Poštnina plačanes v gofovlul Domoljub P LJubljani, 18. januarja 1939 Cel® 52 « ŠMev. 3 Skupščina m senat zasedata Skupščina Ker je pri zadnjih državnozborskih volitvah dobila JRZ veliko večino ter ima v kupščiui 306 narodnih poslancev, je predsedstvo narodne skupščine pripravilo za poslance JRZ več prostorov. Prva seja nove narodne skupščine je bila sklicana za dan 16. januarja. Pričetek seje je bil napovedan za 'j. uro. Toda že zdavnaj pred to uro so se pričeli zbirati narodni zastopniki v prostorih skupščine in se med seboj pozdrav-jati. V sejno dvorano je dospelo tudi tistih ekaj opo/.icionalnih poslancev, ki hočejo v a rod n i skupščini vendarle sodelovati. Poklici bivše hrvatske seljačke stranke in samostojne demokratske zveze niso prišli v Belgrad. Sestali so se istega dne v Zagrebu in sprejeli zahteve, ki so pač trenutno neizvedljive. Mi iskreno želimo, da bi zastopaj siki večine hrvatskega naroda čim prej našli ožnost skupnega dela Srbov, Hrvatov in iovencev v prid treh narodov in skupne lovine. Kmalu po deveti so zabrnell zvonci ter #po'//)rili poslance na skorajšnji začetek seje. HTladni poslanci »o zasedli mesta od skrajne Itesnice proti levici. Slovenski poslanci so ifctsedli prostore v sredini skupščine. Vsi so dobro razpoloženi. Okrog pol 10 je stopil v dvorano vodja Bovenskega naroda dr. Anton Korošec, ki so a tako slovenski, kakor vsi drugi poslanci jburno in iskreno pozdravljali, j Nekoliko pred 10 so prišli v dvorano lani vlade, sprejeti z burnim ploskanjem in vio-klici. Sejo je — kakor zakon predpisuje — otvo-il najstarejši poslanec Mihajlo Stojadinovlč iz Belgrada. ki je v zelo lepem nagovoru poziva! poslance na delo za dobrobit naroda in države. Spomnil so je tudi pokojnega kralja Aleksandra in vseh junakov, vojakov ln vojskovodij, ki so v dosedanjih vojnah darovali •voja življenja za osvoboditev, združitev in veličino drage Jugoslavije. Da se danes lahko poslanci svobodno dogovarjajo v tej palači, Je zasluga teh junakov. Po govoru starostnega predsednika so lancl po vrsti izročili svoja poslanska polnomočja. Senai Po seji narodne skupščine so člani vlade odšli v senat, ki mu je začasno predsedoval Erota Mihaldžič. Ta sivolasi pravoslavni du-ovnik je imel lep domoljubni govor, v katerem je opozarjal na važno delo, ki čaka senat v sedanjih razburkanih časih. Končal Je * lepim vzklikom: »Bog blagoslovi našo milo Jugoslavijo pod vodstvom dičnih Kara-djordjevičev!« Odlikovanje slovenskega naroda Za tem je bila na dne"nem redu volitev novega predsednika senata. V vsem ie glasovalo 65 senatorjev. Od teh je glasovalo za voditelja slovenskega naroda dr. Korošca 51 senatorjev. Proti dr. Koroščeci izvolitvi ni glasoval nihče. Opozicija je oddala 15 praznih glasovnic. Po vrsti so prihajali k dr. A. Korošcu člani vlade z min. predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu in nato ostali senatorji, ki so novemu predsedniku senata — v zgodovini na takem mestu pač prvemu Slovencu — iskreno čestitali. Ko je novo izvoljeni predsednik senata dr. Korošec zavzel predsedniško mesto, je povzel besedo in izpregovoril sledeče: »Gospodje senatorji! Moja dolžnost je, da se tako v svojem imenu kakor v imenu svojih tovarišev iz izvoljenega predsedništva zahvalim gg. senatorjem, ki so bili tako dobri, da so nam poklonili veliko zaupanje. V zahvalo obljubljam, da bomo svojo važno dolžnost izvrševali v senatu napram vsem in vsakomur in v vsakem primeru popolnoma nepristransko, strogo po ustavi in zakonu ter po poslovnem redu senata v duhu meds»-bojnega spoštovanja in v znaku vdanega, marljivega in rodoljubnega deda. Mi vsi vemo, gg. senatorji, da ima skupno delo vlade z ljudskim zastopstvom mnog« neprijateljev, in sicer tam, kjer je parlamentarni sistem s svojim delom ali nedelom izgubil v javnosti svoje simpatije. Zato se bomo trudili, da bomo pri svojem delu ohranili predvsem dostojanstvo in pravice tega doma, da bo ta dom še nadalje, kakor je bil do sedaj, vedno točen in zvest barometer parlamentarnega in političnega življenja. Sledeč tem načelom ter imajoč pred očmi vedno najvišje koristi za dobrobit kralja, domovine in ljudstva, mislim, da se bomo najbolje oddolžili tudi zaobljubam in oporoki blagopokojnega kralja Zedinitelja. ki je ta dom tudi ustanovil. Naloge in dolžnosti, ki stoje pred nami, v današnjih težkih dneh, niso lahke. Zato je potrebno bolj kakor kdaj poprej, da smo složni, ker če bomo složni, bomo močni, nezmagljivi in nepremagljivi. Znova se vam zahvaljujem za izkazano nam čast in zaupanje. Zahvaljujem se tudi začasnemu predsedniku za vodstvo današnje seje in vas, gg senatorji, naprošam, da skupno z menoj vzkliknete: »Živel Nj. Vel. kralj Peter! Živel Nj. kr. Vis. knez - namestnik Pavlel Živel kraljevski dom! Živela kralje-vina Jugoslavija!« Zasedanje Kmetijske zbornice Od dne 2. do 5. januarja je zboroval naš kmečki parlament, to je cvet naše mlade Kmetijske zbornice, zakonite zastopnice kmečkega stanu. To zasedanje je bilo najvažnejše izmed vseh dosedanjih, kajti na vseh prejšnjih se je moral »vet še pretežno bavifci z njeno notranjo organizacijo. Zato je prišel prav za prav šele sedaj do svojega rednega in pravega dela, ki je pokazalo, da se v polni meri zaveda svojih nalog napram našemu kmečkemu stanu in da je tem nalogam tudi kos, V ponedeljek, dne 2. januarja se je vršila najprej seja izvrševalnega odbora, ki je obravnaval nekatere osebne zadeve, proračun za tekoče poslovno leto, izpremembo pokojninskega pravilnika in ustanovitev zborničnega glasila. Naslednji dan se je pa vršila prva seja IV. zasedanja zborničnega sveta, ki se je je udeležilo vsdh 81 svetnikov. Vodil jo je predsednik M. Steblovnik, ki je podal takoj besedo zborničnemu tajniku dr. Lavriču. Ta je v izčrpnem referatu poročal o gospodarskih tokovih zadnjih mesecev s posebnim oziram na kmetijstvo, zlasti na naše »1 okensko. Iz njegovega poročila je razvidno, da se trenutno še ni bati vidnega poslabšanja sedanjega gospodarskega stanja. Za njim je podal predsednik Steblovnik obširno poročilo o delu zbornice in vseh njenih odborov v zadnjem polletju. Poročilo je bil pravi dokument resnega ia smotrenega dela zbornice, ki ni izpustila ia vidika prav nobenega za kmeta perečega vprašanja. Iz tega poročala tudi posnemamo, da zastopa društvo agronomov v zborničnem svetu fidslej inž. R. Lah, dočim je njegovega dosedanjega zastopnika inž. Abseca zbornica sprejela v svet. Prav tako je dobilo v zborničnem svetu svojega zastopnika »Sadjarsko in vrtnarsko društvo«, in sicer v osebi viš. sadj. nadzornika M. Humeka. Njegov vstop v zbornico so vsi svetniki iskreno pozdravili. 0 obeh poročilih se je razvila jako živahna in plodonosna debata, v katero so posegli sko-i raj vsd zbornični svetniki, zlasti Pečovnik, Brodar, Deželak, Nemanič, Spindler, Brulc in Potočnik. Obravnavali so predvsem vprašanj« pocenitve cementa, povišanje cen živini, javna dela, potrebo blagovnega zadružništva, omejitev dovolil za sezonske delavce v Nemčijo^ (Nadaljevanje na prihodnji strun! spodaj) Vduhm p&mirlrrsosti in sodelovanja -rii ie .i. ■eekfhb j-_.si!Ei:ir»» jjun; ti n- e-jee- iioaz- c sami? x»ssn nt—u: ■ mm c MnB«r i mmi i— ie— z. mu •llfr vm jI/:. IX..: "" :: T-mimoi«;.. >'«it»-lik: a. ' '-maj t- ■ r sraa'"«E- i. - l-.l-Zii- t"'--. f-.l aornui- - ."•*.. mi - —a • r: a>rr. —' •""Trt- " >"'' TE rauar-i- c. t avnccr -atnf- ti :: rrit. otutKa* n. esej-se. r c. — -t * thffit -sbcefia ušel:- • r c- »»-m- a i. muts. a-im - .'J., i^i iwtK upir^T. u anwse: »Br-- •£- »^s.«- jiil brc' .k-031 c- i j«*- te j« Pomenski dom E .Vi? 5200» E tii •-VH.,':? rr^TiL^Ta t&aj Dat^ m t r? cah ckt-k. iiUt r iftFztLir i* MS&t E S H *otf£ keJMTr n m »tiuk SAJMNUL*. J iu. *i«m iu 'JTO^r »s/t^nsEH* mul* T ur* -iASt " J »tKJJ L-i lbefct iu. JUdi! £ f- nir-~ i. * ? — U' - v. j> . ..." t*. .. j» :-( •»• r i*- > < ' * s *»«.-*" —* . r- rr» ...t*,, j t*. VERAMON i n TJC ■ *r« - if«s j- i- ._ 3ET Ji.. r -fc, „ t- -• sbsts' i: u-.~x T- .i gtfi 1 lit-- 32. OiW.lf>«LfMk a; ast*4u-«k a. t a» G-..?- .. CMS-f- Oi t u: ■'p* - *"" i- r. sjfcfa-OT-«," i k* » &0. ML SL r K Xt~ t. t X. « t •* t- i"«" l- ».S^SSaiL " '"^SMK »w3 • ur i. Tcf>»ah. JE „ .-ii«. ' - —imitfi,;.. s^s a. i-■•■time-t. r^jtsmi. jfc.j .»r. t®®^ saksar - , - ; - |»x. 1-r .. -- » turararvj. ^ » - r - m v saci&s* JUlBttSJj- r t' L f^—; ~ -jjd a. rta. 5. ž-.lrr- '-- 3as.jf.-r = r,^-, srr . >—...r« it SSBk. O. i j I* J»..f as.»3b ^ fe-r. 0.x ^ ^jj . J 21 m^eoiar iK-a. Tria TKI. < oasa»api as uc-ac-. ara 1. I>T ' 3t-IuZjCM- it: . , t~"t . •• dr ao:..d_-.-r - ' t£r» Lainčic ziMUij!: -< HE Bi a "Oaiš-n. --ad _ f" » tkt;onšrsa as-tmtt. -t =6wr " as- ^ ^f^rit r - aiasr. iwaoeriaj. naju s?9.3. are aaus-i u refe-s--«1. jittsj-srui T". L-i"-'" r v " — • - j- rt ( ^ r.tim j. »3™.'- mar,. uBisr, iransK«^' -ISK JUii^KTOBfflS B ai?wr; Snie,.«;^ - "S Si «• rrrervrai: a dmcii or^- E K.-trrešpvam«^. - a- aa- ns^ h u ofe, E vSm ., t totm r'-1; ^ > t« w ^ t7t!itt. ffflj „ ^ ^ e ' « w ^ ^teacronraTanjen. s- ,H razvit 1» mste>' te:.jatet**. k am 2Et" t«_r --B tke • EE a -a . t "Hfltt^antrr-i JS-. jo-.fciali* •• si. . e v-seji tt-.^s- cim Kasfti.jfci3Ka nian - ■» a« .t, s s^.v ' ? x- , ,.>v L N • - ^ vl. v ... . , l,m »'tv iv hxm ....... — es- s-s^ei. '■• - *» f^rosar-*!: * J.-.P— ..a jaattgju^ ^ mm*- I«H*»■> .1.:.* Je_ » fv - - 4 ■ .."»'udi -nsnfr.^.. r«t * »kuk n jteam.a «n«t.»t.i .i. « * 'au * •"Ml ae: " e bi 0 kil • tv. • ct,^. m—B . aer . jf vflkt,t»t '"v' n. -j »-tj. si«-.:a t*--. . taiteiE •vsm. 1 i - m - 111 ib aa ' s 1 a « g višat a»,"-si s i>vsKtv IV (..-»rtpt KJM-sea. «r. 2 ^ ,vv» rvv < h v t^mr^rna^- »v*»» is er fvM jiC r,i f t*- u&ma jitsp« 3 ^ Km.sivr rvr .-}■ i s vn m bmiiar-r.. s*1' 1 r .. -^-i-oj w , .."iiT-1 *x a ' v v .».u »o« « mk-acr "r ••• ' Tvvvri-• 1 w illli ' 1 •>•-. »■ s.- s •; »f«w< a '•'" nv^cii. iih " >vv vr; >-• . S>* .»^s^c.. t '-: vs,'vs'j vnv v 5 ! .U...