TRST, sreda 11. maja 1955 Leto XI. - Št. 110 (3039) PR'“3RSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 it MONTECCHI St. 6, III. nad. TELEFON 93-898 IN 94-638 poštni predal 559 1 PHA V A: *JL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat, ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. UDravn rJT ^GUASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. Telefon 37-338 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, '"•‘100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-I1-, Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubija™ 60 - - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založni štvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Manji politični položaj gM zaradi svoje negoto-jjj v vsej Italiji, zlasti JrMovnimi sloji, precejš-. Oskrbljenost. Po razbit-Mitične solidarnosti med Jrš*kimi strankami vlad-Koalicije, ki se je zlasti ?° Pokazalo ob volitvah republike, se s ta j večjo nujnostjo po-. la zahteva, da stranke •ofcoi - 'učno razčistijo in pojas-^ tvoje stališče in svojo Ni si treba prikri- lo Mitiko. »ati j, Je dejal Saragat par-itOTcem svoje stranke je kriza že tu in da jo *elo težko rešiti, Itako jo rešiti? To je jJT?no vprašanje današnje iso^anS^e Politike, ki ne za-ie,t tanio krpanja stare ali v lani~],v^ado, v kateri bi bi- Oluha ušesa za zahteve aJa v deželi in pričako- cicaaSt°mni desnica ali le-titej p0st°ja «enobarvna» re-Pa, jnaJverjetnejša. Upamo n*tj u“o voaiteiji aemo-it k0- e stranke, preden loj,,, 0 lotili te rešitve, po-ti^o °bro premislili. Ne vi-'ti namreč. kakšne možno-ko nu lr>le^a takšna vlada, ki 'it SaJn° lahko ostala v sed-^ jo”10 P° zasluf>i politike, bo demokristjanska on* a Uodila do te ali do *r!to ?arLi' konkretno od u-' itlte’ j dl bo sprejemala tli , resa bodisi desnice bo-leuice. \ Nda v “ * takšno koncepcijo, aoločenegu političnega i\n}a In brez vnaprej ^ iene večine, bi lahko t Jj *ani0 iz dneva v dan \e stalno odvisna od \j a*' slabe volje parla-l>, je‘ 'ratka. bila bi vla-\neiuVTlaPrej obsojena na ltoia s ,'hjtj Se nekaj je: demo-Jtje /a stranka, ki zdru-!" pr °3rae!ičnejše tendence !" 8o9 *!aulja eato različne f,|deiic nasprotujoče si ^ila P° syoji kt, , . l°fltki in zaradi ve-tli ’ ki ■ » ki i • ,l* čet,* •V) *ma.7o v njej Tlfuualne in konser Ije_ ■*€ Zil~ . . . ve* sa- % sile verjetno prisi* .Sila dlt! Politiko, ki bi % P°dpor0 sil konserva-? tiidj Sf)odarske desnice. To j5t°lisJc a^Tt voditeljev H Po ,LStranke- stremi-C načn.prtiu..na desno«; t-»■, arbji. JI0-1'!0 vatikanske *° hl p°me- 0 Veo 1' nasprotuje taki- 'na ljudstva Hn». lJUiek i ■ alt vdi ■ 1 0° je mogoče ; 0l>'neD 12 lega skromnega *el0 Prikaza položaja, 7 Ij r o v. m .. _ ...... Iti* vkde ' Te*itev «enobarv- je tre- lQyg ^ . '1 ’S ^nun r“d' nebornosti, It/, njeriem V/"' SeStavi Prgv t ”l delovanju, m Tin • te,” Pje-nl10 V nien‘ sestani r n r- eni > na n* mogoče pri- ti * ki , S avo desničarske S* Soiitičn? irŽala P°kon- tlti Pori,, In P’ rlamen-,>n, nrPoro reakcionarnih hS s 'Pada beseda soma-/lističn; l’ravi' Italijanski i/ec e,- 'strank,. ki/11 je mnenje je S«i,ei*Po razum med k a- \ n- temf°C,alisfi ne le !t g!!' Pogn/’1^ tudi mogoč. V ttuml a pr,de do te-Ijl/^ajo .n.,n du se koncil* ln «d,,e an^' ohlapni °f>oji . Položajem in ‘ C*»l. če morajo biti ^ M* »OcL!^3 0re r“wJ Srt, °ie« d o "i detov-'H lenosti nedvoumne h. - Cl od kp/ 'j »e' Sorejo"" KPJ 50ci0'!- kanri,Te5no Postani-ltl* i/°»o n a/re za no-uijj » n0vp prtju "a le- nS,Ce PolHikTVOjU VSe %i,n9',dipl0mati '3?%Moal!V Pekin8 va/vo &'a v p.t. Sin°či je «tv"»kih p.rva ski,m ,kozi C0,tl tplomalnu joeosio- llVl>Poslov4* /d>Tkoat ^ v PekingUieposlani- Zahod za konferenco štirih ZSSR za umik čet iz Nemčije Zahodne velesile so danes povabile ZSSR rta sestanek štirih načelnikov vlad s sodelovanjem zunanjih ministrov, sovjetska vlada pa je predlagala umik okupacijskih čet iz Nemčije razen strogo omejenih kontingentov in omejitev oboroženih sil ODGOVOR NA RATIFIKACIJO PARIŠKIH SPORAZUMOV MOSKVA. 10. — Sovjetska zveza je predlagala, naj se brez odlašanja umaknejo zasedbene čete štirih velesil iz Nemčije razen strogo omejenih kontingentov, ki bi ostali na nemškem ozemlju do sklenitve sporazuma o njihovem dokončnem umiku. Sovjetska zveza ie tudi predlagala, naj se omejijo na najnujnejše število kontingenti policije v obeh Nemčijah ter naj se uvede skupno nadzorstvo štirih velesil v zvezi s tem sklepom. Vsi drugi ukrepi, ki jih bodo skleni.e štiri velesile v zvezi z umikom svojih čet iz Nemčije in ki bi imeli namen olajšati rešitev nemškega vprašanja, še morajo predložiti glavni skupščini Združenih narodov. Sovjetska zveza predlaga dalje, naj glavna skupščina OZN vztraja, naj bi se dosegel sporazum med stalnimi članicami Varnostnega sveta o likvidaciji vojaških oporišč na tujih ozemljih. Dalje predlaga Sovjetska zveza naj glavna skupščina Združenih narodov pozove države, ki imajo izkušnje na področju pridobivanja atomske sile, da nudijo potrebno pomoč drugim državam na področju miroljubne uporabe te sile, ne da bi to svojo pomoč podredile kakršnim koli zahtevam političnega ali vojaškega značaja. Sovjetska zveza predlaga tudi znižanje oboroženih sil, tako da ne" bi v ZDA, Sovjetski zvezi in Kitajski presegale števila 1.500.000 moz. v Veliki Britaniji in Franciji pa števila 650.000 moz. PARIZ, 10. — Vlade ZDA, Anglije in Francije so danes predlagale ZSSR konferenco štirih načelnikov vlad, ki bi jih spremljali njihovi zunanji ministri; nekoliko pred sestankom štirih velikih naj bi bila pripravljalna konferenca zunanjih ministrov. Nota je bila odposlana takoj po današnjem Eisenhowerjevem pristanku na angleški in francoski predlog. V Moskvi so diplomatski predstavniki tr^h zahodnih velesil izročili note pomočniku sovjetskega zunanjega ministra Gromiku, ker sta Molotov in Bulganin medtem že odpotovala v Varšavo na konferenco vzhodnoevropskih držav. O Eisenhowerjevem pristanku na konferenco na najvišji ravni, ki so ga_ pričakovali že od včeraj zvečer, je Bela hiša izdala danes naslednje poročilo; «Predsednik Eisen-hower je vedno zatrjeval, da je konferenca štirih velikih na najvišji ravni mogoča. Seveda je državni tajnik popolnoma obveščen o predsednikovem stališču. Državni tajnik ima vsa pooblastila, da v predsednikovem imenu pod-vzame potrebne ukrepe* Sam Eisenhotver, ki je govoril danes na kongresu republikanskih žena, pa je izjavil, da je ((pripravljen storiti kar koli in se sestati s komer koli in kjer koli v interesu svetovnega miru*. Nadaljeval je, da se ZDA «ne bodo ustavljale pred protokolarnimi podrobnostmi, če obstaja najmanjša perspektiva za ustvarjanje boljšega sveta za naše otroke in nji- hove potomce*. Eisenhotver je tudi dejal, da se perspektive za trajen mir stalno izboljšujejo in dodal, da bo ((solidarnost svobodnega sveta končno pripeljala do poraza komunizma* in da «ne more biti miru brez razorožitve*. Besedilo zahodne note sovjetski vladi je naslednje: «Vlade ZDA, Francije in Velike Britanije sodijo, da je prišel čas, da se rešijo velika vprašanja, pred katerimi je človeštvo. Vabimo torej sovjetsko vlado, naj se nam pridruži v naporih za odstranjevanje razlogov za trenja med nami. Priznavamo, da bo reševanje teh vprašanj zahtevalo čas in potrpežljivosti in da jih ni mogoče rešiti v naglici in na enem samem sestanku. Vsak tak p'oskus bi lahko samo zavlekel resničen napredek k rešitvi. Sodimo torej, da bi bilo prikladno preskusiti novo metodo za obravnavanja teh vprašanj. Predlagamo, da bi se teh vprašanj zaradi njihove zapletenosti in važnosti lotili v dveh fazah. Po našem mnenju bi bilo koristno, začeti s sestankom načelnikov vlad. ki bi jih spremljali zunanji ministri; na tem sestanku bi izmenjali medsebojna mnenja. V kratkem času, s katerim bodo razpolagali šefi vlad za svoj sestanek, ne bodo poskušali najti temeljnih rešitev za bistvene težave, ki tarejo svet. Njihov sestanek pa bi lahko sprožil ugoden tok dogajanja in ustvaril osnove za podrobno delo, ki ga bo treba opraviti. V ta namen bi načelniki g'ad lahko formulirali vprašanja, ki bi jih bilo treba proučevati, in se sporazumeli o metodi njihovega reševanja. Obenem predlagamo, naj bi se zunanji ministri, da bi olajšali nalogo načelnikov vlad, sestali nekoliko pred sestankom vladnih načelnikov in na istem kraju. Ta prva faza bi postavila osnove za drugo, med katero bi vprašanja proučevali v podrobnostih z onimi metodami, organizmi in udeleženci, ki bi bili najprikladnejši glede na obravnavana vpia-šan.ia. To delo bi se naj začelo. kakor hitro bo mogoče, po sestanku .načelnikov vlad. Takšna procedura bi olajšala pripravljanje in nadaljevanje pogajanj v dobro organizirani obliki in bi bila tudi naj-prikladnejša za doseganje sporazumov v naslednjih fazah. Važno je, da se to delo začne in nadaljuje potrpežljivo in obenem odločno. Upamo, da bo sovjetska vlada sprejela te predloge kot koristno osnovo za napredek k vzpostavljanju boljših vzajemnih odnosov. Ce je tudi ZSSR mnenja, kot mi. da bi bila skorajšnja konferenca načelnikov vlad za proučevanje tega programa koristna, sodimo, da bi lahko zunanji ministri po diplomatski poti ali s kakršno koli drugačno metodo rešili vprašanje kraja in časa sestanka. Bližnji sestanek zunanjih ministrov na Dunaju za podpis avstrijske^ državne pogodbe — zaključuje zahodna nota — lahko nedvomno nu- ZADNJI DNEVI AVSTRIJSKEGA VPRAŠANJA Kljub zastoju na konferenci upanje v podpis v nedeljo Veleposlaniki tudi včeraj niso dosegli sporazuma o nemški imovini v Avstriji - Ce bo tudi današnja seja brezuspešno, bo odločitev pripadla zunanjim ministrom DUNAJ. 10, — Medtem ko se približuje datum, ki je bil dcicčen za podpis avstrijske aižavne pogodbe (kot je znani, bi pogodbo morali podpisati v nedeljo 15. maja na Dunaju), postaja ozračje ;;a sestankih konference veleoo-sitnikov vedno bolj mrzlično. Kljub temu, kot kaže, konferenca ne napreduje. Današ-nia seja, sedma po vrsti, pod predsedstvom britanskega veleposlanika in visokega komisarja Sira Geoffreya Wallin-gerja. ni prispevala k zbh/a-nju nasprotujočih si strani. Namen konference veleposlanikov je bil, da pripravijo načrt pogodbe in sestavijo dokončno besedilo. Ta namen dcslej še n' bil dosežen. Zadnja ovira, ki so jo veleposlaniki poskušali premagati v zadnjih dveh sejah, je čler, 35 državne pogodbe, ki govori o b.vsi nemški imovini v •> v-striji, v zvezi z moskovskim avstrijsko-sov jetskim protokole m. Jutri bo osma in verjetno zadnja konferenca veleposlanikov. Pod predsedstvom francoskega predstavnika Lalouet-ta bodo še enkrat poskušali o.oseči Kompromisno rešitev. Zdi se, da se bo pripravljalna konferenca veleposlanikov končala na vsak način jutri, pa naj bi dosegla sporazum o tem členu ali ne. Ce ne ho mogoče najti zadovoljive rešitve, bodo veleposlaniki pustili štirim zunanjim ministrom skrb, da uredijo kočljivo vprašanje nemške imovine. Danes predpoldne se je sestala avstrijska vlada pod predsedstvom kanclerja Juliu-sa Raaba. Zunanji minisler Fig! je poročal o delu konference veleposlanikov. Vlada je sklenila zahtevati od predsednika republike Koernerja naj pooblasti Figla, da podp,-še državno pogodbo, Vlada je nadalje sklenila poslati še ta mesec v Moskvo trgovinsko delegacijo, ki bo začela pripravljalna pogajanja za sestavljanje seznama blaga, ki ga bo Avstrija morala izročiti ZSSR po določilih državne pogodbe, ki predvidevaj, avstrijsko odplačilo v proizvo. dih v vrednosti 15 milijonov dolarjev. Današnji avstrijski tisk sicer omenja zavlačevanje konference veleposlanikov, obenem pa s poudarkom oznanja da se bodo konec tedra na Dunaju sestali štirje zunanji ministri Socialistično glasilo »Arbeiter Zeitung* pise da sicer še m nobenega napredka glede člena 35, da pa ni več dvomljivo, da se bodo zunanji ministri sestal- do konca tedna. Glasilo KB Avstrije ((Volksstimme* objHvlja velik naslov ((Molotov h(n c podpisati v nedeljo* in zahteva naj se konča »zavlačevanje* in »poskusi izseljevanja*. di priložnost za preliminarno diskusijo o našem predlogu*. V zvezi z govoricami, da bi konferenca načelnikov vlad lahko bila v Švici, izjavljajo v uradnih krogih v Bernu, da doslej švicarski zvezni svet ni prejel nobenega podobnega predloga. Besedilo note treh zahodnih velesil so odobrili danes tudi na zasedanju atlantskega sveta v Parizu, ki je danes popoldne končal svoje delo. Jutri pa se bo še enkrat sestal svet ministrov ZEZ in med drugim razpravljal o posarskem vprašanju. O tem sta danes govorila na zasebnem sestanku francoski zunanji minister Pinay in zahod-nonemški kancler Adenauer; sestanku je prisostvoval tudi francoski pravosodni minister Rober Shuman. V uradnih krogih zatrjujejo, da je bil med razgovorom dosežen znaten napredek. Po razgovoru je Pinay sprejel predsednika posarske vlade Hoffmanna. Edenove izjave o konferenci štirih LONDON, 10. — Britanski ministrski predsednik Eden je danes govoril v okviru volilne kampanje v Cardiffu. Potem ko je sporočil, da je bila Sovjetska zveza nevabljena na konferenco štirih, je izjavil; ( Mislimo, da je prišel trenu-!