LJUBLJANSKI ČASNIK. Vtorih Veihiga serpana. 1851. »Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 go d 30 kraje, /a polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta g°ld- 30 kri>je-» «etert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. Vrtnini tlel. Po najvišjem sklepu od 26. junija t. 1. je blagovolilo njegovo veličanstvo sploh ceno soli vrediti s tem namenom, da se bo po 1. julija t. I. v djanjo stopivšo dvignenje medmitne meje občenje s solijo med vsimi kronovinami deržave v prid prebivavcev in brez škode deržavnih dohodkov zamoglo zgoditi. V izpolnenje tega najmilostljivšega namena, je bilo potreba, v teku časa pri nekterih solnijah nastopivšo promembo v stroških pripravljanja in zavarvanja, in kar posebno solnije v Velički zadene, razmero tamošnjih raznjih sort soli, kakor tudi nje kakšnost si pred oči postaviti, in tako ceno potem primerno postaviti, ob enem pa tudi ceno soli tako odmeriti, da se porabnina, ki je z njo združena, v vsih deržavnih prodajavnicah kolikor mogoče enako odmeri. Iz pristavljenega zaznamka se cena razvidi, ki ima pri imenovanih solnoprodajavnicah z 15. augustom t. 1. moč zadobiti. Kar zadene ceno soli na Ogerskem, Horvaškem, Slavonskem, Serbskem in v temiškem Banatu in na Sedmograškem, se bo nje odmerjenje po vredbi s posebnim naznanilom javno naznanilo. Do tistega časa ima še, kar zadene občenje pri c. k. solnih prodajavnicah v Kopru, Pirani, Beki, Bakariu, Senju in Karlopagi, potem v ogerskih županiah Arvi, Turoci, Lipti in Marmarosu, kakor tudi iz Sedmograškega sol voziti, ostati pri naredbah 2. in 3. stavka razpisa ministerstva denarstva od 20. junija t. 1., ravno tako je tudi sol iz Tirol odpeljavati v kak drug kraj dežele le proti tem dopuščeno, da se dopolnijo pogoji ukaza 22. januarja 1849. Kar se po dospelem razpisu ministra denarstva od 15. julija 1851 št. 9535 sploh naznani. Cena soli, ki v djanje stopi 15. augusta. Kronovine. Kraj prodaje Sorte soli Cena centa | gold. | kr. Zgornjo - avstrijanska Galicia Gmunden Welička Teržaški okraj Bochnia Vrelci Terst Vrelčna sol nezabita „ v sodcih kosih nezabita Šibikova nezabita . „ v sodcih . zelena.nezabita „ v sodcih Spica nezabita „ v sodcih Šibikova nezabita , „ v sodcih Vrelčna „ v nezabita Morska sol (bela) nezabita . Sol v » n 11 n » » » » 5) 11 11 11 n n n. 6 6 6 6 6 5 5 5 5 6 6 5 6 10 30 10 6 18 24 6 Lombardo-Bene- Pri vsih solnopro-ško. dajavnicah za metra (juintal Lire. 35 32 Morska sol (bela nezabita) . . . | n n . n ii ... Pazka. Cene soli pri tistih deržavnih solnoprodavjavnicah, ki niso tu zaznamovane, ostane za zdaj pri starem. Ljubljana 21. julija 1851. Gustav grof Chorinsky, c. k. deželni poglavar. Učenec četertega gimnazialnega razreda Jakob Jereb iz Vodic je 18. t. m. fantiča Andreja Feigla z lastno nevarnostjo iz dereče Ljubljanice gotove smerti rešil. Za to žlahtno delo je bilo temu učencu plačilo za rešitev življenja 25 gold. spoznanih, ktere mu je gospod deželni poglavar o priložnosti razdelitve šolskih daril slovesno izročil. V Ljubljani 31. julija 1851. Gospod minister notrajnih oprav je z razpisom od 26. t. m. št. 8969/825 stopnjo krožnega zdravniškega svetovavca za krajnsko kronovino c. k. okrožnemu zdravniku dr. Lu-doviku Nagy-u podelil, potem stopnje sodniških okrajev v Ljubljani c. k. krožnemu zdravniku v Postojni dr. Dragotinu Veselu. v Kamniku c. k. okrajnemu zdravniku v Di-njaniu dr. Adolfu Backesu. v Kranju c. k. okrajnemu zdravniku v Krajnu dr. Jovanu Naprethu. v Badolci tamošnjemu c. k. okrajnemu zdravniku dr. Albinu Zoffu, v Postojni c. k. okrajnemu zdravniku v