL, FRANC. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZA ZADNJIM VOGALOM, 21.00 NESKONČNOST JE VEČNOST, POSNETEK PRIREDITVE OB PLESNEM SLOVESU KATARINE VENTURINI IN ANDREJA ŠKUFCE, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 RIM, AM. NAD., 0.25 NEDOTAKNJEN, ŠPANSKI FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 08.03.2008, II. SPORED TVS 6.35 TV PRODAJA, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 PRIMORSKI MOZAIK, 7.45 VROČI STOL, 8.45 ŠTUDENTSKA, 9.10 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 11.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), 12.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 14.30 TEKMA, 15.55 ROKOMET, KRIM -RULMENTUL URBAN, 17.30 EP V ATLETIKI V DVORANI, 20.40 ŠKRLATNA ROŽA KAIRA, AM. FILM, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 2.00 DRAGA VENDI, DANSKI FILM, 3.45 INFOKANAL * * * NEDELJA, 09.03.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 ŠPORT ŠPAS, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, PON., 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 VEČERNI GOST: DR. MIHA KOS, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 PRGIŠČE DINAMITA, IT. FILM, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 09.03.2008, II. SPORED TVS 6.25 TV PRODAJA, SKOZI ČAS, 7.05 POMAGAJMO SI, 7.35 GLOBUS, 8.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 9.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž) ZA KOMBINACIJO, 11.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 12.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž) ZA KOMBINACIJO, 13.40 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 15.55 EP V ATLETIKI V DVORANI, 19.15 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 20.0 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 20.55 ESENIN, RUSKA NAD., 21.55 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.30 NA UTRIP SRCA, 0.50 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 10.03.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 QUEEN MARY 2, FRANC. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: KRALJICE NOČI, DOK. NAN., 16.15 AFNA FRIKI: INTERNET, DOK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK: TURNIR GOLFA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 V MORSKIH GLOBINAH, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.50 V MORSKIH GLOBINAH, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 SOBOTNO POPOLDNE, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 14.50 POSEBNA PONUDBA, 15.05 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 15.50 OSMI DAN, 16.20 ARS 360, 16.40 SLOVENCI PO SVETU: BRAZILIJA, 17.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.35 HARMONIJE EVROPE: FRANCIJA, 20.00 GLENN GOULD: ONKRAJ, FRANC. DOK. FILM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: HELSINKI, DOK. SER., 22.45 LEADBELLY, AM. FILM, 0.55 INFOKANAL * * * TOREK, 11.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.40 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 V MORSKIH GLOBINAH, ANG. POLJ. SER, 11.55 VEČERNI GOST: DR. MIHA KOS, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: KNJIGA O DŽUNGLI, RIS., 16.10 MEDVEDKI: SLOVO, ČEŠKA DOK. NAN., 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: NOEL, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE - TUJI DELAVCI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 JEDRSKA VELEBLAGOVNICA, ANG. DOK. ODD., 23.40 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, PON., 0.05 AKUMULATOR, ČEŠKI FILM, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL TOREK, 11.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.15 SLOVENCI PO SVETU: BRAZILIJA, 10.45 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 14.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.30 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: HELSINKI, DOK. SER., 15.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.00 STUDIO CITY, 16.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 AKTUALNO, 18.30 GLASNIK, 19.00 PORTRET SLOVENSKEGA GLASBENIKA -DR. DRAGOTIN CVETKO, 20.00 MUZIKAJETO: INDIJA, IGR.-IZOBR. SER., 20.35 GLOBUS, 21.05 CEZANNOVA ZMAGA, FRANC. DOK. ODD., 22.00 OČE NA SLUŽBENI POTI, BOSANSKI FILM, 0.15 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.00 INFOKANAL * * * SREDA, 12.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 KNJIGA MENE BRIGA, 11.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.30 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: NOEL, DOK. SER., 12.00 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 UMETNOST IGRE, 14.00 DOSJE - TUJI DELAVCI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 POMLAD V JULIJCIH IN TRONADOR, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 MELANIE SE POROČI, AM. FILM, 21.40 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 SVETO IN SVET, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.3.1990, 0.50 POMLAD V JULIJCIH IN TRONADOR, DOK. ODD., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL SREDA, 12.