°k. da se napravijo novi napori za rešitev vprašanj, ki delijo Evropo in ki predstavljajo nevarnost za mir v- s'-e-• u. V ta namen bomo brez-dvomno potrebovali konferen- ce med vladnimi poglavarji ;n zunanjimi ministri. Prepričan sem da bodo te konference kmalu organizirane, Ne bi pa hotel, da b; kdo mislil, ria bo vse rešeno zamo zarali lega, ker se bodo sklicali ti sestanki. Upairo, da bomo začeli z izvajanjem met.ode pogajanj, ki se bo lahko pokazala za nlodno. Kar je predvsem važno, je obnoviti stike, truditi se, da se dosežejo rezultati, in razumeti, da je za to potreben čas. Nagla diplomatska procedura ne velja nič*. Izjavil je nato, da bo verjetno prišlo do vrste mednarodnih konferenc in da bo vsaka od ‘eh konferenc lahko prinesla napredek, ter je dodal: »Pa tudi v primeru, da bi prišlo do zastoja, bomc mi nadaljevali z napc-ri in se jim ne bomo odpovedali. Začetek razgovorov v Varšavi o vzhodnoevropski vojaški zvezi Sovjetsko delegacijo vodita Bulganin in Molotov - Navzoč bo tudi kitajski opazovalec - Komentar moskovske «Pravde» VARŠAVA. 10. — Jutri se bo v Varšavi začela konferenca med SZ, Poljsko, CSR, Vzhodno Nemčijo. Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo v zvezi z načrti za ustanovitev vzhodnoevropske vojaške zveze, ki so bili pripravljeni na moskovski konferenci od 29. novembra do 2. decembra. Tedaj so te države sporočile, da bodo v primeru ratifikacije pariških sporazumov sprejele skupne ukrepe za ustanovitev enotnega poveljstva oboroženih sil. Danes je v Varšavo prišla sovjetska delegacija, ki jo vodita ministrski predsednik Bulganin in zunanji minister Molotov. V delegaciji so tudi obrambni minister maršal Žu-kov, maršal Konjev, ministrski predsedniki Ukrajine, Le-tonske. Litvanske in Estonije, namestnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin m sovjetski poslanik v Varšavi Pono-marenko. Ob prihodu v Varšavo je maršal Bulganin po- Leone predsednik poslanske zbornice z glasovi demokristjanov in desnice Danes popoldne bo Gronchi uradno prevzel predsedniško funkcijo, jutri pa bo Scelba predložil ostavko vlade - Socialni demokrati se še niso dokončno odločili, ali naj zahtevajo začetek vladne krize (Od našega dopisnika) RIM, 10. —- Nekoliko drugačna večina kot pri volitvah predsednika republike je prevladala danes pri glasovanju za izvolitev, novega predsednika poslanske zbornice, Gron-chijev naslednik na Monteci-toriu bo demokristjanski poslanec, dosedanji podpredsednik Giovanni Leone, ki je bil izvoljen s strnjenimi glasovi demokristjanov ob podpori liberalcev, monarhistov in MSi. Poslanci KPI so glasovali za podpredsednika Targettija, socialista. medtem ko so se socialni demokrati vzdržali. Po pravilniku je pri prvem in drugem glasovanju potrebna absolutna večina glasov, pri tretjem pa zadostuje relativna večina. Leone je bil izvoljen pri prvem glasovanju, kar je bilo pričakovati ze pred začetkom glasovanja, ko so bili znani sklepi posameznih poslanskih skupin. Glasovanje je vodil podpredsednik Macrelli (PRI), ki je ob 17. uri razglasil naslednji rezultat: glasovalo je 552 poslancev, potrebna absolutna večina 277; Leone je dobil 311 glasov, Targetti 213 glasov, belih glasovnic 26. neveljavna glasova dva. Takoj nato je Macrelli med ploskanjem večine poslancev odšel v Leonovo pisarno in mu sporočil izid glasovanja. Glasovanje je bilo sicer tajno, vendar se je zvedelo, da je Leone glasoval za Targettija, Targeti pa za Leona, kar kljub razdeljenosti zbornice na dva kandidata skoraj po formuli »protikomunistične fronte* ustvarja nekak most med obema taboroma. Takoj po izvolitvi je Leone odšel h Gronchiju, ki je bil danes zadnjič v svojem uradu na Montecitoriu. Kot že rečeno, je bil izid glasovanja znan že pred začetkom seje. Demokristjanski poslanci so danes predpoldne soglasno sklenili, da bodo glasovali za Leona. Liberalna poslanska skupina je «vzela na znanje položaj, v katerem sta bili predloženi samo dve kandidaturi. ena skrajne levice in ena centra* in sklenila glasovati za demokristjanskega kandidata Leona. Socialdemokratski poslanci so že včeraj sklenili, da bodo oddali bele glasovnice. Monarhistična poslanska skupina je predpoldne tudi sklenila, da bo podprla Leona, enako neofašisti, ki pa so obenem ponovno poudarili svoje ugovore proti sedanji sestavi predsedstva, v katerem ni predstavnikov desnice. Kot že omenjeno, se ozračje, v katerem je bil Leone izvoljen za predsednika poslanske zbornice, dokaj razlikuje od onega, v katerem je Gronchi postal predsednik republike. Predvsem označuje to ozračje ponovna enotnost demokristjanov, ki so se po željah notranje opozicije o-rientirali na kandidaturo iz lastnih vrst in pri tem zanemarili še eno možnost, da nekoliko popravijo majavi po-lnžai štiristranske koalicije. Obenem se je proti socialistu Targettiju ustvarila enofna fronta od demokristjanov do MSI. medtem ko so socialni demokrati ostali ob strani. Značilno je še. da so se liberalci pridružili tej fronti in glasovali za demokristjanskega kandidata, čeprav njihovi parlamentarci PSDI kaže na precej uravnovešene razlike v mnenjih, tako da je končn: sklep kaj negotov. Vodstvo in parlamentarci PSDI se bodo jutri še “nkrat sestali in verjetno tudi končali diskusijo ter sprejeli ustrezne sklepe. Na današnji seji se tehtnica še ni odločilno nagnila ne na eno ne na drugo stran. Predstavnik levice Zagari se ie zavzemal za odstop vlade in usmeritev v ievo, predstavnik desnice Ivan Matico Lombardo pa je goreče zagovarjal obstoj sedanje vladne koalicije. Glavni tajnik PSDI Matteo Matteotti pa je imel danes kratek razgovor s predsednikom demokristjanske poslanske skupine Morom. A. P. glasovi ne bi bili odločilni. Edino prijateljska gesta med Targettijem in Leonom je nekoliko zabrisala ta sicer kaj desničarski vtis. Ce bi morali v tej luči gledati na perspektive bližnje vladne krize, bi se morali pridružiti mnenju onih, ki prerokujejo sjstavo vlade, ki se bo opirala na desnico. Vendar okoliščine ob izvolitvi predsednika poslanske zbornice še ne dovdljujejo posplo-šenja na celotni politični položaj, čeprav so lahko tud; dragocen namig. Vsekakor pa se bo kmalu začelo odločati. Za jutri ob 16.30 je sklicana slovesna skupna seja obeh domov parlamenta, na kateri bo prisegel novi predsednik republike. Sledila bo slovesna predaja poslov na Kvirinalu in Gronchi bo za sedem let državni poglavar Italije. V četrtek mu bo, kot predpisuje ustava, Scelba predložil ostavko svoje vlade — in potem se mora po vseh pričakovanjih začeti vladna kr>za. Obstaja pa vsaj se teoretična (in morda niti ne samo teoretična) možnost, da se izbruh krize še zavleče. Ce namreč vlada sama ne bo vztrjala pri ostavki, je malo verjetno, da bi hotel Gronchi ze s svojim prvim dejanjem kot predsednik republike prevzeti odgovornost za krizo, zato bo najbrž ostavko zavrnil. Ce bi so-i politična sekcija združenja TOKIO, 10. — Japonska obalna služba javlja, da pogrešajo od 600 do 800 oseb zaradi trčenja med dvema ladjama v Japonskem morju. Gre za ladjo «Šjun Maru*. ki je opravljala potniški promet med pristaniščem Taka-macu na otoku Šikoku in pristaniščem Uno na otoku Hon-šu. Do trčenja je prišlo 4 kilometre od Takamaca z ladjo «Uko Maru*. Med potniki ladje, ki se je potopila, je bilo tudi 200 šolarjev. Beblerjevo slovo od srbskih novinarjev BEOGRAD, 10. — Zunanje- cialdemokratski ministri zahtevali, naj vlada zares odstopi, bc moral Scelba vztrjati pri. ostavki in kriza je tu. Socialni demokrati pa se še niso odločili. Dolgotrajno razpravljanje med vodstvom in novinarjev Srbije je priredila danes v klubu novinarjev poslovilno kosilo na čast veleposlanika FLRJ v Parizu dr. Aleša Beblerja, ki odhaja konec tega tedna v Pariz. Dr. Bebler se je skoraj tri ure zadržal v razgovoru z novi- Razgovori o Indokini se nadaljujejo v Parizu Diem sestavil novo vlado, ki jo ZDA podpirajo Bao Dajeve izjave dopisniku lista «Figaro» PARIZ, 10. Francosko-angle-ško-ameriški razgovori o Indokini, ki so se začeli v soboto. so se nadaljevali nocoj v prostorih francoskega predsedstva vlade Francijo zastopajo predsednik vlade Faure. zunanji minister Pinay in državni tajnik za odnose s pridruženimi državami Laforest. ZDA zastopa državni tajnik Dulles, Veliko Britanijo pa državni podtajnik v Foreign Officeu Sir Harold Ceccia. ki nadomešča zunanjega ministra MacMilla-na, ki se ni še vrnil iz Londona. Navzoči so tudi številni izvedenci. Predsednik južnovietnamske vlade Diem je medtem sporočil, da je preosnoval svojo vlado. Večina ministrov je novih. Diem ie obdržal predsedstvo vlade in je prevzel tudi obrambno ministrstvo. V svojem govoru po radiu je nato Diem pozval Veliko Britanijo, Francijo in ZDA, naj ne razpravljajo o indoki-tajskih zadevah, ne da bi u-poštevale ((stališče vietnamskih oblasti*. Postavil je tudi zahtevo, naj se pri mednarodnih razgovorih o južno-vietnamskih vprašanjih ne razpravlja brez navzočnosti predstavnikov Južnega Vietnama. Zatem ie Diem takole obrazložil svoj program; pomoč vsem, ki so trpeli zaradi zadnjih dogodkov, priprave za volitve, ki bodo potekale »v popolni svobodi*. dokončna združitev oboroženih sil, nadaljevanje agrarne reforme in socialnih reform, izvedba javnih del, izboljšanje šolstva. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ameriška vlada podpira novo Diemovo vlado. Pariški list «Figaro» pa objavlja danes izjave Bao Daja o položaju v Južnem Vietnamu. Cesar pravi, da ima predvsem vietnamsko ljudstvo pravico »svobodno izreči se o režimu, ki ga namerava izbrati*. Nato dodaja, da bi bil zadovoljen vrniti se kot navaden državljan, če bi se ljudstvo izreklo za republiko. Zatem obrazlaga načrt, ki ga je predlagal Dullesu in francoskim oblastem. Načrt vsebuje; 1. državni poglavar vrši funkcije, ki jih običajno i-majo državni poglavarji v demokratičnih državah: 2. ustanovi naj se »visoki odbor* z majhnim številom članov, ki naj vrši zakonodajno oblast; 3. vlada naj izvaja vso izvršno oblast, pri čemer naj ji pomaga posvetovalni svet, v katerem naj bodo predstavniki raznih strokovnih dejavnosti. Nato predlaga takojšnjo spremembo sedanjega reda akcijski program, k i naj se določi sporazumno med visokim odborom, vlado in posvet/v alnim svetom, ter razpis volitev za narodno skupščino v čim krajšem času. narji, ki so se mu zahvalili za iskreno sodelovanje, dokler je bil podtajnik za zunanje zadeve. WASHINGTON, 10. — Predsednik Eisenhower je predsedoval danes v Beli hiši tedenski konferenci republikanskih voditeljev v kongresu. Po konferenci je senator Knowland izjavil, da je predsednik podal pregled mednarodnega položaja, zlasti pa poročal o zadnjem razvoju priprav za sklicanje konference štirih. udaril »važnost naloge, ki jo morajo vse delegacije rešiti, da zajamčijo varnost svojih držav*. «Ceprav je borba narodov za zmanjšanje mednarodne napetosti dala nekaj plodov, je izjavil Bulganin, povzroča položaj v nekaterih delih sveta resno zaskrbljenost. V takih pogojih je nujno potrebno združiti napore naših vlad in sprejeti nove ukrepe, da se zagotovi okrepitev naše o-brambne sile.* Vzhodnonemško delegacijo vodi ministrski predsednik Grotewohl. Pred odhodom v Varšavo je Grotewohl izjavil, da bo sklenitev pakta v Varšavi «odgovarjala interesom nemškega ljudstva*. Kakor javlja agencija »Nova Kitajska*. bo kitajsko vlado na varšavski konferenci zastopal kot opazovalec ministrski podpredsednik in obrambni minister Peng Teh Huai. Vzhodnonemški list «Neues Deutschland* pise, da je sklenitev avstrijske državne pogodbe najboljši primer za rešitev nemškega vprašanja. List dodaja, da bi se Nemčija lahko združila po vzorcu avstrijske rešitve, seveda če bi se razveljavili pariški sporazumi. Moskovska «Pravda» pa komentira danes razveljavitev francosko-sovjetske in angle-ško-sovjetske zavezniške pogodbe ter obtožuje ti dve državi. da sta prekršili svoje obveznosti. List pripominja, da je ohranitev in razvoj prijateljstva med Sovjetsko zvezo. Veliko Britanijo in Francijo važen pogoj za ohranitev miru v Evropi. Toda ti dve državi sta prekršili svoje obveznosti s sklenitvijo in ratifikacijo sporazumov o zopetni oborožitvi Nemčije. Sovjetska zveza pa bo še dalje vodila politiko za zmanjšanje mednarodne napetosti. V moskovskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je včerajšnji sprejem v češkoslovaškem poslaništvu ob 10. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo nudil priložnost za nove osebne stike med sovjetskimi voditelji in zahodnimi diplomati. Poudarja se. da je bilo .ozračje zelo prisrčno. Hru-ščev je v svoji napitnici izrazil željo po koeksistenci med raz- ličnimi sistemi, ter je dodal: «Ne vmešavajte se v naše zadeve in mi se ne bomo vmešavali v vaše.* Dalje je Hruščev izjavil: »Sovjetska vojska je osvobodila Češkoslovaško, ne sme se pa podcenjevati prispevek zahodnih zaveznikov med svetovno vojno. Gre za zgodovinsko dejstvo.