Kamniku dr. Antonu Potočniku, v Vipavi tamošnjemu c. k. okrajnemu zdravniku dr. Fortunatu Miilleru, v Novemmestu c. k. okrajnemu zdravniku v Trebnem dr. Francetu Papežu, v Trebnem c. k. praktičnemu zdravniku v Metliki dr. Ferdinanda Edeskuti, v Kočevju tamošnjemu c. k. okrajnemu zdravniku dr. Antonu Cešniku, v Černemlju c. k. praktičnemu zdravniku v Krajnu dr. Antonu Bešeku, in ravno s tem razpisom vodja ljubljanskih dobrodelnih naprav dr. Baimunda Melcerja, profesorja in primarnega zdravnika v ljubljanski bolnišnici dr. Jovana Čubra, primarnega ranocelnika dr. Leopolda Natana, profesorja dr. Jovana BIeiweisa in lekarja Dragotina Pretnarja za ude stanovitne zdravniške komisije pri deželnem poglavarstvu za krajnsko kronovino izvolil. V Ljubljani 30. julija 1851. Danes bo XXXVII. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan. Ljubljana 5. augusta 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko. 1. august 1851 je bil XXXVI. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade: Bazpis kupčijskega ministerstva 8. Maja 1851. Podaljšanje Kari Ellenbergerjeve pri-vilegie. — Bazpis kupčijskega ministerstva 15. Maja 1851. Ugasnjenje Thom. H. Busselo-ve, Charles Payneove in Kari Looseyove pri-vilegie. — Bazpis kupčijskega ministerstva 17. Maja 1851. Prenešenje Budolf Viesingerjeve privilegie v last Peter Schultza. — Bazpis kupčijskega ministertsva 23. Maja 1851. Prenešenje Jožef "VVeissove privilegie v last njegovega sina Karla \Veissa. — Bazpis kupčijskega ministerstva 1. Februarja 1851, s kterim se Odpravi nuja, liste po pošti med Avstrijo in kraljestvom poljskim pošiljane fran-kirati. — Razpis kupčijskega ministerstva 3. Februarja 1851 ,s kterim se zaukaže, da ima dopisovanje osrednjega ureda za nagled svobodnega brodarstva na Padu in poleg te reke postavljenih pobernih uredov poštnine opro-stjeno biti. — Ukaz ministra za bogočastja in uka 29. Aprila 1851, zastran semestralnih pre-skušinj učeneov na gimnazijah. — Razpis kupčijskega ministerstva 10. Maja 1851. S kterim se naznani, da se ima po n. v. sklepu 10. Maja 1851 s Chiliskim kupčijskim banderom v avstrijanskih barkostajah tako ravnati, kakor z banderi, ktere posebno vgodnost vži-vajo. — Razpis kupčijskega ministerstva 17. Maja 1851. Zastran ustanovitve vodstev za vožnje na c. k. deržavnih železnih cestah s sedežem v Pragi, Pesti in Gradcu. — Cesarski ukaz 19. Maja 1851, zastran obračanja 34 osnovnih očertov nove uredbe sodnij 14. Junija 1849, — Cesarski ukaz 19. Maja 1851, s kterim se odvzame moč postavni odločbi, ki sodnika, kteri s kako stranka ali njenim za- govornikom v pogodbni razmeri najema ali zakupa (štanta), od opravljanja sodniškega ure-da v civilnih pravdnih zadevah te stranke iz-klepa. — Cesarski ukaz 20. Maja 1851, zastran ravnanja pri odločevanju primerne kazni za tiste hudodelnike, kterim je bila po porotnih sodnijah izrečena kazin smerti odpušena (prizanešena.) — Razpis ministerstva notranjih reči 22. Maja 1851 , s kterim se vojaškim kapitulantom, ki v c. k. deželno žandar-merijo stopijo, oprava perve vložbe v zakladni zalog iz svojega premoženja odpusti. — Ces. ukaz 23. Maja 1851, s kterim se dajo pravila zastran tega, kako gre ravnati z nasveti izrednega zlajšanja po kazenskih sodnijah pri-sojenih kazin.— Razpis ministerstev notranjih vojaških in denarskih reči 25. Maja 1851, zastran razverstenja občin v tri razrede, ki so za povračilo oficirske izbe (sobe") o prehodih v §. 28 n. v. poterjenega predpisa čez vkvartirovanje vojakov 15. Maja t. 1. ustanovljeni. — Razpis ministerstev notranjih, vojaških in dnarskih reči 25. Maja 1851, zastran medčasnega povračevanja za preživlje-nje vojaških ljudi o prehodih. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirsk. denarstvinega deželnega vodstva 5. Junija 1851 podložnim dohodnijskim oblastnijam, dohodnijskim in davkniin uredom. Ravnanje s kolkom opravilnih bukev hranilnic. leTrailiii del* Književni jezik slavjanski. Naši naročniki so vsi iskreni domorodci. Za domorodca pa sedaj ni slajše, ni imenitnejše ni svetejše misli, kakor tista novič u Zagrebu izbujena misel: napraviti jeden književni jezik slavjanski. Veselo je gledati, da je ta krasna mišlenka zavzela vsa domorodna serca na jugu in severju. Smo prepričani, da bode naše bravce veselilo slišati, kaj od te reči pišejo drugiSlavjani. Slovenci! berite i sodite: „više oči vidi više." „Vojvodjanka" — časopis serbski — u čislu 49. piše tole : „Da mi Slaveni sploh za jed-nim jezikom književnim težiti moramo, to se mi zdi jako potrebno i k cilju primerno; da bi pa mi pri tej priči ruski jezik za književni jezik povzdignuli,to je najmenj, če ne težka, saj huda in mučna naloga. Bolje bi bilo k temu se prizadevati, da najpred jeden književni jezik u celem jugoslavenskem svetu za-vedemo, da se Serbi, Horvati, Bugari i Slovenci bratovsko zagerle, da se književnici ovih narodov na jedno mesto, — pa naj bode u Beogradu sredina jugoslavenstva, — zbero, naj tamo vsaki svoje mnenje u tej stvari pred-stvari predloži in odda, naj da ne bode hege-monie, strasti, sebičnosti, naj da gospoduje homologia , jednakopravnost, uzajemnost, naj da sodijo , izbero in naredijo, kako je naj bolje in kar je najbolje, da se na vsako narodnost obzir vzeme in se njej pravica godi, da se tim jeden jezik književni, za jedno književnost, za jedno celo jugoslavenstvo, koje da-nas čez 12 milionov duš šteje, ustanovi i zavede." „Lumir" u zlatnom Pragu piše sledeči sostavek : „Poklic od slavnega odbora Zagrebške matice na slavjanski shod, kjer bi se posvetovalo zastran književnega jezika slavjan-skega, je zbudil tudi u Pragu, kar nam znano, trojni glas. Perva dva, natisnjena u „Siid-slavische Zeitung", razun tega, da to reč pohvalijo i poterdijo, nič posebnega ne obsežejo. Tretji glas pod napisom: „Mišlenky vvšeslo-vanskem pismenem jazyce" od Jožefa Fr. Su-mavskega je pretečeni teden na svitlo prišel u Pragu pri Jar. Pospišilu in njegova kratka misel je; »Slovani bodo jeden spisovni jezik imeli, zato ker ga imeti morajo, le glejmo, da vse poušijemo in nič ne zamaramo, kar nas k tej reči zaželenej peljati zamore." Tudi se tam podajajo nektera sredstva, da te cilj in konec dosežemo. Zeleči,da bi si češki bravci te spis omislili, pustimo razsodbo nad tem spisu vsakemu posebej. Dalej zamoremo tudi za gotovo oznaniti, da berž ko berž drugi spisek na svetlo pride, ki nam poda in malo razsveti predmete za pervo in praktično branje iz cerkvenega (staroslavenskega) jezika." Sloveč jezikoslovec nam iz Dunaja zastran ove reči lete verstice piše : „Vaš sostavek u Bčeli odi.julija sem prebral, jako je mi dopadel; — vendar moram Vam resnico povedati, da jes in še mnogo drugih nismo s Vami jedinih misli. Ali mislite, da ni mogoče jeden jedini književni jezik ustrojiti? Preberite ruščino, preberite staro-slavenščino, ali niste slovenščini še bolj podobni kakor ilirščina, ki se nigde ne govori? Ali staroslavenščina ni tudi drugim slavjanskim narečjem jednako podobna? Čmu štiri mesto jednega? Veliko se zdaj piše in govori, različne so misli pojedinih Slavenov, pa gotovo je jih naj več, ki so za jeden književni jezik vneti ali pa so špecifiikarji. Tudi tu pri nas se zdaj več in več