+ ,,v.,vv . ------- ♦»m m K v tsSi z V* mwm,:,v -k v,j. EffiE še n dni imate časa, da si s plačilom celoletne naročnine pridobite pravico do požarne podpore in pa pravico do nagradnega žrebanja M bo dne 23. februarja 1939 v prostorih »Domoljuba« pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja 1H reporeznic bo Ssirebancem dobavila tvrdka HKremlar, Št Vid nad Ljubljano Do žrebanja imajo pravico stari ia novi narožniki: 1. vsi, ki bodo plačali naročnino do 31. januarja 1939 pri naši upravi osebno ali po položnici; 2. ki. bodo plačali do 31. januarja 1939 naročnino pri naših podružnicah; 3. ki bodo plačali naročnino do 31. januarja pri naših zastopnikih, ne glede na to ali dobivajo »Domoljuba« na svoj naslov ali skupen naslov. Kjer dobivajo »Domoljuba« na skupen naslov, bodo po-verieniki do 5. februarja 1939 poslali točen seznam vseh naročnikov naši upravi v Ljubljani. Zreb fa& zbiral med 302 nagradami, ki so; 2 Šivalna stroja, 2 harmoniki, 30 k©8@S« mošk. ali žensk., 10 brzoparilnikov, 10 reporeznic, 10 gnojničnih črpalk, 10 oblek (blago), 40 raznih gara, kuhinj, posod., 10 lepih žepnih in rapest, ur, 20 raznih jedilnih ! visov. Toplega blaga z« 20 krat po 2 srajci, 20 kosov dobrega platna, 20 kos in 98 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili v prihodnjih številkah „Do-moljuba". sreče« ki m falcol naročit® „ d©sež@te, "I 3§E KAJ JE NOVEGA osebne vesti o Za častnega občana občine Dolenjske Toplice je imenoval obinski odbor ministra v pok., senatorja in novoizvoljenega poslane« za novomeški okraj g. dr. Fr. Kulovca. o Zlato sv. maš« je opravil v nedeljo, 15. januarja v Skofji Loki o. Angel Sattler. Na mnoga leta! domače novice d Če se iruši en temeljni kamra, je Jahk« v nevarnosti vsa stavba. Do 2500 tožb za ločitev zakona prejme letno belgrajsko pravoslavno sodišče. Postopek za ločitev zakona je pri pravoslavcih mnogo enostavnejši kakor pri katolikih. Pa tudi ljudje si izmišljujejo vse verjetne in neverjetie, mogoče in nemogoče razloge, zaradi katerih bi radi dosegli veljavno ločitev. Prihajajo tudi taki prijatelji, ki bi radi med seboj zamenjali žene. Okrog 60 odstotkov jih je takih, ki so zapustili svojega zakonskega druga in začeli živeti v priležui-štvu z drugim ali drugo. In prav ta svoj postopek navajajo kot bitni razlog za ločitev zakonske zveze. Nemajhno število je tudi takih, ki se hočejo ločiti že po nekaj tednih zakona, torej še v medenih tednih. Sodišče poskuša zakonska druga najprej trikrat miriti in ju pripraviti do sloge, vendar pa največkrat ni-tna pri teh poskusih nobenega uspeha. Ko vsa laka sredstva odpovedo, razveže sodišče zakon. Tako visoka številka, 2500, velja samo za okoliš belgrajskega pravoslavnega duhovnega sodišča. Zanimive pa bi bile številke za področja vseh pravoslavnih sodišč. Pokazalo bi se, da zakon ni več tista nedotakljiva vrednota, ki je bila pri dedih nad vse v či«lih. d Kad pol milijona kilometrov so prevo-»li lani v Mariboru mestni avtobusi. Letopis izkazuje 552.398 km. Z avtobusi v mestnem ali podeželskem prometu se je peljalo 1 milij. 111.6?1 oseb. Vsak Mariborčan se je torej lani peljal z mestnimi avtobusi povprečno 287krat. Seveda pa je ta številka zaradi okoličanov znatno manjša. d Za ureditev velike smuške skakalnice v Planici je dovolilo ministrstvo za telesno vzgojo 50.000 din podpore. d Proračun okraj, cestnega odbora v Ljubljani izkazuje 5,159.740 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Med drugim hočejo zgraditi moderni betonski most pri Zalogu čez Ljubljanico. Da bi le bilo res. Dozdaj bo voz.ili samo neko železje sem in tja. Nasprotniki JRZ so zaradi tega, davno obljubljenega, a ne izvršenega mostu pri volitvah precej gosto beeeddčili. d V Leadville Coio v Ameriki je umrl 36. decembra 1938 Jože Gruden, doma iz Male vasi pri Grosupljem; zapušča ženo Josipino roj. Babič, doma iz Čateža pod Zaplazom, in pet otrok. Naj počiva v miru! d 16.400 mJ cest so tlakovali v preteče-nem lelu v Mariboru. d Ena pekovska. Pekovski pomočnik Tone je neko noč 3 ure predolgo spal. Namesto, da bi bil pričel s peko ob 22, je pričel šele ob eni ponoči, potem, ko ga je mojster iz spanja zbudil. Tone se je izgovarjal, da budilka ni drdrala, čeprav jo je prejšnji dan kakor običajno navil. Ko je Tone za ta dan peko odpravil, ga je mojster brez odpovedi odpustil. Zadeva je prišla pred sodišče. Mojster je bil obsojen v plačilo. Razlogi: Po § 239 št. 3 obrt zak. sme službodavec brez odpovedi odpustiti službojemnika, če ta svoje službe ne vrši in lega svojega počelja zadostno ne opraviči. Ker pomočnik ni dal do predmetnega primera nikakega povoda, da bi ga bil mojster grajaj, je bilo sodišče mnenja, da pomočnik s tem edinim primerom ni svoje dolžnosti prekršil v toliki meri, da bi se bil smel mojster poslužiti določila, ki predvideva takojšnji odpust. Možno je, da ura res ni budiJa, mojster Strašen umor zaradi nekai kokoši Pri Sv. Antonu v Slov. goricah se je odigralo ono noč strašno dejanje, ki odmeva sedaj po vsej okolici. Žrtev zločinskega človeka ie postala 60 letna ugledna gostilničarka in posestnica gospa Štefanija Rojs pri Sv. Anionu v Slov. goricah. Zločin je tembolj nepojmljiv, ker ni šlo za kakšne velike vrednole, temveč za borih 9 kokoši, ki jih je zločinec odnesel kot svoj plen. Kolikor se da sklepati po ugotovitvah preiskave, se je dejanje odigralo takole: Gostilničarka Rojsova je zvečer okrog pol šestih odšla iz hiše na dvorišče ter je zaslišala nek šum, ki je prihajal v smeri od ko-kožnjaka. Tam so kokoši kokodakale in vreščale, kakor da jih nekdo vznemirja. Gospodinja je odšla proti kokošnjaku, da pogleda, če ni morda vdrl med kokoši dihur ali lisjak. Prižgala je vžigalico, da bi si posvetila. Komaj pa je vžgalica utrnila, je vzrastla pred njo temna postava visokega človeka. Nenaden pojav neznanca ji je za hip vzel sapo, že pred«« pa je mogla krikniti, jo je tujec zgra- bil z obema rokama za vrat ter jo začel daviti, obenem pa ji je z vso silo butal glavo ob zid. Ko je videl, da je žrtev omahnila brez moči, je jo izpustil, pobasal mrtve kokoši v vrečo ter zbežal. Odnesel je 9 kokoši, eno pa je pozabil poleg kokošnjaka. Rojsova pa je bila samo onesveščena in je polagoma zopet prišla k zavesti. Plazila se je čez dvorišče proti hiši ter je še dosegla hišni zid in se oprijela z rokami za železno omrežje na oknu, naprej pa ni mogla več. Zaradi butanja ob zid ji je počila lobanja ter je imela silen pretres možganov, da ji je udarila kri skozi ušesa in nos. Tako so jo našli domači-napol visečo za roke ob oknu ter so jo prenesli v hišo. Takoj so poklicali zdravnika, ki pa je po preiskavi izjavil, da ni več za nesrečnico pomoči. Malo pred smrtjo se je zopet zavedla ter je še imela toliko moči, da je izjavila, da je bil napadalec »visok človek«, potem pa jo je zagrnila tema in se ni več zavedla. Orožniki od Tr°j|ce v Slov. goricah so takoj začeli s preiskavo. BISTER konjski F L U I D je odlično sredstvo za vtiranje pri raznih poškodbah nog in kit, pri revma-tizmu ter pri težkem delu. Blstttr prašek za konje prepreči mnogoter« V koni ke bolezni, posebno pa naduho. mlekin prašek je preit-kušeno sredstvo za pomnožitev mleka pri kravah, dalje za pitanje in prebavo, da celo za pomišljanje. Uspeh zagotovljen v 8 MIEKIN T (T ® zagotovljen v 8 dneti Navodilo priloženo. Steklenica Bister lluidt mala »in 10-—, velika Din 20—, Bister piašek zavoj Din 10—. Mlekin zavoj mali Din 10 -. veliki Din 16—. poštnina od 8—10 Din. Prodaji Drogerija Ivan Kane. IjHMjana-Nebotitaik pa tudi ni imel nikake škode; nesporno je namreč, da je prodal vse pecivo, kar se pt je ta dan speklo. d Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801-37. d Petnajstletnico obstoja je slavil nedav-k> Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. d 90 letnica zagrebškega »Katoliškega lista«. Zagrebški tednik, giasaio zagrobške nadškofi je »Katoliški lisi« jc obhajal 6. januarja 90 letnico, odkar izhaja. Ta jubilej je gotovo pomemben, ker je to edini hrvatski tednik, ki izhaja celih devetdeset let Slovesno bodo proslavili ta dogodek ob priliki letošnjega kongresa katoliškega tiska, ki bo v Zagrebu. : Katoliški list« je ustanovil kardinal Jura j Haulik (Zagreb je štel takrat 13.000 prebivalcev), u urednika je pa postavil svojega rojaka zagrebškega kanonika, poznejšega banjsko - bistriškega škofa Stjepana Moyzesa. d Skoraj 1 milijonov dinarjev za ceste v mariborski okolici predvideva proračun okrajnega cestnega odbora za lelo 1939-40. d Otroci — zadrugarji. Zadrugo za nabavo šolskih potrebščin so ustanovili med selioj otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Boljkovcih v Srbiji. Nekateri starejši prijatelji zadružništva so otroke navdušili za zadružno idejo, nakar so si otroci kar sami ustanovili zadrugo. Zbirajo denar in si sami nabavljajo šolske potrebščine. Pravijo, da so si prihranili že precej dinarjev na račun cenejših svinčnikov in peresnikov, da bodo konec leta mogli tvegati tudi izlet v Belgrad. Za božične praznike pa so šolarji organizirali tudi svojo »zimsko pomoč« in preskrbeli skromna darila za več svojih revnih tovarišev. d 414.000 din so nabrali belgrajski poli-eaji in orožniki v enem dnevu za belgrajske sirote. Nabirali so po cestah od vseh pešcev in avtomobilistov. Zbrani denar je pomočnik upravnika mesta Belgrada izročil mestnemu županu Iliču, ki ga bo razdelil med mestne reveže in drage siromake. Reči je treba, da j« bila letos karitativnn delavnost vseh bel- grajskih društev mnogo bolj smotrna in organizirana, zaradi 6eswr m bili tudi nabrani pri-apevaki skoraj dvakrat večji kakor lani. Vs«ga skupaj »o okrog božiča darovali Belgrajčaui a raznimi vrstami darov za mestne reveže okrog milijon in pol dinarjev. d Skoplje dobi radijsko postaj«. Poštni minister Panta Jovanovič je izjavil, da se bo v kratk ein postavila v Skoplju radijska po~ staja, ker so za to potrebni krediti že zagotovljeni. Kdaj pa dobi Maribor svojo mnogo bolj potrebno postransko postajo? Prosimo gospode poslance, da temu vprašanju posvetijo vso svojo pozornost. d Na svojem posestvu pri Polzeli je umrl Oskar Kaltenegger, nekdanji vsemogočni načelnik vsega šolstva na Kranjskem