* V moskovskih diplomatskih krogih tudi poudarjajo, da so hoteli sovjetski voditelji dan pred začetkom varšavske konference izraziti pred zahodnimi diplomati željo SZ. da pride do popustitve mednarodne napetosti in da se ustvari ozračje medsebojnega razumevanja. Izmenjava brzojavk po odhodu Menderesa BEOGRAD, 10. — Predsednik turške vlade Menderes in predsednik republike maršal Tito izražata v brzojavkah. ki sta jih danes izmenjala. prepričanje, da se bo prijateljsko sodelovanje med obema državama in trojno sodelovanje v okviru balkanske zveze še bolj okrepilo. V brzojavki poupredsedniku zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju ugotavlja predsednik Menderes. da so razgovori v Beogradu potrdili prepričanje, da se bo trojna zveza razvijala kot orodje miru in napredka za blaginjo treh zavezniških držav in vseh miroljubnih narodov. Podpredsednik Kardelj soglaša v odgovoru z mnenjem predsednika turške vlade in poudarja, da se bo balkanska zveza razvijala kot orodje miru in plodnega sodelovanja v interesu zavezniških držav in miru v svetu sploh. Predsednik vlade Menderes je ob vrnitvi iz Jugoslavije v Turčijo izjavil v Carigradu, da je zelo srečen, ker je videl in občutil, kako Jugoslovani cenijo Turčijo. «To, kar smo vi,deli in slišali v Jugoslaviji, nas je prepričalo, da sta prijateljstvo in zveza, med Turčijo in Jugoslavijo neke vrste nacionalne politike,* je poudaril Menderes. Prvi razgovor o Formozi med Čuenlaiem inTreve|yanom Optimizem v londonskih diplomatskih krogih - Povezava med britanskim in indijskim posredovanjem - Dulle-sove izjave o ameriški politiki na Daljnem vzhodu LONDON, 1Q. — Predstavnik Foreign Officea je sporočil, da je imel britanski odpravnik pr slov v Pekingu Humphrey Trevelyan včeraj razgovor s kitajskim ministrskim predsednikom Oitenlajem o Fcr kor v Evropi*. Glede Forn.c-ze je Dulles izjavil, da ki-tciska vlada do nedavnega «m delala razlike med otoki Kvemoj in Macu ter Forrno-zj ter je zahtevala vse podri čje. Nekatere prijatelj"ke mezi. Pripomnil je, da se je I vlade so nato pozvale Kilaj- Cuenlaj oDvezal, da bo o pra vem času sporočil stališče svoje vlade o formoškem vprašanju*. Na razna vprašanja je piedstavnik izjavil, da je bil včerajšnji razgovor ((pripravljalnega značaja*, ter je dal razumeti, da bodo sledili še drugi razgovori. Predstavnik je tudi izjavil, da Trevelyan ni še dobil »pojasnil*, ki jih je zahteval v zvezi s Cuenlajevimi izjavami v Bandungu o možnosti neposrednih pogajanj med Kitajsko in ZDA o Formozi. Tre-velyanovo poročilo o razgovoru s Cuenlajem je britanski zunanji minister sporočil a-meriškemu državnemu tajnik.. Dullesu med razgovori v Parizu. V britanskih pooblaščenih krogih poudarjajo, da je včerajšnji -azgovor v Pekingu spodbujajoč in da pomeni prvi korak za nadaljnje razgovore. V istih krogih poudarjajo, da je ta razgovor izkljugno britanska pobuda in da je britansko posredovajne v Pekingu imelo namen «odpreti diplomatske poti* za izmenjavo mnenj, ki lahko privedejo do reposrednih kitajsko - ameriških razgovorov. Z druge strani se tudi poudarja, da obstaja neposredna povezava med Veliko Britanijo in drugimi državami Com-mcnvvealtha (Indija in Pakistan) pri prizadevanjih, da pride do stikov med Pekingom in Washingtonom. Razen tega se v zvezi s po-tevanjem Krišne Menona v Peking poudarja, da imata Anglija in Indija isti smoter, to je ustvariti ugodno ozračje za razgovore. Krišna Menon se je na svojem potovanju v Peking usta-v.l v Hong Kongu. Od tu bo nadaljeval pot : vlakom do Kgntona in nato z letalom v Peking, kjer namerava ostati okoli deset čni. Na vprašanje, cli bo skušal posredovati za začetek razgovorov med ZDA in Kitajsko, ie Menon izjavil, da bo napravil vse. kar no mogoče napraviti, da olajša pripravo :azgovorov. O Formo/i je danes govoril tudi ameriški državni tajnik Dulles na ožji .,eji atlantske ga sveta v Parizu, Izjavil je, de so dogodki na Daljnem vzhodu povezani z evropsk,-m dogodki in je dodal, 1a bodo ZDA uporabljale v Aziji »isto politiko odločnosti ka- sko, naj ne uporablja sile, toda Peking je zavrnil to priporočilo. Zdi se, da se je pu bondunški konferenci kitajsko stališče rahlo menjalo*. Dulles ie dalje dejal, da je Formoza življenjske važnosli za področje Pacifika. Ce bi zgubili Formozo, bi lahko sledila izguDa vsega področja in izguba strateškega položaja. Zato so ZDA odločene, da ne bedo dopustile, da bi Formoza padla v roke Kitajske niso pa obvezane braniti otokov Kvemoj in Macu in jih ne nameravajo braniti razen v primeru, da bi Peking izvršil kombiniran napad proti njim in proti Formozi*. Zatem je Dulles izjavil, dr je Kitajska razmestila na svoji obali nasproti otokom Kvemoj in Macu močne letalske tile, nekatera oporišča in ve-i ke zaloge goriva. To naj bi bil znak za obsežno operacijo, ki re pripravlja proti Formozi. Kazen tega ima se-dai Peking zračno nadzorstvo nad Formoško ožino. «Kljub temu, je dejal Dulles, so ZDA pizvale Cangkajška. naj ne u-porablja svojega letalstva, da bi prepreč'1 Kitajsko utrjevanje ob kitajski obali*. Dulles je zatem omenil zaskrbljenost, ki jo imajo v Evropi zaradi ameriške politike v Aziji. Dodal pa je. da imajo ZDA enako politiko v Aziji kot v Evropi. Ker pa so z geografskega stališča ZDA «najbolj pacifična država* ul vseh ostalih držav članm NATO ni ameriška politika na Pacifiku nič manj važna kakor njihova politika na Atlantiku. «Na vsak način pa se ne bodo ZDA zatekle k nobenemu izzivanju ali k napadu ne v Aziji ne v Evropi*, je pripomnil Dulles. Letalski spopad na Daljnem vzhodu TOKIO, 10. -— Poveljstvo ameriškega letalstva v Tokiu je sporočilo, da je skupina 12 do 16 lovskih letal vrste »Mig* napadlo skupino 8 ameriškh reakcijskih letal vrste «Sa-bre* ob kitajsko-korejski meji približno 30 km jugovzhodno od Sinuiju nad mednarodnimi vedami. Sledila je bitka, pri čemer sta bili sestreljeni dve letali »Mig*, eno pa je bilo poškodovano Vsa amerika letala so se vinila nepoškodovana. Poročilo dodaja, da so bila ameriška letala na izvid-ni.škem poletu. Agencija «Nova Kitajska* pa javlja, da so nekatera a-meriška reakcijska letala prekršila zračni prostor nad severovzhodno Kitajsko in letela nad pokrajino Liaoning. Kitajska lovska letala so sestrelila eno ameriško letalo, drugi clve pa poškodovala. Agencija dodaja, da je skupina osem ameriških letal letela nad kita iškim ozemljem jugozahodno od Antunga. Sporočilo kitajske agencije je prišlo nekaj ur po ameriškem sporočilu. Kitajsko sporočilo ne (menja nobene kitajske izgube ter pravi, da je eno ameriško letalo padlo v morje, drugi dve pa sta izginili v smeri Južne Koreje. V glavnem štabu ameriških letalskih sii v Washingtonu izjavljajo, da je danes prišlo samo do bitke v zraku nad Rumenim rnerjem m da pri tej ni ameriško letalstvo utrpelo nobene izgube, kakor trdi kitajska agencija. Predstavnik glavnega štaba je tudi izjavi', da je glavni štab ameriški ga letalstva na Daljnem vzhodu puslal v Washington pedrobno poročilo o incidentu in da edino ameriško poročilo odgovarja resnici ter da niso dobili nobene druge vesti o letalskih spopadih. Konferenca v Simli NOVI DELHI, 10. — V Simli se je začela konferenca 13 azijskih dežel: Kambodže, Singa-pura, Severnega Bornea. Sara-vaka. Siama, Vietnama, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Nepala, Pakistana in Malaje. Za predsednika konference so izvolili vodjo indijske delegacije Patela. Na prvi seji so sprejeli naslednji dnevni red: 1. način uporabe ameriške pomoči, 2. praktični problemi, izvirajoči iz uporabe te pomoči. 3. uporaba posebne pomoči za razvoj medregionalne trgovine in u-stanovitev kreditne organizacije, ki bi omogočila nekaterim azijskim deželam prebroditi težave, povezane s kratkoročno plačilno bilanco, 4. vprašanje predstavništva evropskih dežel, ki bi želele podpreti gospodarski razvoj članic načrta, 5. sredstva za usposabljanje strokovnjakov za gospodarski razvoj tega področja, Ustanovili so tudi komisijo, ki bo proučila nekatera posebna vprašanja. V njej so delegati Japonske, Indije in Pakistana. FtlMOUSKI DNEVNIK — J — 11. maj* 196» Na tem mestu bomo objavljali izrezke nagradne uganke Danes, SREDA U. m*JJ Mam. ii, Ljerka Sonce vzide ob 4.40 m zaton« » la.23. Dolžina dneva 14.43 W vzide ob 23.25 in zatone ob • -Jutri, ČETRTEK 12. maj* P ari k r a-cij, St oj mir EPILOG .SRAMOTITVE ZASTAVE' PRED PRIZIVNIM POROTNIM SODIŠČEM SPREJET ŽERJALOV PRIZIV toda z nezadovoljivo formulo Namesto da bi ga sodišče oprostilo vsake Krivde, ga je oprostilo le s formulo, da ni dokazov - Tožilec priznal točnost navedb obrambe POMEMBNI SKLEPI NA SESTANKU PREDSTAVNIKOV ZEIEZNIC V RIMU 1 novembra lani je 20-letm Aleksander Žerjal iz Boljun-ca snel z venca na spomeniku padlih borcev v Lakodišču trak z italijanskimi barvami in ga spravil v žep. Dva a-genta sta ga aretirala in sledila je prijava sodišču pod obtožbo »sramotenja zastave«. Žerjala je porotno sodišče, kateremu je predsedoval dr. Palermo, obsodilo pogojno na 8 mesecev zapora. Ze tedaj je Žerjalov zagovornik dokazal, da sta manjkala volja oz. namera sramotenja. Toda nič ni pomagalo. Dokaz krivde je tedanje sodišče našlo v policijskem poročilu, kjer so Žerjala opisali kot’ »slovenskega nacionalista«. Mladeniča so obsodili in glavni vzrok krivde naj bi bila njegova pripadnost OF. Nezaslišano in vendar resnično! Pripadnost Osvobodilni fronti je bila za sodišče dokaz, da je mladi Žerjal namenoma snel trak z venca, zato da bi osramotil italijansko trobojnico. Zakaj potemtakem ni, če je že imel namen sramotiti trobojnico, snel tudi druge trake z italijanskimi barvami, ki so bili na^ šopkih? Na protislovja sodišče ni odgovorilo, obsodilo Pa ga ie vseeno. Proti krivični obsodbi je Žerjalov zagovornik odv. Kukanja vložil priziv in v njem navedel 4 točke, na osnovi katerih bi Žerjal moral biti oproščen. Zagovornik Je tudi včeraj obrazložil svojo tezo pred prizivnim sodiščem m dodal, da so tudi v razsodbi netočnosti o dejanju samem. «Sramotiti zastavo pomeni izpostaviti jo sramotenju, za je-nju ali klevetanju. Pomanjkanje spoštovanja ne pomeni sramotitve in prav zaradi tega navadna odstranitev traka brez kakršnekoli zaničevalne geste ne predstavlja kaznivega dejanja«. «In vzrok? Žerjal je sam pojasnil, da je imel venec, ki je bil izdelan doma. za družinsko last. na katero nima nihče pravice dodajati trakov, v razsodbi najdemo pojasnilo, da je venec napravilo prebivalstvo. To ni res,« je dodal odvetnik, »in tega ni mhce rekel. Dejstvo pa je, da so vence pripravljale, kadar so pač prišle na vrsto, družine padlih, med katerimi je tudi Žerjalov oče « «Pripadnost k OF sploh ne more biti dokaz o namenu sramotenja, ker je znano, da je bila OF v sklopu SIAU, ka-terc program je bil tudi bratsko sodelovanje Italijanov in Slovencev« «Zakonik predvideva voljo sramotenja. V tem primeru ni nobenega dokaza, da bi taka volja pri Žerjalu sploh obstajala.« «Končno se nam zdi nerazumljivo. zakaj ni porotno sodišče privolilo v olajšavo, je vedno združena s pogojnostjo kazni, to je nevpis kaz-n v kazenski list « Odvetnik Kukanja je svoj govor zaključil z zahtevo, da sodišče o-prosti Žerjala iz razlogov: ker manjka podlaga za kaznivo dejanje, ali ker manjka izrecna volja za sramotitev, ah ker je Žerjal bil prepričan, da lahko odstrani s svoje lastnine (to je z venca) trak, ki ga ni pripela družina. V naj-slab-sem primeru pa bi moralo sodišče, če bi ne sprejelo gornjih predlogov, odločiti, da se obsodba ne vpiše v kazen-ski list. Tožilec, ki je povzel besedo po zagovornikovem govoru, je v uvodu priznal, da so točke obrambne teze zelo dobre, vendar je hotel dokazati, da je Žerjal kriv obtoženega dejanja Tudi njemu je bilo nerazumljivo, zakaj ni sodisče privolilo olajšave, o kateri je govoril že dr. Kukanja in je sodišču končno predlagal potrditev prvotne obsodbe, vendar z dodatkom, da se kazen ne vpiše v kazenski list. -Sodišče pa je Žerjala oprostilo s formulo, da m dokazov. Z oprostitvijo Aleksandra Žerjala iz Boljunca je prizivno sodišče priznalo, da je bila prvotna obsodba na 8 mesecev zapora (pa čeprav pogojno) krivična, kar sprejemamo na znanie z zadoščenjem, saj smo to trdili ves čas od njegove aretacije, med razpravo (ki je nedolžnost samo še potrdila) in ob razsodbi sami. Vendar pa je formula, s katero ga je sodisce oprostilo, nezadovoljiva. Cipi ostiti nekoga zaradi pomanjkanja dokazov ne pomeni o-prostiti ga v polnem pomenu besede, ker ta formula še vedno dopušča možnost njego-ve krivde, le da ta m doka-zena Toda v Zerjalovegn primeru je povsem jasno, da ni šlo za žalitev zastave, kar m podrobno utemeljil le odvet-nik obrambe, pač P* Prlznfl* tudi sam državni tožilec, ko je potrdil veljavnost branilce-vih navedb Prizivno sodisce je zato imelo vse pogoje za oprostilno razsodbo s polno formulo m bi tako razsodbo tudi moralo izreči. Z njo ne b; dobil polnega zadoščenja le mladi Žerjal, pač P« J» taka razsodba bila v skladu s tistim duhom, ki bi moral zavladati na našem področju v odnosih med našim Rivalstvom in tudi v sodnih dvoranah ___ Žerjalov primer pa bi moral služiti tudi za ostale primere policijskih in sodnih postopkov v zadnjem času. I n tem mislimo tako na še vedno nezaključeno sodno ukrepanje proti mladeničem iz. Križa pod obtožbo sramotenja zastave in naroda, kot na aretacije v Camporah. na a-retacijo Sosiča in Flega, na množične aretacije škedenj-skih antifašistov, na primer Bongiorna itd. V vseh teh primerih gre za obtožbe, ki se nanašajo na dejanja neposredno po zaključku vojne, ko se je na našem področju vodila ostra politična borba za državno pripadnost tega področja. V vseh teh primerih gre za obtožbe, zaradi katerih je bila večina sedaj a-retiranih že pred leti v sami policijski preiskavi oproščena vsake krivde. Vsi ti primeri spadajo končno pod točko 6 Spomenice o soglasju, v kateri je dobesedno rečeno, da se italijanska in jugoslovanska vlada obvezujeta, da «ne bosta storili nobenih zakonitih in administrativnih ukrepov preganjanja ali diskriminacije zaradi prejšnje politične dejavnosti v zvezi