zastran tega govori. Naj več jih je s menoj jedne misli, posebno Ju-goslaveni: Horvati in Kranjci in tudi Čehi. Bote vidili, da si bodemo brez shoda (zakaj tega nam ne bodo dovolili) do jednega jezika dokopali. Ali bode ruščina ali staroslavenščina zmagala, tu so misli razcepljene. Po mojih mislih bi bilo poslednje naj ložej upeljati iz različnih obzirov, posebno ker je tako rekoč naš pervi sveti jezik in ga tudi Polaci ne sovražijo. Zakaj tim bodeš vse ložej vrinul kakor ruščino. Scer ste si pa ruščina in staroslavenščina tako podobni, da ste razun nek-terih pismen in oblik clo jednaki. Da se pa mora staroslavenščina še popiliti je gotovo, kakor je pri vsih drugih jezicih bilo." — Iz Kranjskega smo prejeli sledeči listič: „Prav je tako, da je tudi „sIov. Bčela" zastran književnega jezika slavjanskega nekaj pregovorila. Povem Vam, jaz nisim za štiri književne jezike, — jaz sem u jezikoslovnih zadevah skoz i skoz radikalec, jaz sem (po-križajte se!) — hud panslavist; moje geslo je: jeden jedini književni jezik za vse Slavjane! Odkritoserčno bodem svoje že davno u sercu zakrite misli razodel; pa povem, da nisim ter-dovraten, da rad od svojih misli odstopim, ako hitro kdo kaj boljšega znajde. Jeden književni jezik slavjanski dobimo takole: a) prideržimo abcedo in azbuko, ali učimo se obojno , ne zaveržimo ne latinice ne cirilice, pa tudi ne delajmo novih alfabetov, nehajmo za božje ime biti abcedarji! b) Zaderžimo vsa štiri narečja, vse prav slavjanske besede, pa pišimo vsi po jednej slovnici: jedna slovnica za vse Slavjane! Sloga u slovniških izrazih! •— To je taj moja misel: naj piše rusko, ilirsko, češko in polsko narečje vsako lepo po svojem, alj vsi Slavjani po jednej slovnici, ali v latinskem ali u cirilskcm alfabetu! — To občnoslavjansko slovnico bode pa gotovo kak posamezen jezikoslovec ložej sostavil, kakor sbor vsih učenih družtev; tudi se mi zdi, da bode taka slovnica morala jako po staro-slavenščini dišeti. Bog izbudi tacega moža: te bi bil pravi mesijaz za Slavjane! (Bčela.) Austrijansko cesarstvo. Ljubljana 1. augusta. Letašnje šolsko leto se je končalo s slovesnostjo, ki bo gotovo v sercih vsih, ki so priča bili, vesel spo- I *) Čas bi že res bil! min ohranila. Po peti maši v škofijski cerkvi, se podajo združeni šolski učitelji na strelišče ondi šolske darila učencom naj lepšega zaderžanja in naj marljivšega obnašanja razdelit. Darila je blagovolil visokočastiti gospod deželni poglavar grof Chorinsky sam iz-ročevati, kterega je na pragu strelišča šolsko svetovavstvo spodobno sprejelo in v krasno okinčano sobo spremilo, kjer se je že obila množica iz vsih stanov Ljubljane zbrala. Slovesnost odpre začasni vodja gimnazia, častiti gospod dr. Anton Jarc z govorom, v kterem je o kratkem gorko hvalo izrekel prečastitemu, za blagor te domorodne naprave skerbljivemu gospodu deželnemu poglavarju, ravno tako tudi njegovej prevzvišenosti, knezoškofu, visoko-častitemu dvornemu svetovavcu, kakor tudi neposrednemu c. k. šolskemu svetovavcu za marljivo skerb v pospeh učenosti. Gospod vodja potem opomni, kako da so se vsi predmeti že letos po smislu učnega načerta za avstrijanske gininazie učili. Po končanem govoru je prejelo 22 nila-denčev, ki so se naj lepše zaderžali in naj pridniše učili, iz roke deželnega poglavarja spominke, kterih se bodo tudi še pozna leta z radostjo spomnili. Nato spregovori naj pridniši učenec osmega gimnazialnega razreda, gospod Marn in se živo zahvali visokim podpornikom gimnazia v imenu celega šolskega kardela. Na marsikte-rem licu se blesketa solzna sraga, ko govori o ločitvi šolskih