in eden glavnih ponemčovalcev. Bodi mu Bog milost-Ijiv sodnik! d 10.000 din odškodnine mora plačati mestna občina v Sisku na podlagi uredbe o odškodnini za dejanja, izvršena iz politične mržnje. d Bratovska skladniea na Jesenicah je skienila, da sezida na Jesenicah novo bolnišnico, ki bo imela okoli 130 postelj. Nova bolnišnica bo veljala 7 milij. din. (Vseh zavaro-vaicev in njih svojcev je pri Bralovski skiad-nioi ua Jesenicah okoli 9500.) i d Večji državni dohodki. V prvih osmih mwecib tekočega proračunskega leta so znašali drž. dohodka 8170 milij. din, za 50 milij. več, kakor pa so bili proračunani. Državni izdatki pa so znašali v tem času 7278 milijonov, t j. za 841 milij. cfcin manj, kakor so bili proračunani. Presežek dohodkov nad izdatki je znašal v teh oemih mesecih nič manj ko 891.8 milij. din. d Letopis slovenskega trgorstva t let« 1938. Tajništvo Zveze trgovskih združenj je izdalo nedavno letopis o članstvu. Združenje je štelo: 9193 članov, 770 učenk, 971 učencev, 2010 pomočnikov in 1889 pomočnic. d Tudi veleposestniki so včasih človekoljubni. Uprava velej>osestva grofov Khuen Belassi v mestu Nuštru pri Vinkovcih je od- 0 tej važni zadevi čitarno v »Trg. listu« vsega uvaževanja vreden članek naslednje vsebine: Da je naš sladkor predrag, je stara resnica. Posledica predragega sladkorja je, da njegova potrošnja pada, zaradi tega pa tudi njegova proizvodnja. Lani smo že skoraj bili na tem, da bi morali začeti sladkor uvažati. Sladkor bi morali zato na vsak način poceniti, poceniti pa se more le z znižanjem državne trošarine na sladkor. Tisti, ki se jih tiče, pa o tem nočejo nič slišati, ker kje bo potem dobila država potrebne dohodke, če pa pade doliodek od trošarine. En odgovor na to vprašanje je bil že ponovno podan in ta je, da se bo znižanje trošarine v znatni meri nadomestilo že s tem, ker se bo dvignila potrošnja sladkorja. Drugi odgovor pa daje časopis »Privredni preglede. Predlaga namreč, da se trošarina na sladkor zniža, zato pa se naj v večji meri obdavči tobak. Sladkor je neobhodno potreben in spada v osnovo ljudske prehrane, tobak pa ni potreben, temveč je več aii manj razkošje. List je mnenja, da niti kadilci ne bi godrnjali. bi vedeli, da plačujejo dražji tobak samo prla javno zimsko kuhinjo, v kateri prehranjuje brezplačno vsak dan 75 siromakov. Poleg tega so pred božičnimi pravniki grofje obdarili z obleko in obutvijo 80 siromašnih otrok in odraslih revežev. d 25.000 din za kidanje snega izda vsak dan zagrebška mestna občina. d Sprememba sedeža občine. Na predlog notranjega ministra so kr. namestniki podpisali ukaz, 3 katerim se sedež občine Bloke v logaškem okralju prenese iz kraja Nova vas v kraj Fara. d Za predsednika akademije znanosti in umetnosti je bil imenovan s kraljevim ukazom vseučiliški profesor g. Rajko Nahtigal. Čestitamo! d Izreden samomor. Na vrhu stolpa mestnega magistrata v Somboru se je obesil gasilec Svetozar Simenčič. Proti večeru je prišel drug gasilec, da bi Simenčiča zamenjal v dežurni službi. Našel pa je tovariša obešenega na vrhu stolpa, na tleh pa pismo, v katerem samomorilec sporoča, da si je končal življenje iz žalosti za ženo, ki je pobegnila od njega in mu pustila dva nebogljena otroka. d Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joselove« grenke vode zaužite na te-Sče, z lahkoto doseči izpraznjenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joseiova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod. O gl. TOK. 8 br. SM54/34. d V09 hmelj je razprodan v Savinjski dolini. Kupljeno blago je bilo večinoma že odpremljeno, da so skladišča prazna. —- Iz Vojvodine poročajo, da je zanimanje za hmelj znatno, da so se cene nekoliko popravile in da se morejo tudi za slabše vrste doseči primeroma ugodne cene. d Poslovni pregled vseh včlanjenih zadružnih sves bo izpeljala Giavna zadružna zveza v Belgradu. Revizija se bo pričela v kratkem. Ker pa Glavni zadružni zvezi primanjkuje izvežbanih in dobrih revizorjev, se zato, da se je sladkor pocenil. Mislimo, da je ta predlog na vsak način upoštevanja vreden in da se mu z nepristranskega stališča niti ne more oporekati. >Privredni preglede pa dodaja temu svojemu predlogu še dodatni in silno umesten predlog. Pravi namreč: Naša tobačna industrija in njena organizacija je res že starinska in ravno v tej industriji se zadnjih 20 let ni nič spremenilo. Vse, kar se je storilo, je samo to, da se prodajajo tobačni izdelki v bolj razkošnih zavitkih. Ce bi pa podrobneje pregledali delo naše državne uprave monopolov, bi mogli samo pri osebnih izdatkih najti tako velike prihranke, da bi že z njimi inogli znižati državno trošarino na sladkor za 30 odstotkov. Kaj bi 3tolkli iz tobačnega monopola zasebniki? Nudili bi kadilcem cenejšo in boljšo kajo, a zaslužili bi mnogo več, kakor pa dobiva danes država. In še sadilcev tobaka ne bi tako Vsekakor pa navedeni predlog dokazuje, da tudi znižanje državne trošarine na sladkor ni nobena nemožnost, samo če je tu prava volja. I Otroci božji Stotnik » Kafarnttumu jt bil dober veren mož. Pogan sicer, jm osebnost, ki vzbuja spoštovanje. Celo božji Uienik sam se je ludil njegovi veri, kakorine ni našel celo med Judi. Zato je zagrozil, da bodo otroci kraljestva potisnjeni ven v temo. Tudi mi smo otroci kraljestva. Pri sv. krstu smo sprejeli otroštvo božje. Ali pa smo otroci kraljestva božjega tudi po življenjuP Žal moramo priznati, da vera v našem narodu ni vet tako živa in motna, kot je bila nekdaj. Le poglejte motno, živo vero našik dedov in otetov. Koliko belih cerkvic so v tej veri zgradili po vseh gritih in holmih žirom naše prelepe domovine. To vero svojo so s orožjem v rokah branili pred brezbožnimi Turki, zanjo so krvaveli in te je bilo treba tudi junaško umirati. Dandanes marsikdo te vere naših otetov note vet poznati. Zasmehljivo o njej govori in se ne zaveda, da s tem tepta grob svojega oteta in skruni najsvetejšo dedštino svoje matere. Vrzimo prot zmote in laži, s katerimi trapijo naš veren narod svobodomiselni laži-narodnjaki, ki so poleg vere svojih otetov pravtako zatajili svoj lastni narod. Ostanimo zvesti sinovi in hiere tistih zvestih in vernih Slovencev, ki so v požrtvovalni ljubezni in pogumni živi veri gradili svetle, bele pomnike slovenske vere po hribih naše Slovenije, ki so nosili v srcih vero v božjega Odreše-nika in podobo Matere, tiste Device, ki še danes bedi nad našim narodom in prosi za njegovo sretno usodo. ^KmammmKKmmtmmmafip—p— se zato obrnila na včlanjene avšze, naj bi ji dale na razpolago svoje revizorje. Obenem je Glavna zadružna zveza sklenila, da bo priredila več tečajev, na katerih bo skušala vzgojiti revizorje, ki so za pravilno zadruž-niško poslovanje neobhodno potrebni. d Dalmatinsko vino. Od lani je vinogradnikom ostalo še precej vina, pa se je razlika izravnala, ker je bil lanski pridelek za dobro petino manjši od predlanskega. Pač pa je kakovoat novega vina odličnejša kakor predlanskega. Sprva so Dalmatinci sicer mislili, da bodo vino slabo prodajali, ker se ni oglasil noben kupec. Krive pa so bile visoke cene, kf so znašale povprečno po 5 din za liter. Ko so pa vinogradniki cene znižali, se je kujjčija takoj popravila. Sedaj prodajajo liter vina povprečno po 3—3.50 din. d Bralcem Domoljuba prav toplo priporočamo našo domačo tvrdko F. I. Goričar, Sv. Petra cesta 39 in 30, tam dobite vse vrste blaga za moSke ki ženske obleke in površnike, plašče, aimsko triko perilo, pletene jopice, rokavice, nogavice. Zimske rjuhe, odeje in koce. Velika izbira svilenih ta klotastih odej, platna za rjuhe, cvilha in razne posteljnine. Zima, morska trava, perje za blazine ter sploh vse potrebščine za nevestine bale. Na vsak večji nakup dobite lep nameček. Tvrdka je % vso doslednostjo zvesta svojemu geslu: »Majhen zaslužek, velik promet!« d Stalne kmetijske razstave b« prirejala Kmetijska zbornica donavske banovine v Novem Sadu. Prva bo živinorejska razstava meseca aprila. Izdajala bo tudi svoje strokovno glasilo, s katerim bo seznanjala vse kmetovalce o »volem delu. Končaso je sbornica skle V Znižajte trošarino na sladkor »Ua, da bo v vsakem vetjem naselju dobila svojega poročevalca, ki bo zbornico obveščal ® stanju poljedelskih posevkov, o Setvi ter « cenah. S tem bo zbornica imela stalen pregled stanja poljedelske proizvodnje. d Vse si upajo, ker sme — premehki. Nedopustne in naravnost zločinske žalitve verskih obredov si je privoščila neka družba razuzdancev, ki je popivala vso noč od one sobote na nedeljo ter v nedeljo skoraj ves dan v neki gostilni v Ribniškem selu pri Mariboru. Ljudje, ki so te žaljive prizore gledali, so se upravičeno zgražali. Kakor sli-iiino, so vzeli v roke preiskavo že orožniki v Košakih, ki so vse člane te družbe prijavili sodišču. Takšno obnašanje zasluži pač najstrožjo kazen! d Z dobičkom 68 niiiljonov din je zaključila jugoslovanska Poštna hranilnica lansko poslovno dobo. Število vlagateljev je naraslo za 54.000 na več kot 529.000 vlagateljev. d Pri zaprtju ali pri motnjah ? prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josc!« vode. d Nevarnost povodnji. De/, zadnjih dni In milo vreme je povzročilo, da se je sneg tako na nižjih planinah, še boij pa na poljih pričel taliti, zaradi česar so narasle vode v Sloveniji Izredno močno je narasla Sava, pa tudi njeni pritoki Sora, Ljubljanica, Kamniška Bistrica in druge reke. Najbolj opazno Je to pri Zalogu, kjer se izliva Ljubljanica v Savo. Močno narasla Sava že ovira dolok Ljubljanice, ki je prestopila bregove, največ pri vasi Slape in zalila tako zvaue >Sige». Cesta med Zalogom in Lazami je na nekaterih nižjih vijugah že polna vode, vendar pa je še možen promet. Ce bo voda še nadalje naraščala, je verjetno, da bo okolica Vevč v enem, dveh dnevih pod vodo. Enaka nevarnost je tudi na Barju, kjer je Ljubljanica, ozir. njeni pritoki, že zalila nekatere travnike. Tudi Posavje je zaradi neprestano naraščajoče Save ogroženo. d Znižano voznino 50% je odobrila Generalna direkcija dri. železnic v Belgradu vsem posetnikom spomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani. Da hi ustavili žalostno izumiranje za Nedavno je na seji francoske Akademije _ moralne in politične vede glavni tajnik te ustanove prebral poročilo, ki je presenetilo ne samo člane Akademije, marveč vse poslušalce in javnost, ko je iz listov izvedela zanj. Poročilo je povedalo, da je 95 letni Alzačan Schlumberger M., ki je pred kratkim umrl, volil v oporoki 17 milijonov frankov Akademiji z določilom, da mora Akademija to vsoto naložiti, iz obresti pa dajati vsako leto 10 nagrad tistim francoskim rodbinam, ki imajo največje število otrok. To plemenito dejanje, ki ga je Akademija počaslila s posebno poslanico, priča, kako se francoski rodoljubi zavedajo, da jo vprav rodbine s številnimi otroki nosilke francoske bodočnosti. Akademija razpolaga zdaj vsega skupaj s 170 milijoni frankov za nagrade številnim družinam. 