z obravnavanjem vprašanj Svobodnega tržaškega ozemlja«, in glede katere je vladni generalni komisar Palamara 24. marca letos obvestil državnega tožilca, da «je Spomenica o soglasju kljub pomanjkanju formalnega akta v veljavnosti, v celoti izvedljiva na Tržaškem ozemlju tudi kar se tiče pregona kaznivih dejanj, izvršenih pred dnevom sporazuma o soglasju«. Toda vsi aretirani antifašisti so še vedno v zaporu in proti njim še ni ustavljeno kazensko postopanje. Nasprotno, izvedelo se je celo. da se pripravlja nov proces z istim obeležjem (baje zadeva Beltramini od 3. novembra 1945), o čemer naj bi tiskovni urad kvesture še danes obvestil tržaški tisk. To dokazuje, da se kljub Palamarovi okrožnici točka 6 Spomenice o soglasju ne u-pošteva in da se ravna ravno nasprotno, t. j. v duhu nadaljnjega zastrupljanja odnosov in zaviranja tiste normalizacije, ki je zaželena tudi po besedah najvišjih predstavnikov italijanske vlade. Zato ponovno zahtevamo, da se točka 6 Spomenice o soglasju izvaja in da se zaprte antifašiste izpusti takoj na svobodo ter proti njim ustavi vsak ukrep preganjanja. Mladi 2erjal. ki so mu nacisti ubili očeta, je torej po več kot enomesečnem zaporu in po obsodbi na razpravi pred porotnim sodiščem sedaj končno oproščen. Toda policijske in sodne oblasti se ne vprašajo, kdo bo plačal vse stroške okrog razprave in škodo, ki jo je utrpel po krivici obtoženi in zaprti sin ubitega borca za svobodo! Stroški in škoda pa so za ubogo rodbino, ki je izgubila hranitelja, toliki, da je danes materialno u-ničena! Podobno je z ostalimi obtoženci, ki jih bodo morali prej ali slej iz zaporov izpustiti, bodisi zaradi tega, ker kaznivih dejani sploh niso zagrešili. bodisi na podlagi čl. 6 Spomenice, ki se mora spoštovati in izvajati. Ze danes sr, družine obtožencev hudo materialno prizadete, tem bolj, ker so primeri, da so nekatere podjetja kratko in malo odpustila iz službe. Policijske in sodne oblasti naj torej prenehajo s prego- nom antifašistov, kajti le tako bodo spoštovale določbe sporazuma, ki ga z aretacijami in procesi grobo kršijo in zaradi vojnih strahot prizadetim družinam deset let po zlomu nacifašizma povzročajo vedno hujše gorje. V nedeljo splovitev motorne ladje «San Nicola* V nedeljo 15. t. m. bodo splovili motorno ladjo »San Nicola«, katero grade v ladjedelnici Sv. Marka za tržaško pomorsko družbo »Marittima finanziaria«. Ladja je dolga 161 metrov, široka 22,59, visoka 12,15 in ima 19.500 brutto registrskih ton. To ladjo bi morali sploviti že 17. aprila, ko bi moral Obsežen načrt za okrepitev tržaškega železniškega omrežja Razširitev glavne postaje - Združitev obeh openskih postaj - Uresničitev načrta za zgraditev podzemskega tunela med Čampo Marzioin glavno postajo? V Rimu je bil na pobudo tržaške občine 5. maja sestanek med predstavniki tržaškega oddelka železnic in predstavniki centralne direkcije državnih železnic. Na sestanku je ing. Di Raimondo, generalni direktor železnic, obrazložil vladne načrte za krepitev tržaškega železniškega omrežja. Ti načrti predvidevajo splošne stroške v Trstu v višini 5,8 milijard lir. Predvidena so sledeča večja dela: 1. Glavno postajo bodo razširili tako, da bo imela skupno 10 tirov, od katerih bo 8 glavnih in dva stranska. Kapaciteta potniške železniške postaje se bo zaradi tega podvojila. Združili bodo obe posta- prisostvovati tudi minister za trgovinsko mornarico Tambro-lji na Opčinah tako, da bodo ni. Takrat ladje niso splovili j zgradili nove potrebne vmes-zaradi protestne stavke v lad- ne tire in s tem omogočili jedelnici. ‘lažje razmeščanje in zadrže- NOVI POSKUSI ZASTRAŠEVANJA DELAVSTVA V LADJEDELNICI CRDA Protest sindikata kovinarjev proti neupravičenim opominom Opomini, ki jih je izreklo ravnateljstvo CRDA, so v nasorotju s predpisi delovne pogodbe Kljub sporazumu, ki so ga pred kratkim dosegli in podpisali sindikati ip ravnateljstvo CRDA. se položaj v o-bratih CRDA še ni popolnoma normaliziral. Pisali smo že, da so v posameznih obratih poklicali na ravnateljstvo delavce, ki niso delali nadur, dokler ni tudi njihova sindikalna organizacija, to je Delavska zveza, podpisala sporazuma. Te delavce so nato spraševali po vzrokih njihovega ravnanja, čeprav so vedeli, da so se ravnali le po sklepih svojega sindikata. Ravnateljstvo pa je šlo še dalje. Določenemu številu delavcev je poslalo tudi pisma /. opominom, kar ima že značaj kazni. Proti temu je De- Delavce SELAD v Nabrežini bodo zopet sprejeli na delo Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki delavcev SELAD in vodstva te ustanove. Razpravljali so o sporu, ki je nastal po odpustu 20 delavcev SELAD v Nabrežini še preden so opravili predpisanih 1.250 ur dela. Tajnik sindikata gradbenih delavcev je opozoril predstavnike SELAD na kršitev ukaza 197 bivše ZVU. s katerim sta bila določena ustanovitev :n delovanje SEI-AD. Dejal je, da so kršili predpise prav tisti, ki bi jih morali najbolj spoštovati. Po dolgem razpravljanju so dosegli predstavniki delavcev popoln uspeh, ker bodo s prihodnjim ponedeljkom vseh 20 delavcev zopet sprejeli na delo. V zvezi s tem so že dali navodila uradu za delo v Nabrežini. Za časa pogajanj so predstavniki delavcev tudi zvedeli, da namerava vladni komisar dr. Palamara izdati ukrep, s katerim bo preklical ukaz 197 ZVU, ki je določal ustanovitev SELAD. Nadaljevanje Slavke v INAM Stavka INAM se nadaljuje, kar povzroča vedno večjo škodo in številnejše nevšečnosti zavarovancem Danes poteka že deveti dan stavke in ni še nobenega znaka, ki bi kazal na možnost poravnave spora. Jutri pa bodo stopili v stavko uslužbenci Državnega zavoda za socialno zavarovanje in Državnega zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu NA CAST NOVEMU PREDSEDNIKU Danes popoldne bodo šole zaprle Zaradi ustoličenja novega predsednika republike bo danes v vseh šolah pouk samo dopoldne, popoldne pa bodo šole zaprte. Javni uradi bodo tri dni izobešali zastave, zvečer pa bodo njihova pročelja osvetljena. Stanje ponesrečenega Lesica se je nekoliko Izboljšalo Kakor smo izvedeli se je stanje 27-letnega Livia Lesice iz' Nabrežine, ki se je predvčerajšnjim ponoči ponesrečil z motorjem, nekoliko izboljšalo, Kako je prišlo do nesreče ni znano. Do sedaj »o ugotovili, da se je Lesica skupno z 19-letnim Edmondom Perto-tom in 21-letnim Ellom Visirt-tinom, oba iz Nabrežine, vozil z motoskuterjem proti Nabrežini. Ko so privozili do osnovne šole, je Visintin, ki je šofiral, verjetno zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom, ki je zdrsnilo in trčilo ob obcestni kamen. Najslabše ie bilo za Lesico. ki ima poleg drugih poškodb verjetno tudi prebito lobanjo, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Precej potolčen je bil tudi Visintin, kateremu so ugotovili veliko rano na licu, rane na čelu, obrazu, rokah in nogah in so ga tudi pridržali kakor Lesico na I. kirurškem oddelku. Tudi Pertot.se. je pri padcu potolkel, vendar le malo, zaradi česar menijo, da bo okreval v 6 dneh. Kljub temu pa so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Karabinjerji nabrežinske postaje so uvedli preiskavo, da ugotovijo vzroke nesreče. O V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo jutri ob 17 uri otvoritrv razstave del slikarja in Kiparja Marijana Černeta In kiparke Dolores Fallada. lavska zveza protestirala, sno- či pa so se sestali aktivisti sindikata kovinarjev Delavske zveze in razpravljali o novetn sporu. Na koncu skupščine so sprejeli tudi protestno pismo, k' so ga poslali ravnateljstvu CRDA, uradu za delo in inšpektorju za delo. V pismu pravijo, da v imenu vsega članstva, zlasti pa prizadetih delavcev, ostro protestirajo proti opominom, ki jih je izreklo ravnateljstvo CRDA, sklicujoč se na člen 36 kolektivne delovne pogodbe, češ da so se «delavci vzdržali predpisanega nadurnega dela«. Sindikat kovinarjev pravi, da je ukrep CRDA v nasprotju z zakoni in sporazumi. Znano je namreč, da delojemalec po delovnih predpisih lahko vedno odkloni nadurno delo ter da ga celo mora odkloniti, če tako sklene njegova sindikalna organizacija. Sindikat kovinarjev obsoja nezakonito dejanje CRDA kot sredstvo zastraševanja delavcev in poziva pristojne oblasti, naj intervenirajo, da se v obrate CRDA zopet povrne mir in da se v njih stanje normalizira. Protest sindikata kovinarjev je popolnoma upravičen, zlasti ker ravnateljstvo CRDA nadaljuje s svojo zastraševalno akcijo, da bi si še bolj podredilo delavstvo. Zato delavci odobravajo ta nastop. Toda hkrati se sprašujejo, čemu niso sindikati odločno nastopili, da bi ravnateljstvo CRDA tudi preklicalo krivične odpuste 7 delavcev, ki so tudi le izvajali svojo pravico do stavkanja Podpis sporazuma ni zadovoljil delavstva, sedaj pa ga ravnateljstvo CRDA izziva z novimi krivicami, kar seveda ne more po- mirjevalno vplivati na delavstvo, ki se ne mara več povrniti v čase, ko je bilo prepuščeno samovolji delodajalcev in je bilo brez vsake zaščite. Avstrijski minister za trgovino v Trstu Sinoči je odpotoval z Dunaja v Trst avstrijski minister za trgovino dr. Illig. V Trstu, kamor pride na povabilo Trgovinske zbornice, si bo ogledal pristaniške in industrijske naprave ter se bo s pristojnimi krajevnimi organi razgovarjal o skupnih vprašanjih avstrijskega in tržaškega gospodarstva. V Arzenalu modernizirajo francosko ladjo .Arosa Sun" V tržaškem Arzenalu modernizirajo francosko potniško ladjo «Arosa Sun«, ki ima 17 tisoč registrskih ton in katero je kupila francoska pomorska družba «Arosa Line«. Ladja se je prej imenovala «E'elix Roussel« in je bila last družbe «Messageries Mariti-mes«. V Arzenalu bodo obnovili kabine za potnike nižjih razredov in bodo te prostore povečali tako, da bo ladja lahko sedaj sprejela okrog 1000 potnikov. Na otvoritveno vožnjo na progi Bremen-Kanada bo ladja odplula iz Trsta med 10. do 15. julijem. Po vsej verjetnosti se bo ladja v jeseni ponovno vrnila v Trst, da bodo obnovili tudi kabine in prostore prvega razreda. S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Pravilnik o prodaji mleka popravljen v korist živinorejcev in mlekaric Razprava o prodaji zemljišč lastniku preložena V letošnjem občinskem ororačunu milijon lir primanjkljaja Tudi na včerajšnji seji de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta je prisostvovalo minimalno število občinskih svetovalcev. kar je župan ob pričetku seje upravičeno obsodil. Po čitanju zapisnika so prisotni svetovalci najprej razpravljali o zamenjavi okoli 300 kv.m zemljišča, ki ga je kupil Pelicon iz Medje vasi na križišču, ki se proti o-menjeni vasi odcepi z gori-ške ceste, da bi si tam sezidal hišo. Ker zakonski predpisi ne dovoljujejo gradnjo hiš v razdalji najmanj 60 metrov od cestnih križišč, so svetovalci prejšnjo pogodbo spremenili v toliko, da so Peliconu odstopili enako površino zemljišča približno 60 metrov vstran od omenjenega križišča. Glede nameravane prodaje zemljišča lastniku kamnoloma «Cava Romana« pa so diskusijo o tem vprašanju prenesli na prihodnjo sejo, in sicer zato, ker ni nihče stopil v stik z lastnikom, da bi se z njim vsaj načelno pomenili o ceni. Svetovalci so imenovali odbornika Visintina in Floridana ter svetovalca Coljo, da kot predstavniki občine obiščejo omenjenega lastnika ter o rezultatih razgovora poročajo občinskemu svetu na prihodnji seji. Občinski svet je nato ponovno načel diskusijo o letošnjem proračunu. Za kritje primanjkljaja bodo morali namreč znižati stroške ali povečati dohodke za en milijon lir. Davčna komisija je v ta namen pregledala seznam davkoplačevalcev ter skušala s povečanjem družinskega davka kriti omenjeni primanjkljaj. Toda po pregledu so ugotovili, da bi s povišanjem družinskega davka lahko realizirali samo 30.000 lir in je zato župan spomnil občinski svet, da ima pravico zvišati davke na zemljišča in zemljiške dohodke, s čimer bi lahko dobili 1,800.000 lir dohodkov. Po krajši diskusiji je bil sprejet predlog odbornika za kmetijstvo D. Legiše, da se vprašanje o tej zadevi prenese na prihodnjo sejo, na kateri bo omenjeni odbornik podal izčrpno poročilo. Do besednega dvoboja je prišlo v naslednji točki dnevnega reda med svetovalcem tov. S. Coljo in odbornikom Floridanom glede pravilnika o mleku. Kot je znano, je občinski svet o tem vprašanju že diskutiral, in na eni izmed sej imenoval komisijo, ki naj ta pravilnik popravi. V originalu, ki ga je občinskemu svetu predložil odbornik Floridan, je bilo namreč rečeno, da se morajo mlekarice držati istih pravil kot lastniki ali najemniki mlekarn, in sicer da morajo dostavljati mleko na dom v posebnih steklenicah, ki morajo biti zaprte itd. V imenu komisije je svetovalec dr. Skrk predložil v členu 15 spremenjen pravilnik, ki pravi; »Proizvajalci mleka ter domače mlekarice bodo prodajali mleko po hišah v posodah kot so običajne, in sicer iz cinkaste pločevine, s cevko na vrhu, ki se mora zapirati s pokrovčkom. Imeti bodo morale značk« z imenom in naslovom mlekarice; morale bodo biti vzdrževane in čiste kot predvideva člen 13.» S tem popravkom, ki je bil kasneje z večino glasov spre- jet. j« občinski svet domačim mlekaricam zagotovil prodajo mleka po hišah. Odbornik Floridan pa je tudi tokrat našel »juridične«. »higienske« in ne vemo še kakšne razloge, ko je zahteval, naj se ta popravek sicer sprejme, toda zato naj se črta člen 11, ki pravi, da morajo lastniki in najemniki mlekarn dostavljati mleko na dom v posebnih zaprtih steklenicah. V obširni polemiki o tem vprašanju, ki sta se je v glavnem udeležila svetovalca Colja in dr. Skrk, je zadnje omenjeni zgostil zadržanje odbornika Floridana v ugotovitvi, da «Floridan zagovarja stališče Marzotta«. Končno je župan dal na glasovanje najprej spreminjeval-ni predlog odbornika Floridana, ki je zahteval, naj se poleg popravka v členu 15 črta člen 11, nato pa predlog komisije, ki je zahtevala samo popravek člena 15. Za spre-minjevalni predlog je glasoval samo predlagatelj Floridan, medtem ko so za predlog komisije glasovali vsi o-stali svetovalci. Občinski svet ie nato odobril hišni red za občinske stanovanjske hiše, potem pa so načeli diskusijo o obračunu za leto 1953. V tej zvezi je imel svetovalec tov. Skof več kritičnih pripomb, pri čemer je omenil tudi primer nekega Sesljančana. ki je zaprosil za službo na občini, je ni dobil in se je moral izseliti v inozemstvo Kljub vsemu so svetovalci obračun odobrili. S tem ie bila seja občinskega sveta končana, prihodnja pa bo sklicana s pismenim vabilom, kateremu bo župan priložil prošnjo, da se svetovalci seje tudi res udeležijo. vanje tovornih vozov. 