tovaršev, opominja jih prijazno k vsemu dobru in lepu. Nato povzame besedo naš prečastiti gospod deželni poglavar in izreče prijazno šolskim učiteljem svojo zadovoljnost in spoznanje za vse, kar so storili v preteklem šolskem letu. Poslednjič pohvali še gospod deželni poglavar učenca četertega gimnazialnega razreda, Jakoba Jereba, kije 18. julija t. 1. fantaAn-dreja Feigla z lastno nevarnostjo iz narasle Ljubljanice izlekel in tako gotove smerti rešil, podaril mu je tudi 25 goldinarjev za darilo rešitve. H koncu se oglasi še med vidno ganjeno množico narodna pesem, in tako je bila slovesnost končana, ktere spomin bo živ ostal gotovo še mnogo let v sercih vsih, ki so zraven bili. (Vredn.). Terst. „Pražskim Novinam" se iz Gradca tole piše: Skoraj bode u Terstu se napravila slovanska beseda; k temu cilu so se že od pevskega zbora u Gradcu pesmi u Terst poslale. To sicer za Terst ni nič kaj tako čudnega, ker tam mnogo Slavjanov ne samo prebiva, temoč tudi svoje hiše ima, — vendar to dokazuje, kako se ljubezen k narodskim zadevam pomalo povsod unema tudi tam, kjer morebiti o njej pred sledu ni bilo. Da se bode ta slovanska beseda napravila, se posebno prizadeva stranka ilirsko - slovenska. Zakaj ne samo to, da ona tam največ zastopljena in nadomestovana bode, temoč Slovenci u se-dajnem času pokazujejo tako gorečnost in iskrenost za svojo narodnost, da po pravici zaslužijo, da bi se na nje bolj oči obračale. Njih literatura (književnost) od dne do dne bogatejša postaja, in mladina je s takim duhom napolnjena, da smemo pričakovati naj obilnejšega sadja. Tajiti se pa vendar ne more, da še veliko manjka, kar imajo Slovenci storiti in popraviti, da bodo se s drugimi slovanskimi narodi meriti, in ž njim napredovati mogli. (Bčela.) Koroško. Iz Celjovca se piše 21. julija „v Novice". V zboru začasniga deželniga odbora, kteriga predsednik je bil deželni poglavar, je bilo danes z 21 glasovi zoper 7 sklenjeno, da naj pripravniši železnica bi bila od Bruka na Videm. Dalje je odbor sklenil: naj se s tem naznanilam ministerstvu razodene, da bi Koroška dežela vsako pot železnice, naj greko-dar koli hoče, zlasti odMarburga naCeljovec in Blak , z veliko hvaležnostjo sprejela, ako bi vlada železnico na deržavne stroške kmalo napraviti dala. Horvaška, Gospod kapetan Preradovič je spet zbral svoje pesme, ktere hoče na svit dati. Knjižica bo vilika kakor so njegovi „Prvenci" če ne večja. Veljala hode samo 30 kr.; tudi Prvenci se še dobe za 30 kr.; kdor oboje skupej vzame, jih dobi za 50 kr. Avstrijanska. Konec mesca junija je bilo med občinstvom tacega papirnatega denarja, kterega mora vsak jemati, za 260,196,544 gold,, druzega pa za 15,253,643 gold. Denarnih listkov je pa bilo za 16,131,106 gold. * Knez Metternich bi znal že mesca septembra na Dunaj priti. * Cesar je ukazal, da se imajo vsi tisti pro-staki in polovico neprostakov brambovcev, ki že 12 let služijo naglo spustiti. Češka. Mestu Saaz na Ceskem je minister uka dovolil gimnazij na lastne stroške napraviti. Ogerska. „Magyar Hirlap" piše iz Ščavnice (Schem-nic) sledeče: Naš svitli deželni poglavar, ki je ravno u našem mestu se obhodil, objišče tudi evangelški lyceum, kjer so se ravno izpiti (skušnje) obderžovali. Sjutra dan pride k njemu deputacia profesorjev, da se mu pokloni. Deželni poglavar, baron Geringer, pobara profesorje: »zakaj še sada slavjanskim učencom madjarščino po sili narivajo?" Po dolgem izgovarjanju i dokazovanju profesorjev jim baron Geringer končno naloži, da se zanaprej ojstro derže postave ravnopravnosti, zakaj vlada njeg. veličanstva,presvitlega