100 milijonov frankov sta ji zapustila v ta namen zakonca Cognaco, ki sama nista imela otrok. To se je zgodilo natanko pred 18 leti. Iz obresti teh 100 milijonov raz- deli Akademija vsako leto 90 nagrad po Jfl tisoč frankov rodbinam, ki imajo živih naj. manj devet otrok, katerih oče in mati nista stara več kakor po 45 let. Dalje razdele i» Cognacove ustanove še 200 nagrad po 10.000 frankov, katere dobe rodbine z najmanj petimi živimi otroki in kjer starša nimata £« več kakor po 35 let. Cognac, ki je zapustil tako ogromno vsoto v tako plemenit namen, je začel kot majhen potujoč branjevec. Potem je postal prodajalec v raznih trgovinah, nato samostojen trgovec, nazadnje veletržec, ki je vse svoje življenje in imetje posvetil človekoljubnemu delu. Pred smrtjo pa je ves svoj imetek volil tistemu, kar je smatral za najlepše na svetu: fran-coski rodbini. Akademija ima zdaj za nagrade na razpolago okrog 130 milijonov frankov (180 mi-lijonov dinarjev), s katerimi pomaga francoskemu narodu, da bi se ustavilo njegovo žalostno izumiranje. iz DOMAČE politike p Izhoruo sta uspela te dni shoda JRZ na Ježici in na Vrhniki. Na Jezico sta prišla tudi nova poslanca Miloš Stare iu Rudolf Smersu. Poročilo o političnem položaju je podal minister dr. Krek. Na Vrhniki je imel minister dr. Krek razgovor s somišljeniki, nato pa je prisostvoval spevoigri »Pri treh mladenkah«. p Minister Snoj je poročal o političnem položaju na skupščini okrajne JRZ v Ljutomeru. Navzoči so navdušeno i znižali zaupanje voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu in obema slovenskima ministroma. p Kaznovano politično nasilje. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je zaradi poškodb, ki so jih med zadnjimi volitvami politični agitatorji ene stranke povzročili pristašem druge stranke, je bila sedaj občina Sisak, kjer se je tudi nekaj takega dogajalo, obsojena na povračilo 8000 din raznim oškodovanim osebam. Med njimi mora občina plačati tudi 2046 din Požar, ki ga gasi 50.000 Hudi Strašen požar v avstralski državi Viktorija se je spremenil v največjo nesrečo, kar |ih pomnijo. Navzlic nadčloveškim naporom ni bilo mogoče požara omejiti in se vedno bolj liri ter grozi, da bo storil milijardno škodo. Letala neprestano nadzorujejo požar nad pogoriščem in obveščajo oblasti, kaj je treba ukreniti, da se požar vsaj deloma zaustavi. Doslej gasi požar 50.000 delavcev, pa ga kljub temu ne morejo obvladati. Požar se je razširil že na področje, ki obsega 8 tisoč kv. milj. (Okrog 20.000 kv. km, to je več, kakor vsa Slovenija). Vse dela z nadčloveškimi napori, da pogasi požar, toda zaman. Oblasti so sporočile, da je že doslej bržkone našlo smrt v plamenih nad 200 oseb, ki niso mogle pravočasno pobegniti iz gorečega ozemlja. Številne ▼asi so v plamenih in tudi v njih je ostalo mnogo ljudi, ki se niso pravočasno rešili, ali pa so do zadnjega upali, da jim bo požar prlzanesel. Piloti poročajo, da ogromno drevje » pragozdovih Bori kakor slama in se ogenj fi' širi s strahotno brzino. Piloti so dobili nalog, da se morajo spustiti v bližini vseh onih vasi, ki so v nevarnosti in da morajo ljudstvu dati navodila, po kateri poti je še možna najhitrejša rešitev. Kadar pa gre le za manj ljudi, jih morajo piloti naložiti na svoja letala in odpeljati na varno. Ogromni dušeči stebri dima se širijo na vse strani in vročina se hitro dviga. Ogromni oblaki dima so zajeli tudi mesto Melbourne, ker 3e na 50 m daleč nič več ne vidi in ljudstvo komaj še diha. Se huje je, ker se širi po mestu strahotna vročina, ki je snoči dosegla 45 stopinj Celzija. V teku dneva je bila odrejena splošna mobilizacija vsega moškega delavstva, ker hoče oblast odločno izvesti borbo z ognjem. Vsa vozila so bila takoj začasno vzeta lastnikom in delavske množice bodo prepeljane na določene točke, kjer bodo skušale požar zaustaviti. Piloti neprestano zbirajo podatke in obveščajo oblast, v kateri smeri ie pomoč najbolj potrebna. trgovcu Mati Tomljenoviču za poškodovano desno oko ter za bolniške stroške. — Kakor pa je naslednjega dne poročal isti list, se ja v Sisku zgodil še hujša primer političnega nasilja, ki bo tudi zahteval velike denarne žrtve. Politični nasprotniki so napadli avtomobil bogatega si.saškega industrijalca Tesliča ter ga razbili. Škoda je. bila ocenjena na 20.000 diu, katere bi morala tudi šteti sisaška občina, ko bi storilci ne bili znani. Tako pa se je sedaj posrečlo izslediti krivce, ki bodo sedaj ne le zaprti, mavreč bodo Tesliču tudi morali povrniti škodo na avtomobilu. p Konfnoveljavna uradna ugotovitev števila poslanskih sedežev opozicije. Od kandidatov na listi dr. Mačka je bilo v vsem izvoljenih 67 poslancev, od katerih pripada bivši HSS 47, JNS 4 (med njimi Peter Živkovič), bivši zemljoradniški stranki 10 (med njimi dr. Čubrilovič, dr. T upanja n in in Joea Jova-novič), bivši demokratska stranki 3, bivši radikalni stranki skupine Aca Stanojeviča dve (dr. Lazar Markovič in Stamenko Stosič) in bivši SDS 1. — JRZ ima 306 poslancev. p Sneg je zametel dva vlaka. Na dan pravoslavnega božiča je začel padati na progi Stip—Veles v Južni Srbiji gost sneg, nakar je zaradi izredno hude burje nastopil silovit mraz. Veter je zametel vse ceste in proge ter onemogočil vsak promet. Tako sla dva osebna vlaka, vsak od druge smeri, prišla do bližine polja, tam pa zaradi snežnih žametov obtičala. K sreči je bila postaja blizu, da so potnike spravili v zakurjene prostore. Šele naslednjega dne so oba vlaka osvobodili snežnega oklepa in odpravili potnike na namembne postaje. Prav tako je sneg prekinil številne prometne zveze v Likiv Večjidel se je moral ustaviti avtobusni promet. p Slabo poučeni, V zagrebški »Hrvatski Straži« se je oglasil nekdo, ki je z ozirom na dopis nekepa Belokranjca v nedeljskem »Slovencu« nastopil zoper to, da bi se krajevna imena v Beli Krajini »slovenizirala«. Takole pravi: »V stvari gre članek za tem, da bi »slovenlziral« krajevna imena v Beli Krajini, ker so Curile tudi na Hrvatskem, pri Du- dolenjaka, štajerska in sploh vseh vrst, kupite CENTRALNI VINARNI V LIUHllaiiL on brovniku celo dvakrat, tudi Križevcl (ne pa Krževci) so na Hrvatskem.« — Spoštovanim hrvatskim časnikarskim tovarišem moramo i povedati, da omenjeni dopis v »Slovencu« nikakor ni imel namena slovenizirati nekaj, kar je že slovensko, marveč je hotel le na-glasiti, da je krajevna imena treba pisati tako, kakor jih slovensko ljudstvo izgovarja. 0 slovenizaciji Bele Krajine pa že zaradi tega ne more biti govora, ker je Bela Krajina slovenska. Kdor tega ne verjame, naj povpraša zadnjega beiokrajinskega pastirja, pa mu bo povedal, kako in kai je s to rečjol p Ciano pride v Belgrad. Italijanski zunanji minister Ciano pride, kot se glasi uradno poročilo, v kratkem v,Jugoslavijo. Udeležil se bo lova, na katerega ga je povabil ministrski predsednik dr. Stojadiuovič. Gotovo bo tudi razgovor o vprašanjih, ki se tičejo prijateljskega dogovora med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1987. d Bralcem > Domoljuba« priporočamo našo domačo trgovino F. I. Goričar, Sv. Petra c. 29 ter opozarjamo na njen današnji oglas! še danes pišite dopisnico na upravo Vigredi, Masarvkova c. 12, da Vam pošljejo januarsko številko ženskega lista Vigred. Letna naročnina samo 25 dinarjev. Boj: za ,tOflmss t\ Na Češkem se zdaj vodi težek boj za ohranitev katoliškega telovadnega društva Orla, kajti tudi na Češkem se je pojavila misel, da se Sokol podržavi kot edina v državi dovoljena telovadna organizacija, vsem drugim pa so prepove udejstvovanje. Tako stoji zdaj Češka pred vprašanjem, ki smo ga v Jugoslaviji že pred leti rešili, o katerem pa ne moremo biti mnenja, da je rešitev posrečena. Tako je '■daj, ko se odločuje o obstoju češkega Orla, ta organizacija izdala posebno spomenico, v kateri opisuje 30 letno svoje delovanje za vzgojo mladine in ljubezen do naroda, in to na svetovaclavski misli, ki jo je tudi predsednik druge republike proglasil kot temeljno vodilo nove vlade. Orel pa ni to načelo samo poudarjal, temveč jo tudi praktično izvajal. Ni pa bil nikdar proti sodelovanju z drugimi narodnimi činitelji, in torej proti narodni skupnosti, temveč jo je podpiral povsod, 6e-prav ga je to veljalo veliko žrtev. Uničenje Orla pa bi to enotnost resnično uničila. Orel J® bil ustanovljen še v Avstriji, ko je bilo lake enotnosti še bolj treba, pa je ni razdiral, temveč ojačeval narodno odpornost. Orlovstvo J« postalo prav zaradi tega, ker je prepričano, da jo 9odelovanje z ostalimi edinkami naroda mogoče le pri svobodi veroizpovedanja in vzgoje. Ce je mogoče sodelovanje na politič-nem Polju, je to mogoče samo zato, ker se tam spajajo gospodarski in politični interesi, ™ Pa se nasilno ne dajo združiti kulturno In versko nasprotujoči si činitelji. Katoliška rnla-°ma. J0 mislila, da bo vsaj v bodoče rešena orskega pritiska, ter se bo vsa mogla predati pozitivni vzgoji v katoliškem duhu, ki moro NESREČE ...... .......................,, , n Velik vlom. Neznana vlomilec jo vlomil v stanovanje upokojenega rudarskega paznika A. K okolja v Petrovčah pri Celju in odneeel iz stanovanja dve hranilni knjižici celjske podružnice Hranilnice dravske