3. Elektrificirali in okrepili bodo železniško zvezo Trst-Benetke. 4. Izboljšali bodo železniško zvezo čez Pontebo tako, da bodo na dveh mestih zgradili železniški tir popolnoma na novo in celotno progo razširili, da bo postala dvotirna. Ta gradnja bo najobsežnejša in predvidevajo, da bodo zanjo porabili 35 milijard lir. S to gradnjo se bo železniška razdalja med Trstom in Avstrijo zmanjšala za 24 kilometrov, kar bo znatno koristilo tržaškemu pristanišču. 5. Dokončno mislijo tudi rešiti vprašanje tovorne zveze z novim pristaniščem in ža-vel.iskim industrijskim pristaniščem. Tržaške pristaniške naprave so namreč sedaj sposobne odpraviti dnevno 17.000 ton blaga, medtem ko lahko obrežna proga sprejme in odpravi dnevno le 16 parov vlakov ali 800 železniških vagonov, kar predstavlja le polovico skupne kapacitete pristanišča. Pa še ta železniška kapaciteta je čisto teoretična, ker bi na ta način popolnoma blokirali promet v mestu. Ze pred vojno je obstajal načrt ing. Camilona, napravljen v okviru ministrstva za javna dela. Načrt je predvideval zgraditev dvotirnega podzemeljskega tunela med centralno postajo in železniško postajo Čampo Marzio. Sedaj mislijo uresničiti ta načrt v nekoliko omejeni obli-, ki tako. da bo železniška zveza samo enotirna in bodo za njeno zgraditev porabili okrog 3,5 milijard lir. Generalni direktor državnih železnic ing. Raimondo je na sestanku zagotovil, da bodo ta dela pričeli izvajati čim prej in da bo njih finansiranje zagotovljeno v okviru desetletnega načrta Vanoni. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Gospodar ni bil kriv Včeraj se je moral zagovarjati pod obtožbo nenamernega umora 61-letni Simon Sironič iz Ul, delTEremo, ki so ga obtožili, da je zaradi malomarnosti in nepazljivosti povzročil smrt svojega 19-letne-ga vajenca Vittoria Martinuz-zija iz Križa 280. Po obtožnici je Sironič izročil mlademu delavcu ključe mizarske delavnice v Ul. S. Sergio 4 ne da bi mu prej pojasnil delovanje stroja s krožno Žago in smirkovega kolesca. Dejstvo je, da so mladega Martinuzzija 29. septembra 1951. leta našli mrtvega v Si-roničeyi delavnici Policija je ugotovila, da je mladeniču priletelo v glavo smirkovo kolesce s tako silo, da mu je prebilo lobanjo. Preiskava je ugotovila, da je mladenič, nevešč stroja, vključil električni tok in pognal motor s hitrostjo 5.000 obratov, kar je bilo za delo, k’ ga je hotel izvršiti, premočno, ker bi zadostovala hitrost 900 obratov na minuto. Trenje je bilo tako veliko, da se je motor pokvaril in ustavil, medtem ko se je kolesce zaradi centrifugalne sile odtrgalo in priletelo Mar-tinuzziju v glavo. Krivdo so seveda pripisali lastniku delavnice Sironiču. iti ga je policija takoj zaslišala in prijavila sodišču. Sironič je tako pred policijo, kakor tudi pred sodiščem povedal, da je fantu naročil delo, ki bi ga moral opraviti ročno in ne s strojem, zaradi česar je zavračal vsako krivdo. Pokojnikovi sorodniki so se prijavili kot zasebna stranka in zahtevali milijonsko povračilo škode, vendar je sodišče ugotovilo, da krivda ne zadeva Sironiča, zaradi česar ga je oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Preds. Fabrio, tož. Amodeo. zapisn. Petrocelli, obramba odv Antonini in Tromba, odvetnik zas. stranke Ferrero. GLASBENA MATICA V TRSTU V ponedeljek IS. t. m. ob 21. uri v Avditoriju Spored obsega umetne in narodne pesmi domačih in tujih avtorjev. Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15-11., telefon 31-119, v soboto od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, v nedeljo od 11. do 13. ter v ponedeljek od 11. do 13. in od 16. do 21. ure, v drogeriji Saimer v Barkov-ljah ter v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu. Otrok padel z zida Sinoči so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico komaj 2-letno Marijo Michelo z Grete 41, ki so jo morali zaradi prask na čelu in nosu ter z verjetnimi kostnimi poškodbami pridržati na II. kirurškem oddelku. Upajo, da bo okrevala v 5 če ne nastopijo komplikacije, ali najkasneje v 20 dneh. Njen oče je povedal, da je dekletce med igro na drsališču železniškega »dopolavora« na Miramarskem drevoredu padla z 2 metrov visokega zida. Kamen v oko V trenutku ko je 61-lelna Marija Brenčič por. Salvador iz Ul. Bonomea stopila iz veže na cesto in se hotela odpraviti po opravkih, ji je v oko priletel kamen, katerega je vrgel neznan otrok, ki je po dejanju naglo stekel in izginil. Med igro ga je zadel drobec iz zračne puške Popoldne so morali s prognozo okrevanja v 7 dneh pridržali na II, kirurškem oddelku 19-lctnega Giannija Co-muzzi-Rizzija iz Dantejeve u-liee v Miljah, zaradi rane na čelu, povzročene s svinčeno kroglico, Oktet bo nastopil tudi v soboto 14. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu (Ul. Ricreatorio štev. 1) na OPČINAH in v nedeljo 15. maja ob U. uri v gledališču v SV. KRIŽU. Za koncerta na Opčinah in v Sv. Križu bodo vabila na razpolago pred pričetkom koncerta. (kkitikf. in poboCila) IV. simfonični koncert orkestre T rž. filharmonije Tudi včerai ie bilo gledališče Verdi napolnjeno do zadnjega piostora, ko jt že drugič v tej sezoni stal na dirigentskem po-diju mladi dirigent Celibidache, čigar ime že oar.es zadostuje, da se gledališče napolni. In ta dirigent doseže pri občinstvu siguren uspeh, ki je že skoraj neodvisen od sporeda. Kajti če je bil na četrtkovem koncertu tudi spored, ki ie občinstvo spravi! v delirij navdušenja, potem za včerajšnji spored tega ne Di mogli reči. Najbolj zanimiva točka včerajšnjega koncerta je bila gotovo Sibeliusova »Saga«, lepa pesnitev, ob katere izvajanju se ram zdi. da prisluškujemo poigravanju majhnih valov tisočerih voda finske dežele, pa zopet šelestenju gozdov in rajanju prayliičnih bitij Včasih je ta glasba nekokko mračna: pogosto prevladujejo lesena glasbila. Prav je, da nam ie to delo predstavil ravno Celibidache. kajti s tem ie zaživelo in dobilo tisto veljavo, ki bi je mu mogoče ne znal vsak drugi dirigent dati. Lahko se reče. da je bila Sibeliusova »Sagi« tudi pri občinstvu dovolj toplo sprejeta. VVebrovo uverturo »Carostre- lec« je orkes'er zaigral z vso virtuoznostjo, ki jo iz njega lahko izvabi dober dirigent. To vrija prav tako za Brahmsovo IV. simfonijo, kjer se je Celibidache ponovno izkazal kot gen-ai-rti interpret, pri katerem ni nič konvencionalnega in epigonskega Ce bi pa bilo na sporedu namesto Webra in Brahmsa kaj modernejšega, bi nas bolj veselil). Občinstvo zlasti na koncu Koncerta skoraj ni pustilo dirigentu oditi. Ponovno in ponovno je moral prihajati na oder. Bilo jr očitno, da velja navdušenje bolj njemu, njegovemu dirigiranju kot pa samemu sporedu, ki je ljudi le pustil nekoliko mlačne. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Torek, 17. maja ob 21. uri V. simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Leonarda Bernsteina, ki bo nadomestil obolelega AtuaL fa Argenta. Program obsega: Mozartovo simfonijo St. 39. in koncert za klavir in orkester (solist Leonard Bernstein) ter Prokofjeva simfonijo št. 5 op. 100 (prvič v Trstu). Od včerai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. maja 1955 ?e je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 10 POROČILI SC) SE: cariniki u-alužbenec Giovanni Stupar in hellografka 4 n nam ar i a Cermelli, električar Luciano Siccardi 'n gospodinja Ida Godina, de'avec Pietro Šmillovich in gospodinja Rosa Tonci, kotlar Bruno Mihel in gospodinja Marta Gustinčič, uradnik Ezio Turchetto in uradnica Viola Lenardoni, paznik Riccairdo Visintin in gospodinja Elena Zupan, mizar Ennio Arbo-ritanza in frizerka Eisa Zanolla, uradnik Aldo Bevllaequa in gospodinja Nedda Strechel, čuvaj Mario Fonda in gospodinja Jolanda Corli, uradnik Arduino Cnlurco in uradnica Germana Monfalcon, UMRLI SO' 49-letni Luciano Rittmaver, 71-letna Ar.na Pojani por. Šansone, 33-letna Maria Gr a. calich vd. Mattichio, Sn-letna Gbvanna Zearo vd. Puissa, 80-letni Luigi Trevisan. vršIme včeraj Najvišia ‘emperatura 20 9, naj. nžja 12.6, ob 17 uri 19.8, zračni tlak 1014.8 v upadanju, veter 8 km severozahodnik, vlaga 64 cdst.. nebo jasno, morje lahno razgibano, temperatura morja 18.0 st. Z motorjem v tovornik Z rešilnim avtom so včeraj pripeljali na postajo Rdečega križa za prvo pomoč 27-letnega Jordana Sinkoviča s Trga sv. Alojzija, katerega so bolničarji našli s potolčeno glavo in raznimi manjšimi poškodbami na rokah in nogah na vogalu Ul. Torrebian-ca z Ul. Roma Mladenič, ki bo okreval v nekaj dneh, je povedal, da se je na vogalu obeh ulic zaletel s svojim skuterjem v tovornik, ki je p-ivozil iz Ul. Torrebianca in bil namenjen v Ul. Carducci. Šoferju tovornika se ni nič pripetilo in je utrpel le malenkostno škodo na vozilu. Med delom v delavnici otroškega naselja na Opčinah je 34-letnemu mizarju Silveriju Deliseju iz Ul. Gatteri priletel na roko del žage ki se je zlomila in ga ranila na hrbtu leve roke, in so verjetno poškodovane žile. 7. delodajalčevim avtom so Deliseja odpeljali v bolnišnico in ker so bile rane precej globoke, so ga pridržali na II. kirurškem oddelku, ki ga bo zapustil verjetno v 8 dneh. Razna obvestila Občni zbor Sindikata slovenskih šolnikov. —Sindikat slovenskih solnikov v Trstu vabi svoje člane na drugi letni občni zbor. ki bo v risalnici svetoivanske šole dne 15. maja 1955 točno ob 8.30. Dnevni red: 1. Otvoritev; 2. Poročilo glavnega odbora in diskusija: 3. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 4. Volitve; 5. Slučajnosti. Glavni odbor Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednji. Jutri. 12. t, m. bo poslovala d-uštvena knjižnica od 18, do 20. ure. Rossettl. 16.30: »Upor na bloku 11», M. Brando, E. Meyer. Eirelsior. 16.00: « Zver ». K. Mitehum, T. Wright. Femte, 16.00: »Pustolovščine Casanove«, G. Ferzetti, C. Calvet. Nazionale. 16.30: »Raziskovalci neskončnosti«, W, Lundigam, H. Marshall. Filodraminatico. 16.00: »Preisko- valni oddelek«, B. Cravvford, K. Roman. Supercineuia. 16.00: »Parižanka v Rimu«. A. M. Ferrero. B. Laage. Arcobaieno. lb.00: »Protivohun- stvo«, C. Gable, L. Turner. Astra Rojan. 16.00: »Ločitev iz ljubezni«, i. Egger, R. Linterer Capttol. 16.00: «Neznan ljubi- mec«, V, Heflin, G. Rogers. Mladoletnim prepovedano. Cristailo. 16.00: «Atila» Antlony Quinn, S. Loren. Grattacielo. 16.30: «Toto v peklu«, Totb. AJabarda. 16.00: «Rasputm», P. Brasseur, M. Vitale. Mladoletnim prepovedano, Ariston. 16.00: »Krik preganjan ca«, V. Gassman, B. Subivan. Armonia. 15.00: »Kapitan-fanta- ima«, F. Latimore. Aurora. 16.00- «Kriminalna policija«. M, Ccstantine. Garibaldi. 16.00: «Plen zveri«, M. Povvers. Mladoletnim prepovedano. Idea>e. 16.00: «Dolina divjakov«, B, Donlevy. Itnpero. 16.30: «Plesala bom s teboj med zvezdami«. H. Ma'z. Italia. 16.00: »Cigan«. Dorina Cor-coran. S. Marco, 16.00: »Onečaščena«, M. Vitale Kino ob morju. 16.00: «Mecto, ki ne spi«, G. Voung. Moderno. 16.00: »Prihajajo de- kleta«, B. Hope. Savona. 15.30: »serif brez revolverja«, W. Rogers. Viale. 16.00: «A'adinova svetil- ka«, P Medina. Vittorio Venelo. 16.00: «12 m ljubezni«, L, Bali. Azzurro 16.00: «Morje zgubljenih ladij«, J. Derek. Belvedere 16.00: »Nevadski >o-stilijon«, W. Beery. Marconi. 16.00: «Neustrašni bratje«, R. Tavlor. Mrssimo. 16.00: »Gangster na preži«, F, Sinatra, Novo Cine. 16.00: «Tarzanov beg«. Odeon. 16.00: «Prazni-k ljubezni in smrti«, M. Ferer. Radio. 16.00: «Sa,*..j-. nra Ff' sre — poslušajte! 13 30 ^ ii ledi i za dobro vb1-,0un,sovib ^ gledališč; 14.40 Iz .Brahms°lv' ^ ■Scnumanovih so' isLiortii .vsu<-15.15 Na nairmofnrko i*e» Stanko; 15.30 Riko Pauhm iz taborišča smrti«: m- i6.7v pri zabavnih orl5?s'Dnr»l jemajo se naroN v vstopnice na sta01 Turinu. 7.-12. VI. 55 na DUNAJ; vpisovanje do 21- Odhodi 29. V. i® 2 9., 12. 26. VI. 55 v PARIZ; kijuž' vpisovanje se ,hodolb-15 dni pred oCl T ir Tr*ta Dnevni odhodi ‘ . po- na Sicilijo (specia” n„. pust za skup'ne manj 10 oseD). -—" svic£ Drugi izleti '.p^sjl/j?' ANGLIJO, HOLANDIJO. DINAVIJO__^-^' ADRIA - EXPHE^fvadh«' skrbi trgovske, -pzit11* turistične in vizume. - psi PRODAJA vozne ti| za avtobuse t • 0dR' MILAN, dnevni ob 21. uri: , triHr GENOVO, odMOi ,. na teden ob i1- 0d»® COMO-CHIASSO-den oh di štirikrat na TRzic111- nAVNOfSo* VIDEM, dnevni ob 7.30; vlP^V RAVNOPOLJE - nj oi BELLU NO- d 1 hod ob 6.30. (jpe VIDEM-TREV'So. ni odhod ob ■ b 5•« ŠKOFIJE, odhod' 12., 16-15. 