cesarja, nobednega nasilja u tej reči terpela ne bode. — „To je dobro zdravilo za profesorje, ki so na madjaroinanio preveč nagnjeni," pri stavi „ Videnski Dennik". Prosimo, mesto „madjarščine" i „madjaromanie" pri nas Slovencih malo drugače brati! (Bčela.) * Iz Hernada se piše o strašni toči, ko je celo govejo živino pobila. * 19. pr. m. se je vBartfeldu na Ogerskem oblak pretergal in 50 hiš, tri s prebivavci vred je povodenj odnesla. Škoda je velikana polju, več ljudi in živine je v povodnji utonilo. Galicia. Rusinske občine Kaminska v tarnopoljskem okrožju se je za vedno zavezala, učeniku pri novonapravljeni občinski šoli vsako leto 83 gold. 16 kr. v srebru plačati in razun tega 19 korcev žita dati. Občina Magdalovska je v ravno ta namen odločila 109 gold. 9 kr. v srebru, 32 korcev žita in hoče tudi kurjavo šole prevzeti. Valaška. V Fokšanu je spet huda goveja kuga vstala, tudi v Bosni se je prikazala, meja proti Va-laškem se je zavolj tega zaperla. * Ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb je dovolilo, da se ima cesta skoz sotesko Tomos na Valaškem popraviti. Stroški znesejo 150,000 gold. Lombardo-beneško kraljestvo. V Montechi pri Vicenci je vihar s točo strašno polje pokončal. * Sliši se, da je morivec Vandonia naAn- gleško vlekel in da je avstrijanska vlada že tje poslala , da se ima poiskati. * Dilingence iz Mestre v Treviso so naše-mani ljudje obderžali. Prašali so za necega Izzo, kterega so za ogleduha imeli, in ko ga najdejo, ga umore, na to puste družbo dalje. Tuje dežele. Bosna. Iz bosniške meje se piše 26. julija: Čudno se v Bosni kolo suče! Kdor pazljivo reči, ki se čez leto in dan v tej nesrečnej deželi gode, preiskuje, vidi, kolikokrat da se turška politika promeni. Zdi se, da bo vlada zavolj mnogih pritožb in tugovanja zunajnih časopisov, zatiranju kristjanov vendar enkrat po moči mejo postavila. Pravim po moči, ker kakor reči stoje bodo Turki — Turki, in kristjani še dolgo kristjani, to se pravi, nesrečno ljudstvo Europe ostali. Niso se malo čudili, ko so pred dvema dnema naenkrat pregan-javca kristjanov Mujaza Adžica ujeli in lbra-him pašatu v Novem izročili. Ahmet je dobi; povelje ga zvezanega dalej poslati. Mnogo se govori o vzrokih, zakaj da so ga ujeli. Znano je, da je bil Hadžič že popred posvarjen zavolj njegove grozovitosti, menijo tudi voljo višjih oblastnikov v tem spoznati in neskončnemu preganjanju kristjanov konec storiti. Poslednje upati bi bili teško, če neskončno termoglavnost malih bogov v Bosni premislimo. Govore, da so kristjani Hadžica Ibrahim pašatu zatožiii, drugi pravijo, da je Ahmet trinoga samo zavolj tega zaperl, ker so njegove grozovitosti kupčijo hudo overala in Ahmedu, mitniku, mnogo škode prinesle. Stotero jih je pred tem skobcem v gojzde pobegnulo in se poskrilo. Zdaj se povračajo na svoje domovje. Mujaza Adžič je bil pred nekim časom na avstrijanski zemlji, in se je ondi bahal v svojih nesramnostih. Ki so priča bili, zagotovijo, da so njegovi govori proti kristjanom vsako serce uperli. Z veličini veseljem je vse gro zovitosti pripovedoval, ktere je zoper kristjane počel. On je bil popred kupec in na Av-strijanskem je imel kupčijske prijatle, ali vzrok, da je tje šel, ni bil drugi, kakor bego-čega Ali Kediča slediti, o kterem je menil, da je na Avstrijansko pobegnul. Bomo li vi-dili, če bodo Hadžica, ki se na tuji zemlji o svojih grozovitostih baha, iz službe odstavili v- Cernagora. Sovraštvo in okrutni boji med Cernogorci in TurciNikšičanskimi še vedno terpe. Pogo vorili so se na 8. julija se v Slivju zbrati in ondi primirje storiti. Tedaj prideta