banovine v vrednosti 26.000 din. Iz omare je odnesel 5000 din gotovine, srebrno moško uro, zlato žensko pestnlco, zlato žousko ovratno verižico z obeskom Matere božje, dva zlata poročna prstana, štiri arebrne prstane, dve zlati igli, dve zlati zaponki, zlato moško verižico in denarnico, v kateri je bilo precej starega avstrijskega denarja. Vsa ta zlatnina in srebrni na je bila vredna nad 12.000 diin. Vlomilec je tako oškodoval upokojenega rudarskega paznika za približno 48.000 din. n Vlak jc iztiril. Te dni ob 1.30 ponoči se je iztiril med postajama Rimske toplice in Laško pri km 513 mednarodni brzovlak Trst—Dunaj. Zlomila se je os zadnjega voza, v katerem je parni kotel za ogrevanje železniških vozov, v katerem se pa razen kurjača ni nahajal noben potnik. K sreči ni bilo človeških žrtev, tudi ranjen ni bil nihče. Brzovlak ni takoj ustavil, ker nezgode na zadnjem vozu strojevodja ni takoj opazil. Več škode na progi je na kretnicah in žici. Brzovlak je zaradi tega imel 40 minut zamude. Potniki niso v začetku skoraj niti opazili, kaj se je zgodilo, le ko je vlak delj časa stal, 90 Izstopili. Zaradi lega je bil tistega dne dopoldne nekaj ur med postajama Laško in Ribiške toplice le enotirni promet, popoldne pa sta bila že oba tira uporabna in prosta. novi češki državi narod rešitL To bi bilo v korist nravne bodočnosti naroda. Zato zahteva češki Orel, da se ne izviši podržavljen je samo ene organizacije, temveč naj se zagotovi samostojnost Orla ter bo tako katoliška mladina največja opora vlade v novi graditvi države. Tako govori spomenica. Da pa je stvar resna, priča tudi lo, de, je praški kardinal ln primas češki dr. Kašpar takoj osebno posredoval pri ministru dr. Klumparu, pri predsedniku vlade dr. Beranu, toda pri tem — ker ni v Pragi — s posredovanjem škofa dr. Eltschnera, ter pri predsedniku republike dr. Hachi, kjer je poudarjal potrebo Orla za nravni in narodni preporod države, obenem pa tudi njega svetovaclavsko misel, ki je temelj nove države. »Katoličani se še vse preveč spominjajo, da so prav voditelji Sokola bili veri in cerkvi sovražni ter bi z tako združitvijo v Sokolu bila nemogoča vzgoja mladine v takem duhu, kakor ga izpoveduje Orel«. — František Poul, vodja Orla z Mo-ravskega, pa se je oglasil pri kardinalu dr. Kašparju, kateremu je v imenu Morava-nov prosil za pomoč ter predložil nebroj telegramov in pisem, ki so jih posamezna orlovska društva pisala centrali in v katerih prosijo, naj se vsi zavzamejo za Orla in njegovo samostojnost. Kako se bo ta boj, ki tudi nas zanima, razvil, bomo še poročali. Želeli bi pa, da bi novi češki državniki imeli pred očmi velik pomen orlovske organizacije, pa tudi neuspel« poizkuse z monopoliziranjem ene same organizacije tam, kjer gre za duha, ki terja zase vso svobodo. vendar to merodajn« lamo dejstva. tn dejstvo ja, do rti A t p i t i n a btaa »B a y • r«-javega križa. A S F S R 1 N TABlETe S2609 «ilA tna. NOVI GROBOVI n A, kadar mrtvim klenka, takrat je pasem grenka. V Domžalah je nenadoma umri ravnatelj Ivan Zorman. — V Mošnjah bo pokopali 92 letno Marijo Mlekuž, teto g. župnika Cerkovnika. — V Celju je odšel v vo&iost 73-letni Jakob Petek. — V Ormožu je zapustil solzno dolino posestnik Jože Kuharič. — V, Kranju so dejali v grob Marijo Rebolj roj. Ko-kalj. — V Mariboru je odšel h Ooepodu po večno plačilo upok. župnik Anton Mojzišek, — V Osjeku je odšla k Bogu seatra Sebasti* jaaa Cecilija Olup. — V Vrhnjah pri Radovu ljici je na veke zatisnila oči Marija Avsenek roj. Potočnik. — V Kamniku »o spremili k večnemu počitku 64 letno znano tarieiinjo Marijo Ahčinovo. — Na Remšniku je zapel mrtvaški zvon Jožefu Zolešniku. — Pil Siv. A11* tonu na Pohorju je odšel po večno plačilo ta-mošnji župnik g. Matija Krevh. — V Dolu prt Ljubljani je umrla žena župana Alojza ja M o* der. — Na Kolovcu pri Radomljah je zaspala v Gospodu posestnica Josapina Star«. — N« Jesenicah so spremili na zadnji poti Pavlo Ažman roj. Iskra. —• V Leadville Colo v Ameriki je sapustiJ ta svet Jože Gruden Is Mal« vasi pri Grosupljem. — V Vami pri Briksen« na Tirolskem so pokopali o. kapudaa VoaoM slava Abrama roj. v Slavini pni Postojni. —« Na B0J1. Beli je na veke zatisnil očn poaeetniK Janez Pogačar. — V Ponikvi ob juž. železnici je umrl organist Peter Hlastec. — Od Rodet* v Kamniku so spremili na pokopališče v Žalah zasebnioo Pepoo Svetic. — Na Visokem pri Šenčurju je na veke zatisnil oči vrvaraki mojster Franc Sekne. Naj v miru polivajo! Skrbite za ptičke Petdesetletni »Domoljubov« naročnik nam j» poslal dopis, v katerem se zavzema u ubog« ptičke in pravi takole: Ker je vse a snegom u* medeno in pritiska huda zima, so t gozdov, trav« nlkov in njiv priletele do naših hiš uboge ptičk«, ki a svojim čivkanjem milo prosijo, da bi jim rešili vsaj žvljenje. Usmilimo ae jih ln dajmo okrog hiš po vrtovih na suhe deske kruhovtŠ drobtin, žita, da jim tako rešimo življenje. Saf bodo ptičke nam tako hvaležne, ko nas bodo »po mladi razveseljevale a petjem. Na vrtovih bodo na« pravile gnezda in očistile drevje škodljivih mrS«w sov. Ali ne bomo imeli od tega veliko koristi. 7» RAZGLED PO SVETU ITALIJA s Kaj je BOTCga pri aa;ifc brani. V Gorici je umri 97 le:ni Josip Brumat. -- Burja je v Tistu Metlikovca Lojzeta vrgla s kolesa tako. da je z glavo batnil ot ud in se nevarno poškodoval. Ugotovili so. da mu je lobanja počila m ne verjamejo v ozdravljenje. — Senik, last Jožefa Kodelja. je pogorel v Grgarju. —■ V Ilirski Bistrici je zgorela hiša trgovca Jožefa Bricika. -- Na Bukovem pri Cerknem sta pogoreli stanovanjska hiša in gospodarsko posk>pje Antona Špika. — V rudniku živega srebra v Idriji je zaašala Seia 1934 proizvodnja živega srebra 441.000 kg. Naslednjega leta je že poskočila na 972.000, L 1936 pa že celo na 1,437.000 kg. Skok proizvodnje je bil v 1. 1937 še večji, kajti rudnik je dal že 2306-000 kg živega srebra. Idrijsko živo srebro je v svetovni proizvodnji stopiio popolnoma v ospredje. Napredek dolguje idrijski rudnik zmedam v Španiji, kjer so bogata rudniki živega srebra sredi bojnih poljan s V Rim sta prišla te dni angleški ministrski predsednik Chamberlain in njegov zunanji minister Halifax. Peljala sta se preko Pariza, kjer sta imela kratek sestanek z vodilnimi francoskimi državniki. V Rimu so jih z navdušenjem sprejeli. Bilo je mnogo napiiiiic na italijanskega kralja in cesarja Abefcinije. Razgovori, ki so se vršili med vodilnimi državniki obeh narodov, se tičejo predvsem angleško-italijanskih odnosov. — Mnogo ae govori, da predstavlja rimski sestanek seveda novo postajo na poti do stalnega miru ter neke vrste Monakovo. Vlogo Ce&ko-Skrra.ske naj bi — tako poročajo listi — to pot prevzela Španija. ČEŠKOSLOVAŠKA s Slovaška mora pokazati, da se lahko sama opravlja. Predsednik slovaške vlade Tiso je sprejet zastopnike časopisja ter pri tej priliki poudaril, zgodovinski pomen prihodnjega sestanka slovaške narodne skupščine. Tiso je izjavil, da slovaška vlada posve- ča svojo največjo pozornost temu, da slovaška siupžčina i *\i»jim delom pokaže vsemu svetu, ds je Slovaška sposobna sama sebe upravljati. Med drugim je Tiso napovedal. 1 da se bo sestal odbor strokovnjakov pri slovaški poslanski zbornici. Polovico članov te-! ga odbora bodo volili, polovico pa bo imenovanih iz vrst strokovnjakov. Najvažnejša vloga slovaške narodne skupščine bo v tem trenutku, da da Slovaški ustavo. Tiso je tudi izjavil, da bo skupščina v najkrajšem času proučila vprašanje šol, agrarne reforme in judovsko vprašanje. — Na Tešinskem so poljski uradi razpisali nov popis prebivalstva 2. nov. 1938. Oni ponedeljek je bilo o tem štetju objavljeno uradno poročilo, ki je prineslo naslednje izide: k poljski narodnosti se je priglasilo 92.fU8 oseb, k češki narodnosti pa 97.245 prebivalcev. Nemcev je 6591. 1300 pa je »splošne narodnosti«, kar je posebna poljska iznajdba. V seznamu niso všteti Židje. K temu številu po uradnem poljskem štetju navajajo zdaj češki listi še dejstvo, da je bilo čez 20.000 Cehov izgnanih iz teh krajev ter je tudi v Nemčijo zbežalo nekaj tisoč Nemcev, Tako govori najnovejša poljska statistika. AMERIKA -___ s Za 20 milijard letal. Ameriški parlament je sprejel Rooseveltov predlog, da se njegovi vladi dovoli kredit pol miiljaMe dolarjev (25 milijard din) za nabavo orožja. Denar bo večidel porabljen za nabavo vojnih letal. Obveščeni ljudje pravijo, da bodo Ze-dinjeue države Severne Amerike v dveh letih razpolagale z 9000 novimi bojnimi letali. Ameriško vojno brodovje pa bo imelo samo 5000 bojnih letal, tako da bo znašalo skupno število bojnih letal 14.000. ŠPANIJA s »Modra« izjava poveljnika španske komunistične armade. Vrhovni poveljnik rdeče vojske v Španiji general Miaja je dal angleškim listom izjavo, v kateri pravi, da je vod- Nacionalisti pred Barcelono Španska vojna je stopila zaradi nezadržnega prodiranja Francovih čet v zadnje obdobje. Ono soboto zvečer so nacionalistične čete zasedle mesti Reus in Valls, ki sta zadnji postaji pred Taragono. Sledečo nedeljo ob 1230 so nacionalistične predstraže prodrle do Taragone in jo začele zasedati. Rdeči so se umaknili lz mesta brez boja in »o ga nacionalisti dobili v roke po nekaj malenkostnih praskah. Mesto je bilo v obupnem artanju, pobio nesnage, ni pa preveč razrušeno. V mestu je bilo ob prihodu Francove vojske kakih 10.000 prebivalcev, ki so nacionaliste navdušeno sprejeli. Francove čete »o po zavzetju Taragone takoj prodirale ob obali dalje proti Barceloni in so bile v ponedeljek zjutraj ob reki Gaya, kjer so se utrdile. Prednje straže Francove armade bo oddaljene 45 km od Barcelone, 8« Skupno so nacionalisti v enem dnevu osvojili na katalonskem bojišču 60 krajev, ujeli 5000 rdečih vojakov in zaplenili ogromno vojnega materiala. Po vsej nacionalistični Španija so zavzetje Taragone, druge največje in naravno najbolj utrjene katalonske luke, slavili z navdušenimi manifestacijami. Računajo, da je padec Barcelone neizbežen, ker se je prebivalstva v prestolnici polotil silen strah in vlada v Barceloni velika zmeda. Po zadnjih