15-5". Srce in ožilje (krvni sklerozo, trombozo), (vnetja, kauiue, pesek), notrJ»^•^<, (protin, Basedovv), živce (nevras,e nervoze, nevralgije) zl/raVi RADENSKO ZDRAHE, SLATINA JJps Odprto od 1.maja dalje V predsezoni znižane cene -Zo ZORA V JE JE PRVO! 70. *,U t y Po dolgi mučni bolezni nas je včei8 starosti za vedno zapustil nas dragi JOSIP KALC (Stanjevec) Pogreb dragega pokojnika bo danr ob 17.30 iz hise žalosti. nčb EV*f d»' Žalujoči: sin Evgen s s.(jPr? tn0*etrioie'lpi-, ješ več kot 30 kupic na »teden, potem odštej, kar jč Več-kot 3Q pod enim vstavljenih' števil od 1 do 4. Ce jih je 38, odštej 8 od enega zabeleženega števila pod odstavki od 1 do 4,- Ce ne piješ alkoholnih pijač, si zabeleži 30 točk. 7. Koliko skodelic močne kave ali čaja popiješ na dan? Odštej to število od 20 in ga zabeleži... Koliko ur spij od enih po polnoči? Pomnoži število s 5 in ga zabeleži.. Ko si odgovoril na vsa vprašanja. sejiej rezultat. Ce je tvoje zasebno Življenje polno, jeze in skrbi, če si v zakonu nesrečen, se prepiraš s sostanovalci ali sosedi, če te mučijo finančne skrbi in razne druge neprijetnosti, si za vsak naveden vzrok, v kolikor je v tvojem primeru podan, odštej od celokupne vsote 3 točke. Kar je zdaj ostalo, deli z 2. Dobljeno število ti pove domnevno starost, ki jo boš dosegel. Se ti morda zdi življenjska doba prekratka? Ne povešaj glave! Spremeni način svojega življenja in prehrane, opusti prekomerni alkdhol. delaj izlete, telovadi in se ne jezi ter prični čez pol leta znova s točkovanjem! leli postaviti jugoslovanskemu delegatu, da bi ga z njimi potisnili v slepo ulico in bi tako predlog, ki so ga smatrali za negotov eksperiment, bil zavrnjen. Nekateri teh strokovnjakov niso prikazali svojih ostrih kritičnih pripomb samo zaradi slovesa, ki ga uživa v znanstvenem svetu slovenski akademik. Bili so prej izgubljala iz bakrenih prevodnikov, To ,pa ,bo pri 10.000 km daljnovoda pomenilo nov prihranek kakih 10 milijard dinarjev. Prva brazda je zaorana. članki dr. Vidmarja, objavljeni z inozemstvu, so zbudili v znanstvenem svetu velikan-| sko pozornost. Vsi se strinjajo s tezo jugoslovanskega bržčas mnenja, da bi tak mož j znanstvenika, da predstavlja vendarle ne mogel predata- uporaba aluminija velik priviti tako visokemu forumu ) jj^aneg neko odkritje, ki bi ga ne biU' prej natančno preveril in si------------------- zagotovil uspeh. Ko je dr. Vidmar predavanje končal, je nastala v dvorani popolna tišina. Nato se je začela živahna, dokumentirana, precizno znanstvena diskusija. Ze pri prvih besedah dobi človek vtis, da se ni povsem razumel smisel jugoslovanskega predloga. Povzel je ponovno besedo dr. Milan Vidmar. S profesorsko natančnostjo, s številkami je dokazal vse prednosti aluminija kot prenašalca električne energije na velike razdalje. Postavil jih je pred alternativo: ali stroški za instaliranje štirih do petih KW hidravličnih naprav ali pa ena tona aluminija. Nastal je splošen aplavz. Večina članov konference se je navdušila za aluminij, Vstal je tudi znani strokovnjak, profesor Salvi, ki je zaključil svoj govor z besedami; «Ideja dr. Vidmarja je revolucionarna«. Torej je treba baker zamenjati z aluminijem. Namesto redke, zelo iskane in dragocene kovine se bo lahko uporabljal ceneni aluminij — kovina bodočnosti. Pri instaliranju svojih daljnovodov Jugoslavija ne bo več uporabljala bakra, kar bo pomenilo letni prihranek več kot 3000 ton te dragocene kovine. Uporabljati danes baker za gradnjo daljnovodov samo zato, *Ver se je doslej to vedno delalo, pomeni nepremišljeno razsipanje brez utemeljitve. Danes ni v Jugoslaviji zgrajena niti desetina predvidenih daljnovodov visoke napetosti. V teku naslednjih let bo zgrajenih okrog 10.000 km daljnovoda, a stroški graditve bodo znašali približno 100 milijard dinarjev. S tem, da se bo pri tem uporabljal aluminij namesto bakra, se bo samo na materialu prihranilo 10 milijard dinarjev. V nekaterih deželah že imajo aluminijaste prevodnike, toda z jeklenim jedrom, kakršne uporabljajo tudi na področju Maribora za mreže visoke in nj?ke napetosti. Znanost je vždaj odšla še mnogo dlje. Poskus, da se baker zamenja z aluminijem, ki,je bil pred kratkim storjen, se je popolnoma obnesel. Po načrtih, ki jih je izdelal dr. Vidmar, se sedaj preizkuša prvi evropski daljnovod iz čistega aluminija, in sicer na relaciji Pckre-Kidričevo. Za bodoče dalmovode se ne bo več uporabil niti gram bakra. Prvi poskusi so pokazali, da sc z uporabo aluminija ne prihranijo le velike količile bakra, ampak tudi 20-40 odst električne energije, ki se je poslenih več kot 800 nameščencev, torej več kot v kateremkoli drugem resoru Ade-nauerjeve vlade. Vpliv, ki ga ima ta ustanova, je verjetno večji od vpliva mnogih že zdavnaj uradno potrjenih ministrstev. Za enostavnimi v polkrogu zvrščenimi vrati, nanizanimi vzdolž belih hodnikov, sede in delajo, kot eksperti v civilni obleki, častnik; bivše Wehrmacht. Tu se planira nova nemška armada. Na čelu te ustanove je od leta 1949, ko je bila ustanovljena z nalogo, da skrbi za potrebe okupacijskih čet, Theodor Blank. O njem se govori kot o bodočem prvem vojnem ministru bonnske republike. Pred vojno je bil Blank delavec in aktiven član krščanskih sindikatov. Ko je prišel Hitler na oblast, je bi! odpuščen. Cas, ko je bil brezposeln, pa je izkoristil za študij na univerzi. Konec vojne je dočakal kot poročnik oklop-nih enot. Po vojni je pristopil k Adenauerjev! stranki ter postal visoki sindikalni funkcionar, eden predstavnikov katoliškega krila. Kasneje so mu bile poverjene vojaške zadeve, kar dokazuje, da uživa veliko zaupanje. Kako gospod Blank misli o vojski, ki jo ima ustanoviti, o njeni «duši«, kako glede na njeno opremo in potek priprav, kakšno je njegovo mišljenje v zvezi z nevarnostmi, ki tu iz te vojske lahko izšle, vse to je razvidno iz nekaj njegovih odgovorov, ki jih je s tem v zvezi pred kratkim dal nekemu jugoslovanskemu novinarju. Odgovori na postavljena vprašanja so zanimivi, ker je nemško vprašanje v celoti eden najzani-mivejših svetovnih problemov, tembolj vprašanje njene remi-litarizacije, ponovne ustanovitve lastne vojske, ki je v zgodovini nemškega naroda vedno igrala odločilno, a tudi usodno vlogo. Oglejmo si vprašanja in odgovore. Vprašanje: V kateri fazi se danes nahajajo priprave za ustanovitev nove nemške vojske? Katere so naslednje laze ponovne nemške oborožitve? Odgovor: Dosedanje priprave so omejene izključno na planiranje, do praktičnih u-krepov še ni prišlo. Kot prvi korak bo treba po ratifikaciji pariških sporazumov izglasovati v parlamentu zakone, ki so potrebni, da bi se zaceli ustan*ivl,jatwnemške enote. V kasnejši fazi so na vrsti praktični pripravljalni ukrepi iz personalnega in materialnega področja (ustanovitev organizacije za sprejemanje vojaškili obveznikov, priprave potrebnih centrov za vojaško vzgojo itd.) Sele nato bo moč pristopiti k ustanovitvi enot v pravem smislu te besede. Vprašanje: Kakšni ukrepi bodo potrebni, da bi se preprečil pojav militarističnega in napadalno-nacionalističnega duha v vojski? Ali se bo u-vedla tudi politična vzgoja in, če se bo, v kakšni obliki? Odgovor: S pomočjo parla- Po več letih prekinilve so letos ponovno postavili v Dolini majski mlaj. Pri pripravah in postavitvi so sodelovali skoraj vsi Dolinčani, kako tudi ne, saj je bil visok 20 m in tehtal več kot 20 centov (foto Magajna) mentarne kontrole nad vojaškimi enotami in s tem. da bo položaj obrambnega ministra poverjen politiku, bo zagotovljena vključitev nemških vojaških sil v demokrajično državno izgradnjo, kakor tudi, da bodo te podrejene političnemu vodstvu. Poleg tega bo v vojski posvečena posebna pozornost državno-državljan-skemu pouku in vzgoji, tako da bi na ta način mogel sleherni vojak občutiti, da ima svoje korenine v demokraciji. Vprašanje: Kako se bosta izvedli izbira in ocena vodilnega kadra, častnikov in podčastnikov? Ne obstaja nevarnost, da bi se večji del kadrov prevzel iz Hitlerjeve vojske? Odgovor,- Pri izberi častnikov in podčastnikov bo sodeloval tudi neodvisen personalni nadzorni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki javne-nega življenja. Skrbna izbera in predvidene daljše »vežbe ocene sposodnosti«. ki bo pd njih odvisna končna postavitev, zagotavljajo, da bodo sprejeti samo oni nekdanji vojaki, ki stoje trdno na demokratičnih načelih o državi. Zatem se bodo čimprej usposobili za častnike in podčastnike mladeniči, ki še niso služili vojske, a nam bodo potrebni. ko se bodo enote izpopolnjevale z novimi obvezniki. Vprašanje: Koliko bodo globalno vzeto, znašali stroški za usposobitev nove nemške vojske? Odgovor- V zveznem proračunu za naslednje finančno leto je predvidenih za obram-ne namene 9 milijard mark. Ta svota predstavlja najvišjo možno mejo. Vprašanje: V kakšni obliki bodo ZDA prispevale k ustanovitvi nove nemške vojske? Odgovor: ZDA so obljubile, da bodo podprle ustanovitev nemških čet tako materialno, z dostavljanjem orožja in o-preme, kot v personalnem pogledu. s tem da bodo dale na razpolago svoje inštruktorje. Vprašanje: Kakšna bo, gledano s stališča moderne vojne tehnike, nemška oborožitev? V kakšni obliki bo pri tem sodelovala nemška industrija? Odgovor: Upoštevajoč, da je položaj zvezne republike o-grožen, lahko samo moderno obkrožene vojaške enote razpolagajo s potrebno obrambno .močjo. Zvezna republika se je odpovedala proizvodnji določenih vrst orožja, kar je natančno precizirano v sporazumu, Toda tudi kar zadeva ostale potrebe glede orožja in opreme, bo nemška industrija v času ustanavljanja nemške vojske smela dobavljati samo del tega. V začetku nemška industrija ne bo mogla izdelovati niti -težke;v orožja, niti težke opreme, ker še nima za to proizvodnih možnosti Vprašanje: Ali se računa z možnostjo, da bi se nemška vojska oborožila s taktičnim atomskim orožjem? Odgovor,- To vprašanje se lahko reši samo v okviru altntskega pakta. Danes, lahko rečemo, je nova nemška vojska že ustanovljena. Ali se bo njena funkcija resnično omejila na nalogo, Icot jih je g. Blank nakazal v svojih odgovorih, ali pa se bo vprašanje nemške vojske lepega dlje začelo razvijati tako. kot se je to zgodilo po prvi svetovni vojni — s kakšnimi posledicami, je znano — bosta pokazala čas in nadaljnji razvoj v svetovnih političnih odnosih. Vsekakor je želeti, da ostane funkcija nove nemške vojske izključno obrambnega značaja, kar pa bc nemogoče vse dotlej, ko bosta v svetu obstajala dva nasproti stoječa si sovražna politična bloka. KRATKE FILMSKE VESTI Znana fveriska igralka Ulla Jacobsson ki je pred kratkim končala sremanje nemškega filma »Sveta laž«, v Katerem je bil njen sriSi-alM Karl-heinz 3oehm. je izjavila r> vinarjem, da se bo odslej posvetila predvsem gledališču in da je sprejela za prihodnjo sezono angažma v Mestnem gledališču v Karlstadu, Kjer bo debutirala v znanem delu ameriškega dramatika Tennesseeja IVilliarnsa »Steklena menažerija«. * * * Spencer Tvocy, sloviti ameriški karakterni igralec, je praznoval v Holljvvoodu s, aprila 55. rojstni dan. # « * Najstarejši sin Paula Hoer-bigerja Thomas se misli *udi posvetiti igralskemu poklicu. Ker je zelo podoben nemškemu bokserju Maxu Schme-lingu, domnev*’©; da bodo zanj težko našli primerne vloge, * * * Mario Lauza je sprejel ponudbo direktorja nočnega lokala «01d-Frontier-Clu» v Las Vegasu, da bo nastopal štirinajst večerov in vsakokrat zupel tri pesmice. Temu s» ne smemo čuditi, saj bo za to dobil »samo« 100 000 dolarjev oziroma nad poldrugi milijon lir. * * * Nemška igralka Cornell Borchers, ki je postala znana z vlogo nemške matere v angleškem filmu o Pirečniku »Ločena srca«, je podpisala pogodbo z nekim hollywood-■skim podjetjem, za katerega bc posnela vsako leto en fi!m. Ker je izgovarjava njenega imena povzročala Američanom precejšnje težave, »o jo preimenovali v Borgem. ■«a^REL FURLAN—K1ROV JUST CIJAK “ v Gabrovcu 26. 12. 1920 rojen na Kontovelu 4. 8. 1920 Padel 11. 1. 1945 padel 29. 11. 1944 pri Kninu ... Karlo mihelj jakob ferluga len v Komnu 8. 1. 1906 rojen na Konkonelu 7. 10. 1921 pa()el I. 5. 1945 v Trstu padel 26. 8. 1944 na Krasu KAREL KRISCAK rojen v Trstu 18. 10. 1916 padel oktobra 1944 v Istri i Dimil m we h »i SPOM NIMO se naših padlih ... EDVARD SUDIC HM., 1 v TrstU E 3' 1926 el leta 1944 pri V. Cerovcu FRANC ZELEZN1K rojen v Bra-Piemonte 5 1. 1927 padel oktobra 1943 v Istri roiALBIN SANCI v Dolini 2. " * ' sunili L. 6. 1944 pri vVtN tFl,REAN »4(1-1 , .Irstu 26. el Julija 1 MAKS JOSIP MARC rojen v Bazovici 28. 4. 1924 umrl 3. 2. 