na odločeno mesto dva Turka, Musovič in Anze; in tudi 10 Černogorcev, ktere pripelje neki Juri Ncševič. Cernogorci, boječi se, da tukaj ni kake iz- daje, počnejo Turke dražiti, se sprejo in zgrabijo za orožje. Turčin Musovič, kterega so Cernogorci smertno ranili, rani tudi Cernogor-ca Nieševica na koleno tako, da je čez nekaj časa umeri. Med tem napadejo Cernogorci kakor volkovi ta dva Turčina, jih ubijejo in odnesejo vPovje njih glave, orožje in konje. Neke ženske keršanskega rodu so odkupile te glave od Černogorcev, jih odnesle v Nik-šice in jih pokopale. Turci skadarsko trepetajo, ko pomislijo, da bo Omer paša, ko vtroti prekucijo v Bosni, znabiti tudi tje prišel, da novi red uvede v pašaluku skadarskem. Zavolj tega si trudijo na svojo stran dobili keršanski narod, in vse store, da se poprijaznijo s kristjani. Nemška. Vladni predsednik od Bodelschwing je zvo- Ijen na Pruskem za ministra denarstva in vladni predsednik od Manteuffel za deržavnega podtajnika v ministerstvu po notrajnih oprav. * Vstave mesca marca se bodo tudi v malih nemških deržavicah prenaredile. Tako v Son-derhausnu, Altenburgu in Anhaltu. * Trije zvezni vladarj^ Avstrije, Rusije in Prusije se bodo, kakor Lloyd piše, v Bero-linu v jeseni snidili. * Iz Badna se vedno bolj ljudje izselujejo. Oni prodajo male posestva, ki jih imajo in cele soseske ostanejo prazne, tako, da je vlada primorana bila žandarmerijo v varstvu hiš poslati, ker se ljudje celo opeko iz streh kradli. * Tudi veliko vojvodstvo Hessen-Darmstadt je pripravljeno v nemško-avstrijansko poštno zvezo stopiti. Že prihodnji mesec bo v to zvezo stopilo. * Zvezni vojaki morajo po višjem povelju Kurliesen 1. augusta zapustiti. Francoska. Predsednik francoske republike je ukazal, da imajo generalni svetovavci sejo 25. augusta odpreti in razun okraja Seine 10. septembra spet zapreti. * Kraljica Kristina ima proti koncu mesca oktobra v Pariz priti. * Narodni zbor je sklenul do 4. novembra počivati. * Zdaj, ko bo mesto Pariz slovesnost komisii obertniške razstave v Londonn dala, se spomnijo, na stroške poprejšnih slovestnost tokočega stoletja. Po zapisu je stalo mestu Kronanje Napoleona . . . 1,745,646 frk. Napoleonovo drugo ženitvanje 2,670,932 „ 600,000 668,000 800,000 1,164,097 2,800,000 Rojstvo rimskega kralja. Kerst vojvoda Bordeaux Trocadero-praznovanje . . Kronanje Karla X. ... Ženitev vojvoda Orleanskega * V Parizu se visoki vojaški vradniki zje-dinujo zoper Napoleona, ako bi kaj počel sebe povišati. Angleško. 15. junija je britiška barka „Fanny" zadela na poti iz Mobile na gorečo barko, v kterej je bilo 250 izselnikov. Pred kot ne, daje vse živo na barki konec vzelo, ker angleška barka ni mogla nesrečnih rešiti. * Nek angličan je izdal bukvice v kitajskem jeziku, kterih namen je Kitajce podučiti o električnem telegrafu. Laška. V Rimu pride nekdo iz necega rimskega predmestja v vradni jo in naznani, da je tri leta staro hčerko zgubil. Po celem mestu se je razglasilo: „Neka majhina deklica, tri leta stara se je zbubila, ima rudeča ruto, belo suknico in zeleni predpasnik; kdor jo žalostnim staršem spet izroči, dobi dobro plači-. lo.K Drugo jutro se je pa bralo na hišah v Rimu sledeče: „Zvedili smo za malo zgubljeno deklico, ktero so včeraj razglasili; imenuje se rimska republika in zdaj je v Londonu. Nje moči se po hudi bolezni vsak dan množijo. Kmalo jo bodo nje starši spet sprejeli. * V Rimu general Gemeau, tamošnji francoski povljenik vse vojaške priprave v Angel-skigrad spravlja, kar Rimljane zoper Francoze še bolj razkači. Amerika. V Republiki Venezueli je hotel nekdo predsednika