osvojitvah ima Franc© 1570 kilometrov španske obale, barcelonska vlada pa kakih 750 km. Ozemlje, ki je v Francovih rokah, tvori skoraj tri četrtine celotnega španskega ozemlja. Nacionalisti so vzeli rdečim ogromne količine raznega orožja in stre-liva in ujeli do 40.000 komunistov. V vsako hišo »Domoijuba! Jugoslavija dobi v Trstu svobodno toho? Na dobro obveščenih mestih govorijo, da bo italijanska vlada v kratkem stavila Jugoslaviji predlog, naj se v tržaškem pristanišču določi mesto, kjer bo Jugoslavija imela svobodno luko na podoben način, kot jo ima v Solunu. Italijanska vlada je baje pripravljena, da svoji sosedi nudi takšno ugodnost, ki bi v precejšnji meri okrepila gospodarske zveze med obema državama. Na istih mestih so izrazili tudi prepričanje, da bo mogoče že v bližnji bodočnosti vzeti v pretres vprašanje zgraditve omrežja avtomobilskih cest v Jugoslaviji, ki bi se priključilo na italijansko omrežje, tako da bi od Trsta čez Ljubljano do Maribora peljala avtomobilska cesta za težke tovore. Italijanski gospodarski kroiri bi ta načrt podprli. Z merodajne strani ta vest, ki že nekaj časa kroži po Rimu. še ni potrjena, a tudi zanikana ni bila. Pričakujejo, da bo nastopila jasnost v najkrajšem času. stvo rdeče vojske nalašč pustilo napredovati Francove čete v Kataloniji, da pa je svoje neuspehe na lem bojišču nadonn^tilo z uspehi v Estremaduri. Spričo dejstva, da je Fran-cova vojska tik pred Bareelono. ta izjava ni posebno modra. NEMČIJA b Iz našega Kerotana. Pretekli teden je minilo 660 let, kar je bil Celovec imenovan za mesto. Prej je bil Celovec pretežno slovenski trg. — V Bilčovsi je umrl 92 letni zaveden slovenski in katoliški mož Krajger. — Občini Gornja vesca in uikovs Poeta združeni v novo občino Bilčovs. — Vas Novo selo pa se od bilčovske občine odtrga in prikljuri občini Kotmara ves. Za župana bilčovske občine bo imenovan Franc Spitzer, kar prebivalstvo toplo pozdravlja. — V Gornji vesei ro pokopali dve izvrstni slovenski materi Vali ovo in Strajnikovo mamo. — V župniji Bistrica ob Rožu je priglasilo izstop iz katoliške cerkve 29 faranov. Ta številka je močno presunila vso slovensko javnost. — V Galiciji so letos pri polnočnici prvikrat zapeli božične pesmi v — nemškem jeziku. DROBNE NOVICE 25 kitajskih generalov odločno lahteva nadaljevanje vojne z Japonsko. Voditelji češke komunistične stranke: Krašna, Smeral in Gottwald so pobegnili v Sovjetsko Rusijo. Nova ležišča nafte in bakra so odkrili v Rusiji med Dnjeprom in Donom. Slina Trofina vlada v avstralski zve?.ni državi Viktoriji. 250.000 Slovakov, ki so danes pod Madžari, namerava ustanoviti stranko po Hlin- j kovih načelih. V Ameriki biva 8 milijonov Nemcev, 6 mil. Italijanov, 2 in pol milij. Rusov, i milijon Jugoslovanov, nad 1. milijon Čehoslova-kov Itd. Nov volivni red, s proporcionalno osnovo, bo predložila francoska vlada parlamentu. Za 30 milij. dolarjev orožja je kupila lani Anglija v Ameriki. Zahteve Kmetijske zbornice t. Ravnateljstva državnih učiteljskih šol se naprošajo, da se pri sprejemu kandidatov v učiteljske šole daje prednost sinovom in hčeram kmečkih staršev, ker morejo navadno le ti vršiti na deželi tisto poslanstvo, kt je že po naravi združeno 7. njih poklicem in ki ga predvidevajo zanje tudi obstoječi zakoni. •>. Prosvetno ministrstvo se nujno naproša: a) da takoj pristopi k pripravam za nov IjudskoSolski zakon, ker je sedanji nevzdržen. Zahtevamo popolno demokratizacijo vsega nižjega Šolstva, zlasti jia še ljudskega, v tem smislu, da bodo pri organizaciji nastavljanja učiteljstva in pri sestavi podrobnih učnih načrtov soodločevala tudi nižja samoupravna telesa, to so občine in okrajne samouprave, ki jih je vzpostaviti. Ker zadeva ljudska šola v življenje najširših ljudskih množic, zahtevamo, da se pritegne k delu za nov IjudskoSolski zakon tudi Kmetijska zbornica. h) Organizacija nižjega šolstva naj se preuredi tako. da ostane sedanja štiriletna osnovna šola nespremenjena, višja ljudska šola in meščanska šola. kateri naj se spremeni tudi sedanje neprimerno ime, naj se pa po svojem ustroju tako zbližata, da bo pri višje organiziranih ljudskih šolali mogoč prestop iz posameznega razreda višje ljudske šole v odgovarjajoči razred meščanske šole. c) Pa čimprej dopolni učni načrt za učiteljske šole v tem smislu, da potroji število ur, predvidenih za pouk kmetijstva na moških učiteljskih Šolah in da uvede ta |h>uk tudi v ženske učiteljsko šole, ker ima pri dosedanji ureditve tega (muka moško učiteljstvo sploh, zlasti pa še ono, ki prihaja iz nekmečkih družin, mnogo premajhno znanje za količkaj uspešen kmetijski pouk v ljudskih šoiah, ki ga v znatni meri predvideva zakon o ljudskih šolali in učni načrt, a žensko učno osebje pa sploh nobenega, zaradi česar zlasti na nižjo organiziranih šolah, kjer večkrat sploh ni moškega učiteljstva, ta pouk skoraj odpade. Pouk teh predmetov na »učileljskih šolah mora biti se-veda v rokah kmetijskih strokovnjakov, oziroma višjih gospodinjskih učiteljic. d) Da čimprej zamenja sedanje učne načrte za osnovne in višje ljudske šole. ker so v vsakem pogledu nevzdržni in jih nadomesti le s splošnimi smernicami glede vsebine pouka. Banske uprave naj bi potem izdale okvirne učne načrte, podrobni' pa posamezni okraji, ker je mogoče le na ta način ljudsko šolo čimbolj približati živim razmeram in potrebam ljudstva. Sestava podrobnih učnih načrtov za kmetijski (gospodinjski) pouk naj hi se vsekakor izvršila sporazumno s Kmetijskimi zbornicami. c) Da ukine sedaj veljavno uredbo o vzdrževanju ljudskih šol iz leta 1936 ter jo spremeni v tem smislu, da ostanejo na hanovinskem proračunu samo stroški za veroučitelje, dočim naj se Vtufcnska za leto 1939 raiiko Opozarjamo na knjižne nagrade primerno darilo za vsako našo hišo, so še dobi v vseh trgovinah in knjigarnah. ki jib je mogoče dobiti z nakupom tega ljudskega koledarja. ostalo prenese nazaj na proračune krajevnih šolskih odborov, a brez prispevkov za kurjavo in stanarino učiteljem, ki naj se ukinejo, zato naj pa država primerno zviša učiteljske plače. f) Da izvede čimprej popolno reformo meščanskih šol z upoštevanjem potreb kmečkega ljudstva, ker ima od teh šol kmet le prav neznatne koristi. 3. Kmetijsko ministrstvo se naproša: a) da čimprej izvede ustanovitev vsaj ene kmetijske srednje šole za Slovenijo; b) da okrajne kmetijske referente čimprej osvobodi pisarniškega dela in poskrbi za zadostne kredite, da bodo ti ros vršili posle, ki jim jih odreja zakon o pospeševanju kmetijstva. 4. Kraljevska banska uprava se naproša: a) Da se pri zidavi šolskih poslopij, otvarja-nju novih razredov in nastavljanju učnih moči, oziroma na potrebe in koristi doslej zapostavljenih revnih odročnih kmečkih občin, kjer so šolske stavbe pogosto popolnoma nezadostne, razredi prenapolnjeni in učna mesta nezasedena, zaradi česar pouk tu izredno trpi. Banovinski fond za zidavo novih šolskih poslopij, iz katerega dobivajo petem občine brezobrestna posojila, naj se čim najvišje dotira. b) Da strogo poskrbi za izvajanje zakonskih določil glede kmetijskega pouka na ljudskih šolah, ker so ta sedaj deloma sploh ne vrši, deloma pa v popolnoma nezadostni meri. Enako naj poskrbi, da bori o tudi šol. vrtovi služili res učnim svrham. c) Da na osnovi uredbe o organizaciji prosvetnega ministrstva čim prej prenese na okrajna nafelstva nekatere posle, zlasti oproščanje tistih kmečkih otrok, ki so uspešno končali osnovno šolo, dopolnili 14. leto starosti in za katere je podana zadostna socialna potreba, od nadaljnjega rednega obiska ljudske šole. d) Da strogo izvaja tozadevne odtoke prosvetnega ministrstva in ne dovoljuje, da bi učiteljstvo stanovalo izven službenega kraja ter tako j ZDRHUJE s pomočjo zdravilnih rastlin z uporabo »H E K -S A N ČAJ A«, mešanico posebnih zdravilnih rastlin po receptu dr. R, VV. Pearsona, glavnega zdravnika v Bengnliji (angleška Indija). Dolgoletna <-kušnja je pokazala vrednost »HERSAN ČAJA« in sicer z nedvomnim uspehom pri boleznih: poapnenja žil, boleznih krvnega obtoka, ženskih boleznih, bolečinah menstruacije (mesečno perilo), migreni, revmatizmu, ledvičnih boleznih, boleznih jeter, želodčnih motnjah, zastrupljenju, zaprtju, protinu, črevesnih boleznih, hemoroidih, splošnem in prehitrem de-beljenju in proti zgagi. — »HERSAN CAJc se dobi v vseh lekarnah. neg. 8. it. 13834-33. zanemarjalo na eni strani šolo, na drugi strani pa tudi zakonite dolžnosti izven šole. e) Da kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole sporazumno s Kmetijsko zbornico sodobno reformira, jih podredi rednemu nadzorovanju okr. šolskih nadzornikov in postopno uvede po vseh kmečkih občinah. S posebnimi tečaji na kmetijskih in gospodinjskih šolah naj poskrbi za strokovno izobrazbo potrebnega učnega osebja, poučujejo naj pa na teh šolah, zlasti v prehodni dobi, tudi učitelji brez teh tečajev, a ki se s svojim delom izkažejo, da so za to sposobni. Pri zidavi novih šol naj se povsod predvidi tudi prostor -.a tak pouk. Naš končni cilj je, da se uvede ta pouk obvezen za vso kmečko mladino od 14. do 16. leta v zimskem času vsaj po eno popoldne tedensko. f) Da nadaljuje z začetim ustanavljanjem nižjih kmetijskih šol, a da poskrbi, da bo tudi njih ustroj res sodoben in da bo odgovarjal živim potrebam kmetijstva v njih okolišu. 