1945 (Mathausenu) H, Padel EMIL MILIC rojen v Briščkih PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 11. maja 1951 GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK IZ RIMA SE ,1E VRNILA DELEGACIJA INAM Uslužbenci MIAM nadaljujejo s stavko do skrajnosti Stavka uslužbencev INAM se še nadaljuje. Po izjavah predstavnikov stavkajočih u-službencev se bo stavka nadaljevala toliko časa, dokler ministrstvo tudi njim ne bo priznalo doklado, ki je bila svoj čas priznana državnim uslužbencem. Stavkajoči obžalujejo, da so pri tem prizadeti tudi delavci, ki bi mo rali biti deležni zdravniške pomoči, vendar upajo, da delavci razumejo njihovo borbo. Pred dnevi so se vrnili iz Rima delegati INAM iz Gorice, ki so prisostvovali kongresu predstavnikov INAM iz vse Italije. Na tem kongresu so govorili tudi predstavniki Gorice in poudarili pravilnost in potrebo stavke ne glede na odločitve uslužbencev INPS in INAIL. Avlobus v Trsi na koncert okteta Na koncert Slovenskega okteta, ki bo v ponedeljek v Avditoriju v Trstu, organizira ZSPD avtobus, ki bo odpeljal iz Gorice ob 19.30 izpred kavarne Bratuž. Vpisovanje na sedežu ZSPD in pri Bratužu do petka zvečer. Voznina in vstopnina 650 lir. Izpili na srednjih šolah Ravnateljstvi srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici javljata, da se sprejemni, vstopni, nižji tečajni in zaključni izpiti pričnejo v soboto 4. junija ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki bo objavljen na razglasni deski vsake šole proti koncu meseca maja. Kdor želi polagati te izpite, mora najkasneje do 20, t. m vložiti na ravnateljstvu šole prošnjo na kolkovanem papirju in ji priložiti listine, ki jih navaja oglas na razglasni deski šole. Matura na liceju in učiteljišču pa se prične 20. junija. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontom-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. iiPBUsf.Kti šumi zrnu i umom: n h f\i a iti i: r n h t: t t vin ha Nepreviden motociklist se zaletel z glavo ob tovorni avtomobil in v bolnici umrl v Čeprav je pritisnil na zavoro, ni mogel preprečiti močnega trčenja, Ki mu je prebilo lobanjo Okoli 10. ure se je 15. no-rembra lani na križišču Ul. \.quilea in Lungo Isonzo pred nostom čez Sočo dogodila irometna nesreča, v kateri je zgubil življenje 23-letni Giu-ieppe Buiatti. kmetovalec iz Dolenjega. Buiatti se je s vojim motociklom znamke Jilera z evidenčno tablico JO 9748 peljal iz Gorice, kjer e bil na vojaškem naboru n kjer je verjetno tudi ne-caj popil, kot je pač navada jri vseh naborih. Ko se je vračal iz Gorice po Ul. Aqui-ea, ki je nekoliko nagnjena >roti Soči, z veliko brzino cakih 70 km na uro, je privozil po mostu proti Gorici n zavil na levo v Ul. Lungo isonzo tovorni avtomobil Enamke Alfa Romeo 900 z svidenčno tablico UD 23247, last Cosmacinija iz St. Pe-ra Slovenov v Benečiji, vendar je šofiral njegov brat !6-letni Paolo Cosmacini. Ko je tovorni avtomobil zavil na levo in bil že skoraj j Ul. Lungo Isonzo je Buiatti cakih 20 m pred vozilom nočno pritisnil na zavoro, da se je zadnje kolo pričelo drsati. Usoda je hotela, da je Kljub temu s sklonjeno glavo nad motociklom udaril ob Kavelj, ki je na zadnjem desnem vogalu kamionove karoserije in ki služi za pritrjevanje vrvi. Ob ta kavelj je udaril z glavo, in sicer ta ko močno, da mu je odneslo del lobanje in da so mu izstopili možgani. Z vozilom je nadaljeval pot še kakih 10 metrov zaradi vztrajnosti, potem pa se je prevrnil ter se po tleh valil še kakih pet metrov. Buiattiju so takoj priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico Sv. Justa, vendar je bila vsa pomoč zaman, ker sploh ni prišel k zavesti in je v nezavesti tudi izdihnil. Gianpaolo Cosmacini se je moral včeraj zagovarjati pred sodiščem zaradi nenamernega umora, vendar so sodniki priznali njegovo popolno nedolžnost ter ga oprostili, ker dejanje ni kaznivo. Ovinek v Jamljah je trebe odpraviti Zadnje dni je število prometnih nesreč izredno narast-lo. Vzrok ni le v lepem vremenu. ki vsakega motociklista privabi na cesto, ne, vzrok je tudi nekje drugje. Jameljski ovinek je zahteval že več desetin smrtnih žrtev in izredno veliko ponesrečencev. Samo zadnje dni se je na njem ponesrečilo več oseb, med katerimi je ena celo umrla. Zaradi tega se nam zdi potrebno javno pozvati oblasti in državno upravo za ceste, ki skrbi za cesto v Jamljah, da nekaj napravi, kar bo preprečilo tako veliko število prometnih nesreč. Upoštevati je treba, da se je zadnja leta promet zelo povečal in da so se zaradi tega objektivno povečale tudi možnosti za povečanje prometnih nesreč na tem ovinku. Čeprav so ovinek že nekajkrat popravili, ni to zadostovalo, da ne bi bilo več nesreč; ovinek je treba temeljiteje popraviti; treba ga je enostavno odpraviti, in sicer tako, da se zgradi del nove ceste. To je po našem mnenju najbolj radikalna in najbolj u-činkovita rešitev tega vatnega vprašanja, čigar rešitve ni mogoče odlašati v nedogled. Upoštevati je treba, da je cesta pod upravo države in da morajo biti predvsem državne ceste speljane tako. da se preprečijo nesreče take vrste. Dokler pa tega vprašanja ne rešijo na zadovoljiv način, toliko časa naj oblasti namestijo opozorilne napise, ki niso v mednarodnih predpisih, samo da se zajamči varnost ceste in življenje ljudi. Obenem pa se morajo motociklisti in avtomobilisti zavedati, da lahko tiči smrtna nevarnost za vsakim ovinkom in da ob misli na to, regulirajo svojo brzino in pažnjo; ne gre samo za njihovo življenjsko varnost, ampak tudi za življenje in zdravje previdnih vozačev in pešcev. NEPOZABNO OO CIRILE V cvetu mladosti je zaradi nasilne smrti za vedno zaprla oči Cirila Lutman; prekinilo se je življenje v veselju in zadovoljstvu pred bližajočim se rojstnim dnem; Cirile m več! Kdo more opisati žalost uboge matere, žalost družine, žalost svojcev in znancev zaraai izgube mladega človeka, ki je komaj stopil na pot življenja! Bilo je lepo popoldne, sonce je sijalo, v srcih množice pa sta bila žalost m mrak. Pevci so s trepetajočimi us t- Goriški srednješolci vabijo ljubitelje naše šole k svoji zaključni prireditvi ki bo v nedeljo 15. maja in na praznik 19, maja 1955 vsakokrat točno ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom) Na sporedu so: pevske točke, ritmične vaje, telovadni nastop, slovanski narodni plesi, šaloigra ((Jezični dohtar« Vstop prost. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake v primeru slabega vremena se prva prireditev prenese na praznik 19. maja, druga pa na naslednjo nedeljo 22. maja nicami zapeli pred hišo žalosti, pred cerkvijo in na pokopališču. Ogromna množica ljudi je prihitela od vsepovsod: iz Standreža in okoliških uasi ter iz Gorice, da pospremi k zadnjemu počivališču mlado žrtev brezvestnosti. V tem sončnem popoldnevu so v dolgi vrsti pred krsto nosili vence in cvetje, zadaj pa so molče hodili pogrebci s sklonjenimi glavami. Na stotine jih je bilo in vse je združevala ena sama misel. Jok svojcev, ki se je prepletal z udarjanjem grud ob krsto ter rosne oči množice so bili zadnji pozdrav. Draga Cirila, naj ti bo lahka domača zemljica! KINO CORSO. 17.00: «Nevarna roka« J. Peters in R. Widmark. VERDI. 17.00: «Bosa grofica« A. Gardner in J. Bogart. CENTRALE. 17.00: »Kavalirji Alaha«, K. Grayson. VITTORIA. 17.00: »Otok na nebu«, R. Shiner in L Raki MODERNO. 17.00: «Ljudje brez strahu«, J. Mason, R. Pre-ston. HiliiiSpIillipliš ' Ve. MPHHK . ■ | jj|gaj§§ -«i pjf{-r '■ - ___________________________________________________________________________________________________________________________________ mm-ii • ' ‘ ’ '• • ■ :::::::: iiiiiiii. J " •;'v T) p-n PRED VELIKO MEDNARODNO TEKMO V TORINU Nedeljska tekma Jugoslavija-Šketska generalha za tehnin proti Italiji 29. maja Brez Stankoviča in Horvata jugoslov. reprezentanca Zvezni kapetan Aleksander Tirnanič je sinoči izbral 18 kandidatov za državno reprezentanco. Le-ti so: vratarja — Beara in Kralj, branilci — Belin, Zekovič, Stipič, krilci — Čajkovski, Boškov, Krstič II., Svraka, napadalci — Bobek, Zebec, Vukas, Ognjanov, Veselinovič, Rebac, Milutinovič, Vidoševič in Lipušinovič. * * * Tako Italija in Jugoslavija se resno pripravljata za veliko tekmo, ki bo v Torinu 29. maja. Tako pa treba reči, da je več resnosti v pripravah na italijanski strani, kar priča, da Italijani Jugoslovanov pač ne podcenjujejo, medtem ko se opaža na jugoslovanski strani manj zaskrbljenosti, čeprav se nam zdi, da tako ravnanje trenutno ni upravičeno. Italijani bodo prihodnjo nedeljo | odigrali še eno kolo prvenstve-j nih tekem, nato pa bodo prvenstveno tekmovanje prekinili: 22. t. m., torej teden pred tekmo Italija - Jugoslavija ne bo prvenstvenih tekem. Reprezentanti, ki bodo pozvani na skupni trening že prihodnji ponedeljek zvečer, bodo naslednjo soboto prosti do ponedeljka. tako da bodo v nedeljo lahko počivali. Jugoslovani pa imajo v nedeljo mednarodno tekmo proti Škotski. O tej tekmi je težko kaj reči. Skoti v Jugoslaviji še nikoli niso nastopili, pa tudi njihova reprezentanca je precej nova, tako da je težko kaj določnejšega vedeti o teh nasprotnikih. Zdelo se je, da bodo tudi Jugoslovani uredili zadevo podobno kot Italijani, da bodo namreč po 15. maju posvetili ves čas treningu in pripravam za tekmo Torinu in to še zlasti, ker do tekme pravzaprav nimajo toliko časa kot Italijani, saj morajo vendar že več dni pred nedeljo odpotovati. Z vlakom je od Beograda do Torina 24 ur vožnje. Prispeti je treba pravočasno, da se igralci pred tekmo odpočijejo in tudi nekaj treninga je še potrebno. Kljub vsemu temu pa nameravajo Jugoslovani po tekmi s Škotsko odigrati še eno kolo prvenstvenih tekem. To se nam zdi zelo nespametno, saj se prav lahko zgodi, da bo ta ali oni reprezentant na teh tekmah poškodovan. Predvsem pa prvenstvene tekme igralce utrujajo. Nedeljska tekma proti Škotski nam bo pokazala, kako je z jugoslovansko reprezentanco. Ce pogledamo imena igralcev, ki jih je Tirnanič določil za kandidate za državno reprezentanco, tedaj opazimo poleg nekaj novih imen tudi to, da so izpadli neka- ec.v-y -v,- ^ teri reprezentanti, brez katerih že več let ni bilo nobene jugoslovanske reprezentance, če le niso bili morda poškodovani. Pri tem mislimo predvsem na Stankoviča in Horvata. Za Stankoviča je znano, da ni več tisti steber, kot je bil do nedavnega. Podobno velja za Horvata, ki ima v zadnjem času še neke disciplinske neprijetnosti, saj je bil pravkar suspendiran za nadaljnje nastope. Poleg Stankoviča ni več med branilci tudi Coliča. Mesto v golu bo gotovo zasedel Beara, če se vmes ne zgodi kaj posebnega, saj je po zadnjih poročilih v sijajni formi, medtem ko za Kralja velja, da je včasin nezanesljiv. Med branilci je verjetno najbolj gotov Belin. Za Čajkovskega pravijo, da igra zopet kot v svojih boljših časih. Boškovu je še vedno prihranjeno v reprezentanci mesto halfa, čeprav je v »Vojvodini« v nedeljo igral celo kot srednji napadalec, vendar pa z manjšim uspehom kot half. Uveljavil pa se je v istem moštvu na mestu halfa prav zadnjo nedeljo Krstič II, zlasti pa je ugajal Veselinovič, ki je tudi kandidat za reprezentanta V napadu pa imamo več novih imen; gre za hajdukovca Rebca in Vidoseviča in za di-namovca Lipošinoviča. Vsi ti dajejo pogosto dobre partije in je prav, da jih zvezni kapetan preizkusi v reprezentanci. Za Bobeka v zadnjem času zopet govore, da je v dobri formi in tudi Vukas je na višini, ki se njegovemu imenu spodobi. Vsekakor pa bo prav tekma s Skoti pokazala, ali je mogoče s polnim zaupanjem računati na nove moči v reprezentanci, ali pa bo treba le še vedno iskati med starimi, ki pa jih skoraj ni več. Za tekmo v Parizu... ...angleško moštvo LONDON, 10. — Angleška reprezentanca, ki bo v nedeljo nastopila v Parizu in do potem odšla še na Portugalsko, je danes na trening tekmi z nekim nižjerazrednim moštvom dosegla le neodločen rezultat 2:2. Reprezentanca je nastopila v tej postavi: Williams. Sil-lett. Byrne, Flovvers, Wright, F.dvvards, Matthews, Revie, Lofthouse, Wilshaw, Blun-stone. ...trancosko moštvo Francozi so za tekmo proti Angliji določili sledeče moštvo: Remetter - Bieganski. Marche - Penverne, Jonquet, Louis - Ujlaki, Glovacki, Kopa. Bliard. Vincent. Rezerve: Sinibaldi, Pleimelding, Mah-joub. Precej dober rezultat je dosegel na lahkoatletski prireditvi v Trstu Venturini (Gin-nastica Triestina), ki je pretekel 110 m čez zapreke v 15,1. Na avtomobilski dirki v plju je zmagal Ascari (Lancia) pred Mussom (Maserati), Villoresijem (Lancia), Behra-jem (Maserati) itd. ' 'v p/Ti LIPOSINOVIC kandidat za jugoslovansko nogometno reprezentanco. SREDNJEŠOLSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Y. klasična še brez poraza V skupini B vodi II. realna SREDNJEŠOLSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Skupina A: IV. real. - III. klas. 11:10 (4.5) IV.. real.: Delfar (5), Koritnik (1), Pahor (2), Danev (1), Kozsler (2). III. klas.: Sancin (3), Lasič (5), Orel (2). Bajc, Starc. Dijaki sledijo košarkarskemu prvenstvu vedno z večjim zanimanjem in navdušenjem: za tekmo med ekipama IV. realne in III. klasične se je zbralo v rojanski telovadnici toliko mladine, da so pogosto celo ovirali igro in ploskanje je preglasilo piščalki sodnikov. Igralci niso razočarali pričakovanja svojih navijačev: pokazali so hitro, borbeno, zanimivo, z eno besedo: lepo igro: Izid je bil vedno negotov: sedaj so vodili tretješolci, nato četrtošolci in zopet klasiki. V zadnjih 2 minutah pa je navdušenje prekosilo vse meje: gledalci ploskajo, kričijo in žvižgajo, akcije pa so vedno lepše in hitrejše. Izid je 8:8. Koritnik spremeni svobodni strel v koš: 9:8 za realce, a trenutek nato doseže Sancin 2 točki: 9:10. Zadnja minuta igre: Delfar meče v koš a odbije obroč, ponovni strel je premočan, a v tretje konča žoga v košu: konec in 2 točki v lestvici za četrtošolce, klasiki pa ostanejo praznih rok. ko so se pred nekaj sekundami imeli zmago v roki. Najbolje so igrali Delfar, Lasič in Sancin. 