umoriti. Naklep so storili namestnik predsednika in dva generala k njegovemu umoru. Bili so pa vsi trije zasačeni in ljudstvo je bilo tako razkačeno, da jih je z vso silo lotlo na kose stergati. Komaj so jih žive v ječo pripeljali. Kdor želi v vradnim ali pa v oznantlnim listu karkoli si bode naznaniti, plačaza vsako verstieo z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak krat je še 10 kr. za kolek po št, 48. novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta. in za trikrat 5 kr. in za vsak- Bg S£9 Bi vS Un f&J reg Wm BH tU k w 18» I k % P ® Tfi ( T| . .. . ... .i, VSi gn BJMJBB J 181 mmm Hal &M m figa L&jfcS KJJf >50 A a j d e n e g a p i s m a Poštna vradnija oddaje Napis Kraj izročitve Pisme-nina arld. ; kr. 1 ni e i z r o č i t e 1 j a Stanovališče Podpis in značaj je bilo n a j d n e g a Predmet Vrednost rld. I kr. Mesec in leto. i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 24 25 2fi 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 Vipava Ljubljana 55 Novomesto Metlika Vipava Ljubljana Kostanjevica Ljubljana Metlika Ljubljana v Bistrica Postojna Ljubljana 55* 55 Novomesto Bistrica Ljubljana v> n Novomesto Ljubljana Krajn Novomesto Planina Krajn Podkoren Kerško Razderto Hudo Ljubljana » » Krajn Ljubljana Jakob Curk Elia Gynkich Juri Vobavšar Andrej Benedikt Jožef Bošek Franc Špavc Jakob Kleinenčič Anton Jurglic Ivan Gaber Juri Kobetič Maria Rupar Franc Lamprecht Ivan Barbiš Maria Glaser Frančiška Hočevar Franc Bode Vencenti Rartelmae Eduard Šulc Jožef Kirn Wartfeld Loys Salardon Mihael Samarkiey Peter Stricel Martin Tandler Ivan Korban Ernst Wilh. Polil Dragotin Prestrus Franc Stirn Moser Klementina Lasič Matija Petrič Jožef Trunkel Ivan Jenic Apolonia Hodi Ivan Martinjak Matija Jenko Simon Zadnikar Jožef Tunčak Padua Verona Avsterlic Verona Milano v Velika Kaniza Milano Castelnuovo Ljubljana Senožeče Šent-Vid Fiirstenfeld Ljubljana 55 Požun Dunaj Ljubljana Petrovaradin Dunaj Terst Padua Milano Velika Kaniža Planina Terst Reka Badno Trenta Ljubljana Log Karlovce Milano Gradec Kaniža Gradec Milano Logatec fr. fr. fr. fr. fr. 12 12 12 12 12 12 33 3 30 6 3 2 18 3 J 12 I 12 3 12 '12 12 3 18 3 12 24 5 3 12 1 8 6 12 12 3 C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 16. julija 1851. Vipava Ljubljana 5) Novomesto Metlika Vipava Ljubljana Kostanjevica Ljubijana Cermomelj Ljubljana Bistrica Postojna Lašče Ljubljana Novomesto Bistrica Ljubljana Cermošnice Ljubljana Krajn Novomesto Planina Krajn Podkoren Kerško Razderto Hudo Ljubljana 55 55 tr ». Krajn Ljubljana Anton Curk Pobočnik Borotte Maria Vobavšar Jožef Benedikt Mihael Boschek Ivan Horvatin brez Mariška Jožef Matevže Ivan Kobetič Jera Rupar brez brez Maria Glaser Maria Hočevar Jernej Rode Maria Milic Licur Jožef Kirn Gustav Heiman Lois Rachov Rabič Ivan Stricel Maria Tandler Simon Karolyi brez Jožef Ergedy Stirn Lovre Pretner brez Franc Milavec Anton Trunkel Franc Jeriša Ploni Kopertin Jenko Franc Zadnikar brez banknoti ključ banknoti 55 55 » . lasna verižica banknoti spisi banknoti 55 spis banknoti 55 dolžno pismo banknoti Menjavni list banknoti 55 55 55 poročni list banknoti potn'i list banknoti obligacii banknoti pobotni list denarni listek banknoti 55 55 5? 2 1 — 1 — 2 1 —' 2 — 1 — — I 15 — i 15 — | 30 — 15 2 j — 50 ; — 1 30 — | 15 191 i — — j 30 i ; — i ! — 30 15 15 15 123 2 3 30 — ti i — t! - — 36 juli 1848 J«n> 55 oktober „ januar 1849 n 55 februar m are april 55 maj j uni 55 55 juli 55 august „ septemb. „ 55 55 55 55 55 55 55 Tt oktober „ 55 55 novemb. „ 55 55 55 55 55 55 55 55 decemb. 55 55 55 55 53 5J