5. Vat gg. svetniki, ki so narodni poslanci ali člani banovinskega sveta, se naprošajo in pozivajo, da «e v svojih korporacijah zavzamejo za uresničenje gornjih zahtev. Učite se jezikov Pod pravkar navedenim naslovom čitamo v »Trgovskem listu« tudi sledeče: Stara rcsnica pa je, da se mlad človek nauči tuje jezike igraje, star človek pa le s težavo. Zato je tako važno, da se človek že v mladosti uči tuje jezike, ker kasneje morda tudi ne bo imel prilike za to. Najslabše se pripravlja za trgovski poklic tisti, ki se ne uči nobenega tujega jezika. Praktično življenje mu to tudi hitro dokaže. Trg. pomočnik, ki zna samo en jezik, ni nikdar tako plačan kot trgovski pomočnik, ki zna dva ali več jezikov. Kdor noče ostati vedno zadaj, kdor noče biti vedno najslabše plačan, ta se mora učiti tuje jezike. Za Slovence je predvsem važno, da zna vsak nemščino. Gospodarski vpliv Nemčije je tako močan, da prav nobenemu Slovencu ne more biti v škodo, če zna nemščino. Zlasti pa je pogoj za vse boljše službe, za vsa boljša zastopstva znanje nemščine,. Tako pravijo praktične izkušnje in slabo se pripravlja za bodočnost, kdor teh izkušenj ne upošteva. Prav tako je za Slovence važno znanje italijanščine. Naši poslovni stiki z Italijo so bili od nekdaj živahm in morejo zopet postati. Dobiček od tega bo imel le tisti, ki zna italijanščino. Ne na zadnje pa je potrebno za naše ljudi, da v resnici obvladajo srborhvaščino. Na jugu je polno dobrih mest, a le za tiste, ki znajo srbohrvaščino. Nič. ni boli mučno ko tista me- šanica, ki jo govore navadno Slovenci, Vsak jezik je treba res znati in tudi — srbohrvaščino. Res je, da je mnogo, če se zahteva od slovenskega človeka, da poleg materinega jezika obvlada še tri druge. Pa nič ne pomaga! V naših krajih, kjer se vsi ti jeziki križajo, je znanje teh jezikov koristno in olajšuje trgovske posle. Bilo je pa tudi od nekdaj tako, da so naši ljudje znali več jezikov ko pa pripadniki drugih narodov. To znanje je omogočilo Slovencem, da so bili v borbi kos tudi močnejšim nasprotnikom. Zakaj bi sedaj znali manj in zapravili to svojo stoletja staro prednost? Ni ie slepo naključje, da smo se v trgovini Slovenci najprej gospodarsko osamosvojili. Tu ima znanje jezikov posebno vlogo in Slovenci smo zmagali, ker smo znali jezike. Čeprav pa so tuji jeziki sitno potrebni, niso več ko materinščina. Tujih jezikov se je treba učiti, da človek njih znanje izkoristi, ne pa da jiip hlapčuje. Pri vsem spoštovajnu do tujih jezikov nihče en sme zanemariti lastnega jezika. V tujih jezikih delamo kupčije, v last-njm pa živimo. Drugi jeziki so nam potrebni, naš lastni pa nam je potreben in vrhu tega še drag. Osnova vsega znanja tujih jezikov mora biti za naše ljudi — znanje slovenščine. Učite se tujih jezikov, ne pozabite pa, da je znanje materinega jezika podlaga vsega! Materinščini nrva čast' Ta pa ima dobre iivte. Dva brala takole telovadita oa roba hiše. ki je 30 m risoka — nered« < LinhljaBi. marveč v lebne MltioHt jim delata tt» * ' ""»J*** k' fantreiile velik jeklen moki pri Sinijatui. .lapanri b« morali narediti t» ultii most, da morejo pretaiali fete in iivei. v vsak® hišo »Domoljuba! Caftaa garda, k i * * Kar Ae«jarku s« priredili marjo ra»sl»to. Mika »»m k ase muco, ki je ditbil* prvo oa^rado kol oajlepsta mafka cele Amerike. Marta ima dolg« •ilakn in hnkrrnarjave nH, KSi^-sts-ss " r 'Stt t *e' - marsikaterega bridki spomioi! mlada lev -""" -SS.H H.» videti dobre volj®« V fit, IIju je v nedeljo zvečer umri duhovni svetnik in inpnik g. Edvard Vrafko. ki se je pred vojno in župnik g. Kvald Vračko, ki sc je pred vojno ustrašennsti je dobil priimek »še.ntiljski lev«. Dne 7. januarja je poteklo 100 let, ko je bila »vfctn »porofona neverjetna vest, da se je Fran-t«i Daragnorri posrečil« delati slike brez rim-■ja, t« s« pravi, da se j« posrečilo iiutniti !<"!v: Z veza knt. kmečkih dekle«, Ljubljana, Ma*a-kova 12. Celotna oskrbnina znaša 130 din. Vse lelcženko naj pridejo v zavod 18. februarja do ih zvečer. - Odbor. Duhovne vaje z« tuli in ta »že. V D0 " postrežbo. Prigla«4tj m je I * .'""i "a zgornji naslov, ker prepozno pri-aSeni ne dobe več prostora. Vei udeleženci naj "lerejo v Domu na prvi zgoraj omenjeni dan e«er do 6. — Vodstvo Doou duhovnih vaj. *kofja I/oka. PoHroiaiea Slovenskega čebe-rskega društva v Skofji Loki bo imela svoj občni »or m predavanje v nedeljo 22. januarja ob 9 opoldne v mestni posvetovalnici. Predavanje bo ■el o čebelnih boleznih g. dr. Leo Kocjan, živi-»zoravnik v Bkofji Loki. K temu strokovnemu pre-vanju so vabljeni vsi čebelarji Škofjeloškega K obilni udeležbi vabi odbor. 'nižajte davek na kolesa (lz ljubljanske okolice.) Posebno v živo je prizadet naš »met in delite 8 ffVstmm davkom, posebno z davkom na •.a. Odločno previsoko so obdavčena kolesa, "« kolesa niso kakšen luksus, kakor n. pr. ra*-av'o'nobili, ki delajo a svojimi divjimi vož-, " na.|večjo škodo našim cestam. Lastniki ko-t n„S° r'aivfe? delavci, katerim služi kolo ' MjeenejSe prevozno sredstvo za vsakdanjo roii V.0, p°Ieg tega bo letos obdavčeni tudi rati « »i davkom bo naš mali človek moral irah , milijone, kar pa je v sedanjih raz-t«V , ,e,Bvno Pozivamo merodajne oblasti, aavko ukinejo, aH vsaj zelo znižajo. Občni zber Kmetske posojilnice ljubljansko okolico v Ljubljani Dna 4. t m. ae je tv*0 55. re«ku občni sbor tega zavoda, h postavnega poročila za leti 1936 ta 1937 poMuanamo sledeče podatka: Denarni promet je znašal v letu 1936. 826 milij. dm na starem in 15 milij. din na novem računu, leta 1937. pa 753 milijonov din na atarem «i 30 milijonov din na novem računu. — Članov je bilo kouec leta 1937. 6.576. Objasnjuje razloge, iz katerih zavod v času zaščite še ni mogel pričeti z delnim spioinim »plačevanjem vlog. Po Uredbi o zaMrti denarnih zavodov in njih upnikov je moral zavod predvsem poravnati nezaščitene obveze. Tekom leta I93a ao bile i*te do malega ie plačane, zato je pristopil k delni razvezavi vlog. Za naprej bo mogel zavod v veliko hitrejšem tempu ugodili potrebam vlagateljem, Ugodne posledice delnega odtajanja vlog se kažejo v dejstvu, da je ogromna večina vlagateljev zaupala razvezane vloge kot nove naložbe zavodu. Vlog je bilo konec leta 1937 135 milijonov din. Izčrpno poročilo uprave in nadzorstva je občni zbor po kratki debati odobril ter vzel izvajanja revizijskega poročila na »nanje. Na dnevnem redu je bila tudi apreinemba pravil, ki je bila potrebna zaradi prilagoditve novemu zadružnemu zakonu. V novih pravilih je število odbornikov proti dosedanjemu nekoliko povečano. Nato so bile volitve in ao bili dosedanji odborniki v celoti zopet izvoljeni, izpopolnil pa ae jc odbor še z uglednimi člani iz vrat večjih vlagateljev. Izvoljeni ao bili sledeči gg.: v upravni odbor: femeef Hieng, veletrgovec in španski konzul v Ljubljani; mr. ph. Slavko Hočevar, lekarnar v Ljubljani; Franjo Hrehorič, veletrgovec v Ljubljani; Franjo Juvan, posestnik in župan v Sred. Gameljnih; inž. Tomo Knez, veletrgovec in danski konzul v Ljubljani; Ivan Rut, veleposestnik v Grocupljem: inž. Dušan Scmec, min »ter v p. v Ljubljam; ILnko Šumer, lolaki nadzonoik t p. v Ljubljani; — za namestnike gg.: Janez Krek, trg. zastopnik ▼ Ljubljani; inž, Ivan Ma-rort, trgovec v Ljubljani; Franjo Ravnikar, zaeetni tesarski mojster in industrijalec v Ljubljani, ter Frans Rebernik, pleskarski nojater v Ljubljani. V (uuuotn odbor «o bili izvoljeni g£.: .Mihael Kavčič, gottikučar in poseatnik v Ztor. £Uki; Viktor Meden, industrijalec in predsednik Združenja trgovcev v lj>jb!;aru: Milko Pungartnik, trg. zastOpnUt v Ljubljani; Zdrsvko Rua trgovec in posestnik oa Bledu; Franjo Skrbeč, trgovec z lesom in predsednik Veamb trgovcev za dravsko baaiovino v Ljubljani, in Jurij Veroviek, veletrgovec v Ljubljani; — za namestnike gj.: Vinko MiiPier, veletrgovec e vinom ta poaesfcrik v Domžalah; Franjo Praproti)«, »trojno mizarstvo v Zgor. Sitki. Iz poteka občnega zbora m podanih porcdS ie razvideti, da se zavod lepo razvija. KULTURNI KOTIČEK Slovenske pisateljice Začetki udcjslovanja slovenske lene v sloven-■ki liternturi segajo v sredo 19. stoletja. Prvi vzpon ni močan, dan pa je začetek, dana je pobuda. Priteguitev ženske k sodelovanju je šla hitro navzgor. V glavnem pa je šlo sa potrditev ženskih pravic in za priznanje ženske v kulturnem in javnem življenju. V iskrenem idealizmu posejano seme je vzklilo in danes je slovenska žena del naiega kulturnega življenja. Njeno delo se je razmahnilo v vsa področja. Da ni njeno delo užilo primerne ocene, ni njena krivda, pač pa bolj krivda časa in razmer, v katerih je nastopala. Ta način priznanja njenega dela zasledimo od začetim pa do danes. Prva slovenska pesnica Fany Kausmannova (1818—1853) je priobčila 8 preprostih pesmi ljubezenske vsebine in eno domoljubno. Pesmi ka-iejo, da je imela pesniški dar. — Njena sodobnim Je Josipina IJrhančičeva Tarnograiska (1833 do 1854), prva naša pisateljica. Poročena je bila 7. dr. Lovrom Tomanom. Priobčenih je 9 povesti, med katerimi je najbolj znano »Nedolžnost in sila«, kjer je prva obdelalo smrt » Veronike Deseniške. Njena edina pesem je »Zmiraj krasna je narav«. Mnogo je ostalo v rokopisu. V njenih delih se čuti slovanulm navdušenje in ilirstvo, jezik njen pa Jo slovenski. Prezgodnja smrt je preprečila, da nismo Slovenci dobili pisateljice večjega po- mena. — Pavlina Pajkova (1854—1901). Njen mož je bil Janko Pajk, urednik mariborske »Zore«. Ona je poskušala ustvariti žensko povest iz na-5ega meSčanskega življenja. To se ji ni preveč posrečilo. Njen mož tudi ni preveč ugodno vplival na njen slovstveni razvoj. 1878. so izšle njene Pesmi. Bila je prva Slovenka, ki je pisala večja dela: romane in novele. Napisala je tudi nekaj razprav v raznih časopisih in revijah. Njena dela so prežeta samega lepega življenja, zato je polno neverjetnosti in domišljije. — Laiza Pesjakov« (1828—1898). Bila je Prešernova učenka. V začetku svojega delovanja je pisala v nemščini, Sele v zakonu slovensko. Njeno največje delo je roman >Beatin dnevnik«. 1899. Je izdala zbirko pesmi za mladino >Vijolice«. Napisala je tudi libreto za opero »Gorenjski slavček«. Bila je lirske narave, ki ljubi predvsem lepoto in ideal. — Marica Kadlišek-BaHoleva (1867) je bila buditeljica narodnega in prosvetnega življenja med slovenskim ženstvom, zlasti v Trstu. Sodelovala je pri »Edinosti«, »Slovenskem svetu« in drugod. Bila je urednica »Slovenke« nekaj let. Pisala je povesti in slike iz učiteljskega življenja in iz tržaškega predmestja. Vsebinsko slika predvsem ženske življenjske odnošaje. — Minka Govekarjcva (1874) se je udejstvovala v vseh področjih kulturnega življenja. Njeno delo je veliko. Bila je pisateljica, žurnaiistka, prevajalka itd. Sodelovala je pri mnogih listih in revijah, pisalu članke o ženskem po-kretu doma in po svetu, v kulturnih in književnih zadevah itd. — Zofka Kveder-Demetrovičeva (1878—1927) je bila zelo plodovita pisateljica, ki se je izobraževala po raznih vseučiliških mestih Evrope in z ogromnim čitanjem. Sodelovala je pri hrvaških, čeških in nemških revijah in časopisih. Prevajala je mnogo iz češčine in hrvaščine in po-nemčila Cankarja, Kersnika in dr. Pisala je v slovenščini, hrvaščini in češčini. Njena prva knjiga je bila »Misterij žene« (1900), »Njeno življenje«, potem razni draraateki spisi (Amerikanci) itd. Pisala je tudi mnogo o ženskem vprašanju in književnosti. V svojih delih govori o ženskem življenju, o dednosti, o problemu izseljevanja in podobno. Je ena naših največjih pisateljic. — Jeraj Vida (1850—1933) je začela priobčevati svoje pesmi v »Ljubljanskem zvonu«. Svoje pesmi je izdala 1908. Leta 1921. je izdata zbirko otroških pesmi a naslovom »Iz Ljubljane čez poljane«. V svojih pesmih govori z ljubeznijo o slovenski zemlji, o naših kmečkih ljudeh, otroške pesmi pa so SegaVe u> ljubke. — Ljudmila Peljaačeva (1874) poje o svojem življenju in njene pesmi so pesmi ženske. 1908, je izdala zbirko lirskih pesmi »Poezije«, 1923. je izdala božične slike »Pot k domu«. Te slike je rodila žalost po bratih na Koroškem in Primorju. — Patur Lea (1865) ja napisala: V burji in strasti, Vilemir, Biseri, I« naših dni, Črtomir i o Bogomila, Vislavina odpoved in drugo. Pisala je večinoma zgodovinske povesti, ki kažejo, da ima dar pripovedovanja. S poučnimi spisi je sodelovala v »Domu in svetu«, »Slovencu« in »Mladiki«. — M. Kreiniar Elizabeta (1878), uršalinka, je sodelovala s svojimi pesmimi v raznih revijah. Izdala je Iz moje celice (1916, 1923), Cvetje na potu življenja (1923), Srčni rabini sv. Terezije Deteta Jezusa (1927), prevedla jo Calderonov misterij Sv. maša. Njene pesmi so čustvene in polne verskega doživetja. Ima gladko in zvočno tekočo pesem. Je med prvimi slovenskimi pesnicami. — Marija Kmetova (1891) je S i sala v »Zvon£ka>, »Vrtec« in v razne revije, voje najboljše spise je izdala v knjigi »Bilke« (1920). Leta 1921. je izšla novela »Helena«. Roman »V metežu« je izšel 1925. Izšla so še dela: Večerna pisma (1926), Sv. Frančišek Asiški (1926) in življenjepis Moja mati. Nadalje je izšlo že tudi več njenih dobrih prevodov iz nemščine in ruščine. Igri »Mati« in »Notturno«. Kmetova je najboljša naša pisateljica novejšega časa. Njena dela preveva vera in žrtvovanje, mir, sočustvovanje do ubogih in trpečih ljudi. V svojih delih nam razgrinja sodobno žensko življenje in mu išče novih" poti k lepemu. Izraz je sočen in krepak, slog je priroden, dejanje teče prijetno in preprosto. — lika Vaštetova (1891) je mladinska pisateljica in pisateljic« veSjih del. in sicer zgodovinskih: Mejaši, Vražje dekle, Roman o Prešernu. — Med novejšimi pisateljicami se odlikuje Mara Husova. Izšla je knjiga »Njene službe«. Večinoma piše v »Mladiko«. — Vida Tauferjeva je najboljša pesnica sedanje dobe. Je predvsem lirska, pesmi pa to polne mehkobe in hrepenenja. Večinoma piše v »Dom in svet«. ¥ vsaka hišo »Domoljuba«! Nov redilnt prašek »REDI N« ta prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hilro in i malimi stroški zredi svoje prašiče, '/sdo-sinje samo 1 zavitek z« 1 prašiča ter stan* 1 zavitek rt din po pošti 12 din 8 zav. po pošti 24 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh vam ie zagotovljen. Ptodaja drogerija Kane. Ljubljana. Židovska ul.1. Pazite: pravi »Redin< se dobi samo v zavitkih z napisom »Redin«. Zdravnik-specialist se je obupno prijel za glavo: »V vašem primeru bo težko že kaj pomagati. Popolnoma ste izčrpani in edina možnost, da se popravite bi biia, da spremenite zrak, proč morate odtod, proč, Najprmemeje bi bilo seveda morska vožnja. Ali vam ie to mogoče?« Bolnik: .Seveda mi ie, jaz sera kapitan prekooce-anskega parnika « Črni p«af*er od Ifl cm premera in 120 cm dolžine naprej l&čent vsako množino. — Ponudbe pod 'OsTva* na upravo Domoljuba štev 20,0111, Priča pred sodnikom; :>Ko (e ta fantek videl, da je njegov oče dobil zaušnico, je * a vriskal: »Živio oče, spel boste dobili sto dinarjev odškodnine.« GUMA zdeieli; ri^L-lfr najboljši, - . enak inozemskim, d a d polo- V vico cenejši, 10-letna garancija štedilnike vseh velikosti izdeluje Podrlai Ciril. Ig 147 prt tjubij. Kopač Katarina, posestnica Medno 7, obia tujem in prekli« ujem klevete in žaljivke, ki sem jib izrekla o Skalarju Ivanu ml, Medno 14, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe — Kopač Katarina Listnica uredništva, Komendskemu popotniku sporočamo, da je romal njegov nepodpisani, sicer dober in zanimiv dopis, v koš. Uredništvo ne bo nikdar priobčevalo nepodpisanih dopisov. To velja za vse dopisnike. ZA dobro voljo V s tkem kraju j« priiel lestletan deč«k prvič v šolo. Lase j« imel spleten« v kit« in prevezane ■ rdečo pctljo prav kakor deklic«, zaradi čeear «o mu sošolci zelo nagajati. Kontno j« učiUij pozval otrokovo mater v Solo ter ji naročili, naj fanta ootril«, »Bom,« je odvrnila mati odloJno, >a n« pr«j kot v dveh ali treh mesecih, kajti kita mu mora zraati, ker |o bom potem ju rabila zas«.« * * * Tone je imel »plavega« kakor pravijo onim, ki ▼ ponedeljkih nc Jredo na delo, V torek pa ga j« mojster trdo prijel, aje je bil. »Tako zelo sem bil bolan, da »e nisem mogel niti pokonci držati,« se je nerodno opravičeval Tone. Mojster: »Tako? Kako pa i« potem mogoč«, da sera vas vid«!, ko ate se 9 kolesom peljali pod mojim oknom?* Tone (tiho): »To je bilo pa tako, gospod mojster, da sem »i mora! iti prav hitro po zdravnika.« Anže in Lip« sta bila snažilca oken. Nekoč »ta dobila nalog, da osnažita okna nov« visok« stavb«. »Anže,« je dejal Lipe »položiva desko skozi okno, jaz bom sedel na deski na znotranji stkani, ti boS »tal p* zunaj na deski in tako bo šlo delo hitro od rok,« Tako sta tudi napravila, ko sta v prvem nadstropju pričela z delom. Čez nekaj časa pravi Anže: »Lip«, goba mi je padla doli na ulico,« Lipe: »Kar lepo sedi na desko, jaz pa skočim doli po gobo.« Ko j« pribite! ua cesto, j« Ani« i« tam sedel in se držal za glavo. Lipe: »Ja, kako pa je mogoče, da ti i« tu Ant«, saj tem na vso moč teke! po stopnicah.« * * * Betka je imela dva ženina na ponudbo, končno se je obrnila do očeta za nasvet, katerega naj vzame. »Oie, kaj pravite, katerega naj vzamem, Jož« j* lepSi, Janez pa bolj pameten.« Oče: »Če hoče» imeti dobrega moža, nemi Ja-aaea, on te m v resnici rad.« Betka: »Kako pa to veste?« Oče: »2e Sest mesecev jo, kar *etn d od njega izposodil denar, pa i« vedno dva&rat o« teden prihaja k nam v vaj,« * * * Težak odgovor. Sodnik (stari gospodični)! Alt nočete odgovoriti na moje vprašani« glede vM* ata-rosti? Gotovo vam j« moj« vprašanj« neprijetno.« Gospodična: Vprašanj* oikakor m neprijetno, toda odgovor. LJUDSKA POSOJILNICA V UUDUANI registr, zadruga s neon, zavez« LJUBLJANA, Miklošičeva cesta e, (r lastni palači) obrestuj« hranila« vlog® najugodneje Nove In stare vloge, ki »o t celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do S'/, Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrai Din 5'—. Naročniki »Domoliuba« plačajo 4amo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoj* pridelka ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočn) kov ali vaiencsv in narobe Pritiojtiina za male oglate te platoje naprej, Fozop gozdarji! Izdelujem najcenejše in najfinejše orodje kakor sekire, malarine, piankače, cepine, Pon-tafler, cepine kmečke. Pošiljam po pošti na drobno in debelo. — Krinelj Matevž, sekirni kovač, Log, Šk. Loka. Zmleli deielini odpadki vsebujejo 37% beljakovin in tolšče ler so Ia-nenim tropinam enako vredno močno krmilo. 100 kg Din 90'-. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5. Kupim vsakovrstno zlato m zlatnike F. Čuden, Prešernova ulica št. 1, Ljubljana. Lep sBdcnosniH z zidano kletjo, blizu železnice proda Gradič, Podgorje, Sv. Jurij ob južni železnici. Geollene trt s 'S8 prvovrstne nudi nad 80 let stara trsnica Prijatelj, Vel. Cirnik, St. Rupert na Dolenjskem. tudi gospodinjstvo sprejme posestnik v ljubljanski okolici. Naslov v upravi »Domo ljuba« pod št 440. oba za 1400-— din in ženska plašča prodam. Zore, Marenčičeva št. S, Moste. zapravljivček '(federvagen) in samec komat, oboje v dobrem stanju. Izve se pri A. Kirar v Zabor-Stu 8, ohč. Bučka. Mlinarstar 21 let i3J® ""'»OP službo. Naslov v upravi »Domoljuba« štev. 629. Hlapca JteneTsK me takoj Pečar, Nad-gorica 3, Ježica. Ženini in neveste! Ali že veste, da Je v Ljubljani pri .Prometu' (nasproti Križanska cerkve) naorodaj ve« prvovrstnih šivalnih strojev po neverjetno nizkih cenah Prepričajte se! Tudi ob ne-deljah dopoldan ogled. Uunim vsako množino "«!»ini lepega okroglega jesena. Cena po dogovoru Ponudbe poslali na Fr. Fajdlga, Zakianec 31, p. Horjul. Kiinim kg slame nUllim pženičneatiieč-menove. — Ponudbe t navedbo cene pod »slama« 690. V službo sprejmem fanta od 14—16 let sta rega in hlapca od 'iO do 40 let starega. -Ivan Kobal, Zgornj i Kašelj 28, p. D. M. v Polju. iifPMM za klobučsrako UbcitM obrtsprejmem. Pogoj: priden in piv šten. — Vprašati pri P. Jeretina, klobučsr, Jarše-Domžale za modno trgovino, ma-nufakturo. galanterijo, konfekcijo, in vsjenko za šiviljsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v bišl po dogovoru. Sattler Les-jak, Jesenice, trgovina in salon. Seme čprb detelje garantirano domača ro-b« š 10 Din kg in prvovrstno domačo pšenico proda po ugodni c*nl Janez Skrjanc, M. Star« vas 6, p, Grosuplje. Fanta ifi lf!,nfi"a- poštenega, sprejmem zs kmečltf ' ZilloSlta oesta 80 b, Ljubljana Moste. >J»i»nra "Prejms Leopold Suhadi* »aiBniB nik. Nova vas pri Rakeka Prodam dobro ot|r«nJon pod, svisll in 6upo za pr" '" staviti. Carman Alb„ Gosteče 4, ek.Lok«. Hmežho siužliinjn sprejmem a 1. fobr., Martin«, Rudnik št. 8, Ljubljana .Domoljub« slane 38 diu za celo leto, za Inozemstvo mi din n • . . ----————------—-- rate ia reklamacije p« »prav. .Domoljuba«. - OsInVe Računa^io no^^ehn^if^J/ *d n' V T 0 Voljni,.«, naročnino, tn^