7 (3) : 7 (2) prostih strelov v korist realcev. Sodila sta prof. Bojan Pavletič in Rudolf Saša. Lestvica je po tem srečanju sledeča: V. klas. 3 III. real. 4 IV. real. 5 III. klas. 4 V. real. 4 IV. klas. 4 3 0 0 64:39 6 3 0 1 37:33 6 3 0 2 60:59 6 1 0 3 37:41 2 1 0 3 41:54 2 1 0 3 33:46 2 I. klas. * * * Skupina B: I. real. 22:6 (14:1) I. real.: Zdravljič (14), Palčič (8), Štrukelj, Pinta, Pečar, Delak. I. klas.: Svetina, Hlabjan (4). Kriščak (2), Gombač, Senica. V tej skupini se bliža pr. venstvo zaključku. V predzadnji tekmi na sporedu je I. real. porazila I. klas. z visokim izidom 22:6. Klasiki so s tem porazom zasedli zadnje mesto v lestvici, saj niso zmagali niti v eni tekmi, še vec, ta poraz (16 točk razlike!) je najmilejši, kar so jih utrpeli. V prvem polčasu si realci zagotovijo zmago, četudi niso točni v metu v koš. V naslednjih 10 minutah si klasiki nekoliko opomorejo, a jim ne uspe zmanjšati razlike v točkah. Najbolje so igrali Zdravljič, Palčič in Hlabjan. 6 (4) prostih strelov v korist realcev, 3 (2) proti. Sodnika prof. Bojan Pavletič in Bojan Podreka. Lestvica je sledeča: II. real. 2 2 0 0 42:9 4 2 1 1 0 37:19 3 3 1 1 1 42:35 3 3 0 0 3 14:72 0 NIKO SAMSA NOV JUGOSLOVANSKI REKORD V SKOKU V VIŠINO Marjanovič - 2 m V nedeljo je na tekmovanju beograjskih univerz član Partizana Marjanovič dosegel v skoku v višino 2 m in s tem postavil nov jugoslovanski rekord. Dosedanji jugoslovanski rekord je imel prav tako Marjanovič in pa Dimitrijevič s 197 cm višine. Marjanovič je dosegel višino 2 m pri tretjem poskusu, medtem ko je višine 185, 190 ir. 195 preskočil v prvem poskusu. Skakalca Sepa in Nikolič sta dosegla 185 cm. Najboljši jugoslovanski skakalci v višino po osvoboditvi: 200 cm Marjanovič 1955 197 s Dimitrijevič 1952 190 » Nikolič 1953 189 » Zukovič 1947 189 » Zerkov 1952 188 » Kršlak 1951 188 » Šepa 1954 188 » Cerpez 1952 Marjanovič je pa tako napredoval: 1949 — 165 cm, 1950 — 175, 1951 — 185, 1952 — 190, 1953 — 191, 1954 — 197 (izenačen državni rekord), 1955 — 200. ŠE DVE KOLI DO KONCA TURNIRJA V BUENOS AIRESU Ivkov vse bliže prvemu mestu Premagal je tudi Pilniha Gligorič je premagal Pachmanna in Trifunoviča Tudi po XV. kolu šahovskega turnirja v Buenos Airesu je na čelu Ivkov sam, ki ima še prekinjeno igro. Teoretično ga lahko po odigranih prekinjenih partijah dohitita Pilnik in Gligorič, ki imata dve točki manj in dve prekinjeni partiji. Od teh ima eno Pilnik prekinjeno prav z Ivkom, ki je v boljšem položaju, tako da obstaja zelo realno upanje vsaj na remi in s tem odpade možnost za sedaj, da bi Pilnik lahko dohitel Ivkova. Isto bi veljalo v tem primeru za Gli-goriča. Še bliže Ivkovu sta trenutno Szabo in Rossetto, ki pa imata vsak le po eno prekinjeno igro, tako da tudi z zmago še ne moreta doseči Ivkova. Ivkov je mogoče vse tako preudaril, da se mu je zdelo v XV. kolu najbolje takoj skle-| niti remi z Bisguierjem: komaj TEKME ZA KRAŠKI POKAL Sv. Križ trikrat zmagal V nedeljo je zmagal tudi Kontovel in Opčine II klas. I. real. 1. klas. Po enotedenskem odmoru zaradi prvomajskih proslav so bile v nedeljo zopet tri tekme v sklopu kraškega prvenstva. Tekme so dale sledeče rezultate: V Nabrežini: Sv. Križ-Pro-sek 2:1 (0:1); v Trebčah: Opčine - Bazovica 5:0 (2:0); v Trebčah: Kontovel-Trebče 4:0 (3:0). * * * Sv. Križ - Prosek 2:1 (0:1) V Nabrežini sta se ob navzočnosti precejšnjega občinstva spoprijela oba favorita. Pričakovati je bilo, da bo dvoboj lep in zanimiv, kar je končno tudi bil. Prognoze so se gibale na stran Križanov, ki so na prejšnji tekmi pokazali izredno dobro igro. Toda tokrat je konec prvega polčasa že kazalo, da je zanje prvo mesto na lestvici zgubljeno. V drugem polčasu pa je bojevitost proseške enajstori-ce zaradi utrujenosti starejših igralcev pričela pešati. Mladi kriški nogometaši so laže preigravali nasprotnikovo obrambo in tako so si v drugi polovici igre z dvema goloma zagotovili zmago in vodstvo na lestvici. Gole so dali: Timeus za Prosek v I. polčasu in Pu-rič in Tence za Sv. Križ v II. polčasu. * # * Opčine - Bazovica 5:0 (2:0) Kmalu nato, ko je sodnik odžvižgal začetek tekme, se je Bazovcem ponudilo več zlatih priložnosti, da povedejo svojo enajstorico v vodstvo. Opencem so v tistih trenutkih bili v pomoč le sreča, siguren vratar in kajpak tudi neposredna bazoviška napadalna petorica. Serijo golov je v 37. min. otvoril Livio Gava. Kakor dotlej, tudi potlej ni bila igra ne lepa niti zanimiva. Ba-zovci so v zadnjih minutah drugega polčasa streljali dve enajstmetrovki: obe pa sta bili slabo streljani in dobri openski vratar ju je zlahka ubranil. Bazovci, ki se tokrat »niso izkazali, so morali prepustiti obe točki nasprotnikom. Sodnik: Alojz Štoka. Gole so dali: Livio Gava (2). Serafin Sosič (3). * * * Kontovel - Trebče 4:0 (3:0) Ze sam rezultat nam kaže izrazito premoč kontovelskega moštva. Kljub temu, da so Tre-benci imeli posebno v drugem polčasu velike možnosti za dosego gola, niso izrabili niti ene. Temu je kriv predvsem nesposoben napad. Kontovelci so v prvem polčasu igrali z bur-jo v hrbtu in so to prednost dobro izkoristili, saj so kar trikrat pretresli mrežo domačega vratarja. V zadnjih minutah je bil na igrišču majhen spopad med igralci oben ekip, ki pa se je končal brez hujših posledic. Gole sta dala: Julij Gulič (3), Daneu (1). Sodil je Alojz Štoka. Lestvica je sledeča: Sv. Križ 3 3 0 0 10:4 6 Prosek 3 2 0 1 9:6 4 Kontovel 3 2 0 1 7:4 4 Opčine 3 1 0 2 10:7 2 Trebče 3 1 0 2 6:11 2 Bazovica 3 0 0 3 2:12 0 ALEKSANDER J. JUGOSLOVANSKA II. LIGA Visoka zmaga Odreda Ko mu ni več potrebno (zato da bi dosegel drugo mesto v svoji skupini), zna Odred tudi dobro zaigrati in doseči visoko zmago. Vodi pa še vedno Velež, čeprav mu je Bu-dučnost tesno za petami in je tako prvo in drugo mesto v li ligi zgolj zadeva Hercegovine in Črne gore. REZULTATI: Odred-Rabotnički 5:1 Budučnost-Metalac 1:1 Velež-Bokelj 3:0 Lovčen-Zenica 6:3 Mačva-Napredak 1:0 LESTVICA: Velež 13 10 1 2 36:12 21 Budučnost 13 9 1 3 32:16 19 Odred 13 7 0 6 23:20 14 Metalac 13 5 3 5 19:18 13 Lovčen 13 5 2 6 30:23 12 Napredak 13 5 2 6 17:14 12 Zenica 13 4 4 5 26:29 12 Mačva 13 5 2 6 22:25 12 Rabotnički 13 4 1 8 11:30 9 Bokelj 13 2 2 9 12:40 6 15 potez je trajala njuna iSra-Velik uspeh.pa je spet dosegel Gligorič, ki je premagal češkega velemojstra Pachman-na. Trifunovič je pa PartI]0 zadnjim na lestvici Bencoro prekinil. Rezultati XV. kola: GM* rič - Pachmann 1:0, BisSu1!^. Ivkov remi, Benco - dr. funovič prekinjeno, Guirnat Szabo 0:1, Rossetto - Do«1« 1:0, Esposito - Reinhardt Pilnik - Toran prekinjeno, T no - Martin prekinjeno, LIP nix - Sanguinetti prekinjen • XV. kolu: Ivkot 9,5 (D' Stanje po 11 (1), Szabo, Rossetto »>5 ' Gligorič. Pilnik 9 (2), mann 9 (1), Donner 8 (lh , no 7.5 (1), dr. Trifunovič (2), Bisguier 7 (1), 6.5, Guimard, Toran 6 (2). tin 6 (1). Sanguinetti 5 < h pinix 3 (2), Reinhardt co 1.5 (2). BUENOS AIRES, 10. — odigravanju prekinjenih P tij je Ivkov dobil celo iz prekinjene partije s kom, Gligorič je obe Pre* _ei ni partiji dobil in se P° na drugo mesto, Trifunovi je iz obeh iger dobi! ičel točke: z Gligoričem je z Bencom remiziral. * * * V Hamburgu se je ^njr, mednarodni šahovski na katerem sodelujeta r. ob koncu svojega življenja, ne veli razdeljevati svojih jig brezplačno med svoje rojake. O pisateljevanju kot pripovedni umetnosti Godina ni imel. t vse kaze, nobenega pojma. Literaturo in ne samo lastno presojal iakljucno s stalisca koristnosti. V tem pogledu je bil, morda nehoten, Bleiweisov pristaš, zlasti pa učenec Kose-skega, s katerim je prišel v Trstu v ožji stik in imel pred njim očitno precejšnje spoštovanje, čeprav ga prav kakor Cegnarja imenuje ironično med navednicami «raš pesnik*. Godina je videl cb svojem povratku v Trst vso mizerijo in neukost svojih rojakov in želel jim je s svojimi spisi pomagati, da se dvignejo iz ozkosti svojih razmer, prav kakor se je bil tudi sam nekoč dvignil iznad njih. Celo o «Zivenju...» misli in želi, da ne bi bilo samo »kratkočasno berilo«, kot pravi v Predgovoru, marveč naj bi služilo tudi za »poduk«. 70. In vendar sodim iz vsega, kar sem Godinovega bral, da ni bil po svoji najintimnejši plati poljudno znanstveni pisec - prakticist, marveč prikrit, v mnogočem sramežljiv m napačno usmerjen pisatelj — pripovednik. Da, in celo filozof po vrhu. Od nemške slovnice, ki jo je bil napisal kot nekoliko starejši učenec tretjega razreda osnovne sole, c d srhsko-hrvat-ske slovnice, mimo spisa o kolkih in taksah prehaja zmerom bolj v opisovanje osebnih opažanj in dognanj. Tu se zastrmi nad vesoljstvom In nad majhnostjo naše zemlje v primeri » njim in ko vidi neukost svojih rojakov, jim hoče posredovati, kar se je bil sam naučil in spoznal. Vidi v svetu naprede* gospodarstva in mizerijo svojih okoličanov, pa jih zeli napotiti k naprednejšemu gospodarjenju. V tehniki se napoveduje revolucija, ki bo preobrazila svet, o kateri se okoliškim težaškim Slovencem še sanja ne. Pa jim napiše knjigo o najvažnejših tehničnih izumih. Toda razumevanja ne najde za vse to svoje prizadevanje toliko kot nobenega. Cegnar in «Edinost» napadata njegove spise in jih označujeta, ne brez posmehljivosti, kot dolgočasne. O sebi pravi sicer na nekem mestu, «da po slavi nije on nikdar hrepenel«. Vendar ga očitki bolijo, prizadevajo ga v njegovem preobčutljivem ponosu, tako da postane sam žolčen in strupen. Kot lilozof bi se bil rad priključil stoikom, starogrški Zenonovi šoli, ki uči, da prenašaj človek vse prigode življenja, dobre in zle, z enako ravnodušnostjo, toda njegova vroča kri in njegova preobčutljivost mu tega ne dopustita. Ce se mu že kdaj z veliko muko posreči premagati svojo naravo v osebnih zadevah, se mu to ne posreči, ko gre za splošne, zlasti »slavjanske« zadeve. «... Zastran njih mu nauk starega grškega filozofa Zenona, po katerem imeti bi se moral vsak dogodek, ki nas na svetu zadene, naj s! bode pa še tako neugoden ali nesrečen, le za nepomenljivega in neobčutljivega, to je, povsem hladnokrvno za takega jemati, za kakorsnega se nam prikazuje. — ni na Josipa nikdar take moči ali veljave imel, da bi se mogel po premagovanju samega sebe jeze in srda v takih rečeh zadrževati.—* (Str. 175.) In končno, ko mu pomre vsa družina in ostane Godina sam samcat na svetu, sprt s svojo ožjo in širšo okolico, se v tej svoji «veličastni osamljenosti« naenkrat zave svojega pisanega življenja, svojega vzpona v otroških letih nad svojo okolico, svojih bojev, rev in težav, strahovitih udarcev usode, svojega dela, ki je ostalo razbito, nedokončano, nerazumljeno in nepriznano. Vse to se mu zazdi kakor roman, kot pisana zgodba, kot kos «zgodovine», kot pravi v Predgovoru, začenja se mu — zlasti mladost — odmikati v neko pravljično objektivnost, Z rojaki, s sodobniki, z živimi ima še poravnat* marsikateri račun. Predvsem pa: opravičiti se mora pred rojaki, podati zagovor svojemu ravnanju —; skratka: izpovedati se mora. Tu prime Godina za pero in postane nevede in nehote cez noč pisatelj. Težak in jecljajoč sicer, ves še prevzet od misli na korist, ki jo mora nuditi bralcu s svojim pisanjem, vendar s strastno zeljo, izpovedati se, povedati o sebi in svojem življenju resnico, svojo resnico seveda, ki ču(ir‘ obenem zagovor njegovemu večkrat čudnemu >n ,j škemu ravnanju. saim^ii kot kak patrijarh se je moral zazdeti Godm vib9‘ sebi, kot kak mogočen in star hrast, ki so ga °*^le 0»e *% .\t in strele, ko je tako betežen m bolan začel pisati •f sv^ nje...« Piše ga v tretji osebi, kakor denimo, u- y cP1-jj »Komc-ntarije«. Tudi Godinov slog zadobi kdaj, 7 J'atelje'J 'c-mladosti, preprostost in pregnanbnost antičnih P ^anj^1-'.1«-' evangelistov, če otrebiš jezikovne in slovnične P\totna > sti in samovoljnosti, se ti pokazp izpod njih P0?0’ jn ni“,3 nat Ir, slikovit opis. Taki so opisi Godinovega ocetvr(jelo Jt(,r. re, opis umika Francozov in prihoda Hrvatov na v0 jfl* j in .skopi opis lakote 1816, ki je pobrala tudi njes pisanje^ Tu — in morda predvsem tu - se Godini <>bne - taico tretji osebi: tako sl pribori distanco in objektivno , ljive snovi, kakršna je lasten življenjepis. . izrek: ,ej Tako se je pri Godini uveljavil stari franc^ss. gg v 0 letourne toujours š ton premier amour« neti1}' -pi. povrne k prvi ljubezni«): On, ki je kot otrok ta* ene f r0st vzljubil knjige, da se ni bal nobenega truda in 1 na st» da je mogel pnti do njih, je v svoji zreli dobi 1 da a sam začel pisati knjige in jih širil med Uua!" še) sa spravil na pot znanja ir. izobrazbe, po kateri Je 7 7 k*51' 11' srraf &e1?a O* Pisec citiranega članka v »Slovenskem bl0Tubličistap ai)j' konu« označuje Godino zelo na široko kot P^din0 e t>* jektivno vzeto ta oznaka v glavnem drži. Toda agone sodeC: bicije so presegale okvir publicistike, sicer bi v.„0sOtu gf0J napisal svoje avtobiografije. Godina se, po P jjuds^jt) smatra za dovolj pomembnega, da pošlje ni ud18 v* lastni življenjepis, čeprav se skuša prav 7aveda',,o o# -navidezno skromnostjo, se vendar smatra in n((,rllen'jt) jije® vsej biografiji sodeč, kot zgodovinsko dovolj 1 vji»č'i J nost, da napiše knjigo o svojem življenju. in X»Tafu življenjepis končno kot zagovor lastnega <*«» J za D Kj ca pa si' vendarle čuti, na sta ga sprožila ° tgod°',1Ledi) bistvena clmtelja: potreba po samoizpoved^^.^^