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 14.25 HRI-BAR, 15.25 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 16.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.3.1990, 16.55 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 18.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 TARČA, 21.30 LOVCI TEME, DOK. FELJTON, 22.00 ANDREJ E. SKUBIC-ANA LASIĆ: FUŽINSKI BLUZ, TV PRIREDBA PREDSTAVE, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 VAN VEETEREN: BORKMANNOVA TOČKA, ŠVEDSKA NAN., 2.00 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 13.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 NOVI JUTRI, ANG. NAD., 10.50 POMLAD V JULIJCIH IN TRONADOR, DOK. ODD., 11.40 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 GENIJI, IGR. FILM EBU IZ NIZ., 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PO STOPINJAH OSAME BIN LADNA, AM. DOK. SER., 20.45 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 PRIKRITI NASMEŠEK, ANG. TV FILM, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.3.1990, 1.15 DUHOVNI UTRIP, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 13.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 AKTUALNO, 9.20 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, 10.30 FINALE SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 12.25 FINALE SP ALPSKEM SMUČANJU, 13.45 TARČA, 15.15 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 16.10 GLOBUS, 16.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.3.1990, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LYNX MAGAZIN, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 PREPUŠČANJE, ANG. TV FILM, 21.35 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.15 TRENUTEK ODLOČITVE, AM. FILM, 0.20 SCHULTZE GRE NA JUG, NEMŠ. FILM, 2.10 INFOKANAL JAVNI RAZPIS DELOVNEGA MESTA I. Podatki delodajalca Naziv: Državna slovenska samouprava Naslov: 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8 II. Akt, na podlagi katerega je obvezen javni razpis delovnega mesta: 10. točka ustanovne listine III. Podatki o razpisanem delovnem mestu Naziv proračunskega organa: Državna slovenska samouprava Naslov: 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8 Naziv delovnega mesta: Vodja urada Glavna karakteristika nalog: Zakon LXXVII. iz leta 1993, sklep vlade 376/2007. (XII.23.) Nastop delovnega mesta: 1. maj 2008 IV. Pogoji: - Visoka šola za javno upravo ali - Visoka šola za računovodstvo in finance - ali pravna fakulteta ali - ekonomska fakulteta. Znanje slovenskega jezika in praksa na proračunsko-finančnem področju pomenita prednost. V. Plača in ostali dodatki: po dogovoru na podlagi Zakona o delu iz leta 1992 VI. K prijavi priložite: - prošnjo - življenjepis - potrdilo o nekaznovanju - kopije diplom in spričeval VII. Način in rok vložitve prijave 1. Prijavo lahko oddate osebno ali pošljete po pošti na naslednji naslov: Državna slovenska samouprava, 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8 2. Rok vložitve prijave: 17. marec 2008 VIII. Način in rok presoje prijav: 1. Način presoje prijav: o izboru kandidata odloča občni zbor DSS na podlagi predloga predsednika. 2. Rok presoje prijav: 31. marec 2008 IX. Nadaljnje informacije dobite: pri predsedniku DSS Martinu Ropošu, telefon: 06-30-2379-164 Popolno besedilo javnega razpisa najdete tudi na spletni strani www.szentgotthard.hu PÁLYÁZATI FELHÍVÁS I. A pályázati felhívást kiíró adatai: Neve: Országos Szlovén Önkormányzat Címe: 9985 Felsőszölnök, Templom út 8. II. A pályázati felhívás kiírását kötelezővé tevő jogszabály megjelölése: Alapító okirat 10. pont. III. A meghirdetett állás adatai: A költségvetési szerv neve: Országos Szlovén Önkormányzat Címe: 9985 Felsőszölnök, Templom út 8. Munkakör megnevezése: hivatalvezető. Az ellátandó feladatok főbb jellemzői: 1993. évi LXXVII. tv., 376/2007. (XII.23.) korm. rendelet Az állás betölthető: 2008. május 1. IV. Az állás betöltésének feltételei: - Államigazgatási Főiskola vagy - Pénzügyi- és Számviteli Főiskola vagy - Jogi Egyetem vagy - Közgazdasági Egyetem. Előny: szlovén nyelv ismerete, valamint költségvetési szakmai gyakorlat. V. Illetmény és egyéb juttatások: megegyezés szerint. Foglalkoztatási jelleg: 1992. évi XXII. sz. tv. Munka törvénykönyve VI. A benyújtott pályázatnak tartalmaznia kell: - pályázati kérelmet - önéletrajzot - erkölcsi bizonyítványt - oklevelek, bizonyítványok másolatát VII. A pályázat benyújtásának módjára és határidejére vonatkozó előírások: 1. A pályázatot személyesen vagy postai úton kell benyújtani a következő címre: Országos Szlovén Önkormányzat 9985 Felsőszölnök, Templom út 8. 2. A pályázat benyújtásának határideje: 2008. március 17. VIII. A pályázat elbírálásának módjára és határidejére vonatkozó tájékoztatás: 1. A pályázat elbírálásának módja: elnök előterjesztése alapján a Közgyűlés dönt. 2. A pályázat elbírálásának határideje: 2008. március 31. IX. A pályázattal kapcsolatos további információt nyújt: Ropos Márton elnök (telefon: 06-30-2379-164) A pályázat teljes terjedelemben a www.szentgotthard.hu weblapon található. Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM